OHien mednarodnih frgovslrih zbornic Kralek pregled organizacije trgovcev Trgovstvo je organizirano že od nekdaj v zapovedanih združenjih ali gremijih. Ta temeljna organizacija je navadno razdeljena po okrajih. Združenja imajo še prostovoljno Zvezo trgovskih združenj za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in za vso državo pa v Beogradu. Nadzorno oblast nad omenjenima organizacijama in nad trgovstvom sploh tvori Trgovska zbornica z odsekoma za obrt in industrijo s sedežem v Ljubljani za Slovenijo. Namen in cilj trgovske zbornice je: proučevati koristi in zahteve trgovstva, obrtništva in industrije, jih podpirati z lastnimi predlogi in jih pošiljati ter zastopati na pristojnem vladnem mestu. Trgovska zbornica nadzira nadaljevalne šole, izdaja obrtne liste itd. Člani trgovske zbornice se volijo po gotovih predpisih za določeno dobo. Članstvo izvoli iz svoje sredine predsednika. Trgovska zbornica je ena najvažnejših organizacij, ker ureja razmerje in zaslužek v državi najpremožnejšega trgovskega stanu z vlado. Sklepi Trgovske zbornice glede notranjega razvoja trgovstva in kar zadeva naslonitev ali celo zrlružile-' ¦ ti^nvanjem so- sednih držav, je največjega pomena za blagovno in premoženjsko stanje vsake države. Združitev mednarodnih trgovskih zbornic Letos, ko ogroža vojna vihra Evropo v vsakem oziru, smo doživeli, hvala Bogu, združitev jugoslovanske Trgovske zbornice z bolgarsko 25. februarja v Sofiji in 16. marca spojitev jugoslovanske Trgovske zbornice z romunsko v Beogradu. Obeh važnih slovesnosti so se udeležili poleg trgovinskih in drugih ministrov številna odposlanstva odločilnih gospodarstvenikov. Dasi je Jugoslavija v najtrdnejših prijateljskih odnošajih z Bolgarijo in v zavezniških z Romunijo, je združitev omenjenih Trgovskih zbornic prijateljsko in zavezniško po vezanost Jugoslavije do obeh sosednih držav poglobila in utrdila v najbolj nevarnih časih vojne nesigurnosti. Važnost združitve jugoslovanske Trgovske zbornice z bolgarsko Pri gradnji novega gospodarskega reda v Evropi so se pokrajinski sporazumi pojavili kot načelo, ki dobiva čedalje večji pomen. Jugoslavija in Bolgarija, ki sta državi z majhnima jrospodarskima področjema, sta nave- zani pri ohranjevanju svojih narodno-gospodarskih zajednic na to, da iščeta izhod iz tega v pokrajinskih sporazumih, kateri jima omogočajo razširitev temelja za njuno gospodarsko clelavnost. Toda v tej smeri morata razmotriti možnosti vzajemne ureditve svojih gospodarskih odnosov na širši osnovi. Vsekakor obstoje v tem pogledu ugodni upi ne samo za bolgarsko-jugoslovansko sodelovanje na poprišču proizvodnje v tretje države, temveč tudi na poprišču medsebojne izmenjave med Bolgarijo in Jugoslavijo. Jugoslovansko-bolgarska trgovinska pogodba iz leta 1937. predvideva ustanovitev skupnega mešanega gospodarskega odbora. Ta odbor more v sodelovanju z že ustanovljenimi skupnimi gospodarskimi ustanovami, kakor je bolgarsko-jugoslovanska gospodarska zbornica, dosti pomagati k pripravam za pogodbo v najširšem obsegu in k zagotovitvi skupnega dela za gradnjo lepše gospodarske bodočnosti obeh bratskih držav. Jugoslavija in Bolgarija sta se dolžni podpirati posebno sedaj, da bosta laže preživeli vojno, ki besni v Evropi. Namenu medsebojne podpore z izmenjavanjem goapodarskih dobrin bi naj služila spojitev obeh trgovskih zbornic. Tako kmetijatvo kakor industrija ae razvijata danes v Jugoalaviji in Bolgariji v različnih amereh. V tem razvoju pa so akrite še neznane možnoati za goapodarsko aodelovanje, katere boata odkrivali skupni trgovaki zbornici. Jugoslovanska in bolgaraka industrija sta že stavili druga drugi predloge v tem smislu, da bi Bolgarija pridelovala bombaž za Jugoslavijo, Jugoslavija pa bi pridobivala bakreno rudo za Bolgarijo. Dejstvo je, da je spojitev jugoalovanske in bolgarske trgovske zbornice že zajela gospodarske delavce obeh držav in je globoko pronikla v najširše ljudske plasti tako v Bolgariji kakor v Jugoslaviji. Trgovska spojitev naše države z Romunijo Po romunskih podatkih ae je od leta 1935., ko je vrednost romunskega izvoza v Jugo slavijo znašala 180,460.000 lejev, zvišala na 431,820.000 lejev v letu 1939. Romunski uzoz iz Jugoslavije se je v iatem času dvignil od 45,328.000 na 233.366.000 lejev. Od jugoslovanskega uvoza odpadeta na Romunijo aamo 2%, od izvoza pa komaj 1%. Jasno je, da ne moremo biti zadovoljni a tako majhno zunanjo trgovino z našo sosedo. V intereau obeh držav je, da se medsebojna izmenjava blaga zviša, poaebno še, ker obatojajo za to številni predpogoji, narava je bogato obdarovala tako Romunijo kakor Jugoalavijo. Obe državi razpolagata a številnimi aurovinami in drugimi proizvodi za izvoz. Med obema državarna obstojajo dobre prometne zveze po železnicah in rekah. To so najboljši pogoji za širše sodelovanje na gospodarskem polju. Razlog, da se gospodarsko sodelovanje z Romunijo doslej ni dovolj razvilo, je v tem, da se doslej nismo dovolj med seboj spoznali. Gospodarski krogi obeh držav so slabo obveščeni o medsebojnih poalovnih možnostih. Ne vežejo jih zadostne trgovake zveze, ki obstojajo z drugimi narodi. Naši goapodaratveniki le neradi zapuščajo stare zveze in iščejo nova tržišča. Jugoslovansko-romunska trgovinska zbornica mora to nadomeatiti ter dati večji polet gospodarskim zvezam naših poslovnih ljudi. Otvoritev romunsko-jugoslovanske gospodarske zbornice prihaja o pravem času. Sodelovanje se mora razviti tudi v ameri skupne prodaje na inozemakih tržiščih, tako da bi se izkljueila medsebojna konkurenca, ki nam ne more koristiti. Nazadnje bo zanimivo proučiti pogoje, pod katerimi bi se dalo skupno kupovati v inozemstvu ono blago, ki ga Romunija in mi uvažamo. Jugoslavija, Bolgarija in Romunija so poljedelske države, ki pa imajo poleg obilice po- ljedelakih proizvodov tudi mnogo surovin za izvažanje. Ako bo omenjena apojitev trgovskih zbornic rodila zaželjeni uspeh, ne bo imelo od izmenjave in prodaje preobilice raz- nih dobrin dobiček aamo trgovstvo, ampak v veliki meri tudi kmet, ki tvori najmočnejšo podlago trgovsko povezanih treh glavnih bal