-8»    L40   .«-
,/,1                     Dušan pripeveduje.             ',-i'^.'u^:..
ATo toio slmim na stolčku,                V postcljko mehio leie,
vsc Je iivo pred menoj,                     tnulen lele in zaspi,                         i
kar je tnamica mi rekla,                   pa lepo mu mora biti:                     <\
kar je očka pravil moj:                    spi in se na smeh drii!
Da je svet neskonlno velik,              /« če bo se kdaj mi zdelo,
poln veselja in cvetov,                      palico bom vzel v rokd,
in kdor grs po dolgih ceslah,          pojdem tja v daljavo sinjo
truden vrne se domov,                      Irez dolino in gorii.
Brada bo mi tamkaj srasla,
s^    '     ^.                       posiveli mi lasje —                        ,
/                         ^.                    pa st' bom dotnov povrnil,
/        ^^fl^k        \              sPe* vesLl° bo srce.
I             * fw              \             ^a ^om Prav^> Pa bom pravil —
\^|k             \           Bog sam ve o Lem in kotn ! —
1         p^r5-4&                      Zbiral se bo okrog mene,
\         ^^^^^^^t    /         zvesto me nasluSal dmn.                  <\
\   Š^^^M I                                  "
\    ^VJRaHP^ /               I^gel bom in bom zadremal          < ¦¦
\         "       '      /              tam, kjer mamica še spi ...        n
^_______y'                      Rekti bodo: » Giejte, Dušan
spi in se na sviek drH! . . .«        ,| E. Gangl. :'.