U D K -U D C 05:624 GP »GROSUPLJE«: Nova stavba FAGG v Ljubljani LJUBLJANA, FEBRUAR 1970 LETNIK 19, ŠT. 2, STR. 37— 68 .r GRADBENI IIESTIUIK VSEBIIUJI-GONTENTS Članki, studije, razprave SOVINC IVAN: Articles, studies, proceedings Analiza đistorzijskih deformacij tal pod temelji skladišč v luki Koper 37 Analysis of distortional displacements of clayey sediments under the footings of storages in port of Koper KOLOBOV SERGIJE: Pogled na naše današnje predpise za projektiranje in izvajanje zi­ danih objektov....................................................................................................45 Our present prescriptions for planing and executing of high buildings Iz naših kolektivov MELIHAR BOGDAN: From our enterprises 20 let samoupravljanja v GIP »G radis«................................................49 Gradbišče Z ad ar............................................................................................... 49 12.000 ton litega betona v enem l e t u ......................................................... 49 Pomembnejši objekti, katere je lani gradilo SGP »Primorje« Ajdov­ ščina .................................................................................................................. 49 V Novi Gorici gradijo trgovski c e n te r .................................................... 49 Vesti iz inozemstva ING. E. M.: News from foreign countries Gradnja temeljev v tleh s slabo nosilnostjo.............................................50 Podzemska železnica v P r a g i........................................................................... 50 Omniform sistem ................................................................................................... 50 Ostrejši predpisi za b e t o n ................................................................................ 50 Uporaba industrijskih odpadkov.......................................................................50 Plošče za oblogo z id o v ..................................................................................... 51 Pospešena gradnja avtocest na Švedskem ............................................... 51 Velikopotezni projekt izgradnje naše o b a le ...........................................51 Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews and Anotacije iz jugoslovanskih r ev ij ........................................................................ 51 newpapers Prikazi in ocene B. F.: New books Franjetić Z.: Betonschnellerhärtung............................................................... 52 Objave B. F.: Advertisements Ob izdaji priročnika »Gradjevinski kalendar 1970«...................................53 In memorlam Viktor J. Ažbe (Ing. M. O . ) ..............................................................................54 Jubilej Ing. Marjan Prezelj — šestdesetletnik (Ciril S ta n ič ).............................. 54 Jubilee Vesti iz ZGIT VALENTIN MARINKO: News from ACE of Slovenia Srečanje gradbenikov v C e lju ......................................................................... 55 Seminar o sodobni tehnologiji betona............................................................. 55 Seminar o problemih urbanizma.......................................................................55 Priprave za sem inarje..........................................................................................55 Seminar o tehnologiji betona (novi materiali, statistično vrednotenje kva litete)................................................................................................................. 56 Seminarji za pripravo na strokovne iz p ite ............................................... 56 Strokovni ogledi HC D jerdap........................................................................... 56 VI. seja glavnega odbora ZGIT S loven ije ......................................................56 Informacije Zavoda za raziskavo ING. MARJAN OREL: materiala in konstrukcij v Ljubljani Preiskave kavstičnega magnezita in Sorel cem enta....................................... 57 Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana U re d n išk i o d b o r: J a n k o B le iw eis , d ip l. inž., V lad im ir Č adež, d ip l. inž., M arjan G asp ari, d ip l. inž., d r. M iloš M arinček , O dgovorn i u re d n ik : Sergej B ubnov , d ip l. inž. T eh n ičn i u re d n ik : p ro f. Bogo F a tu r r d ip l. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D rag an R aič, d ip l. ju r is t , S aša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn še k , d ip l. inž. R evijo iz d a ja Z v eza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b ljan a , E rjav čev a 15, te le fo n 23 158. T ek. ra č u n p ri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T isk a t is k a rn a »T o n e ta T om šiča« v L ju b ljan i. R ev ija iz h a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ p a j s č lan a rin o zn a ša 36 d in , za š tu d e n te 12 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 250 d in . VESTNIH ŠT. 2 — LETNIK 19 - 1970 Analiza d isto rzijskih deformacij tal pod temelji skladišč v luki Koper* U DK 624.159.4 DR. IV A N SOVINC, D IPL . INZ. 1. Uvod Razsežna pritlična skladišča v lukah so običaj­ no tem eljna na tem eljih samcih ali na progastih temljih. Ce postavimo te tem elje neposredno na drsljive in stisljive malo propustne glinaste used­ line, moramo tako p ri računu usedanja kot pri pre­ soji stabilnosti tal upoštevati počasno upadanje por- nih tlakov, ki jih povzroči v tleh nova obremenitev. Pri računu dopustne obremenitve uvedemo strižne karakteristike nedreniranih vzorcev, nanašajoče se na totalne napetosti, ali pa maramo pri računu s strižnim i karakteristikam i, ki se nanašajo na efek­ tivne napetosti, upoštevati stopnjo konsolidacije tal 5 0 '% ), njena prostorninska teža se z globino rahlo veča od 1,7 t/m 3 ob kontaktu z nasipom iz flišne preperine do 1,8 t/W v večjih blobinah. Kohezijska trdnost je ob površju napla­ vine glede na trajan je predobtežbe s flišnim nasi­ pom različna, vsekakor pa m anjša od 1 t/m 2, z glo­ bino pa se veča in naraste v globini okrog 10 m na 2 t/m 2. Rezultati laboratorijskih tlačnih preiskav prostih vzorcev so v dobrem soglasju s preiskava­ mi »in situ« s križnim svedrom. 4. Analiza izmerjenih usedkov poizkusnega temelja Poizkusni temelj so zabetonirali konec marca 1967, poizkusno obremenjevanje na njem pa je bilo 13. in 14. aprila- Prvi dan poizkusa smo temelj obremenili centrično z betonskimi bloki, ki so tla obremenili s tlaki 2,8 t/ms, drugi dan pa smo ga do­ datno obremenili z enostransko obtežbo zemlj in­ skega nasipa. Obliko zemljinskega nasipa te r račun­ sko shemo obremenitve podajamo na skici 3. K er smo pri ekscentrični obtežbi opazili na neobreme­ njeni strani dvig tal v bližini temelja, smo merili tudi dvižke. Merjeni profil je viden na skicah 1 in 4. Na skici 4 podajamo časovni razvoj izmerjenih usedkov notranjega robu (na strani zemljinskega nasipa), zunanjega robu ter sredine poizkusnega te­ melja in izmerjenih dvižkov okolnih tal. Zaradi m ajhne trdnosti in propustnosti morske naplavine in njene velike debeline te r zaradi k ra t­ kotrajnosti poizkusnega obremenjevanja so izmer­ jeni usedki distorizijski, to je takšni, ki niso v zvezi z izpremembo volumna. Iz izmerjenih used­ kov v posameznih fazah obremenjevanja bomo ra­ čunali vrednosti distorzijiskega (strižnega) modula Skica 3. O blika po izkusnega tem e lja in shem a obrem enit,ve G ob navidezni vrednosti Poissonovega količnika v(\ = 0,5. K er smo m erili tudi vsaj začetne vred­ nosti distorzij skega lezenja bomo ocenili tudi ča­ sovno upadanje m odula G. To nam bo omogočilo napoved velikosti začetnih distorzijskih usedkov progastih tem eljev pro jek tiran ih skladišč. K er je debelina stisljive plasti omejena in poizkusni tem elj tog. bomo za račun distorzijskega m odula ob znanih prem ikih uporabili rešitve, po­ dane v razpravi: I. Sovine, »Prem iki in zasuki p ra ­ vokotnih togih tem eljev na prodajni podlagi ome­ jene debeline p ri poljubno ekscentrični obrem enit­ vi« (1). P rem ike zaradi eemtrične obtežbe in zasu­ ke zarad i zaradi ekscentrične obtežbe izračunamo po cit. delu v odvisnosti od razm erja daljše proti k ra jši stranici tem elja in glede na razm erje debeline stisljive plasti p roti polovični daljši s tra ­ nici tem elja J -^ j po enačbah j 5.6 t/m 2 t/m 2 b-G b « -b/ b - J i r D.C 7 A.B S k ica 4. Časovni razvoj usedkov tem elja in dvižkov okolnih tal ß v C ß p C e = tg yQäcp 2 (1 + vd) G y M Ed m y M d3 (1 + vd) 2 G d’ Ed Pomen znakov je naslednji: g .............vertikalni prem ik togega temelja zaradi centrične obtežbe p, (p ............ zasuk tem elja zaradi momenta M, C]9< /3 in 7 . . . koeficienta odvisna od razm erij D 2 z in ki sta podana v cit. razpravi in Ed = 2 (1 + rd) G = 3 G . . . navidezna vrednost mo­ dula linearne deformacije. Posedke tal zaradi prizmatične oblike zemljin­ skega nasipa izven področja tem elja smo preraču­ nali po Newmarkovih vplivnicah za Poissonov ko­ ličnik j»d = 0,5 ob privzetku istih modulov linearne deformacije kakor pri čisti centrični in ekscentrič­ ni obtežbi. V prv i fazi poizkusne obremenitve s centrično obtežbo p = 2,8 t/m 2 smo po preteku 24 u r izmerili skupni used ek tem elja g = 2,1 cm. Ustrezni modul linerarne deformacije I p C 0 ,59.0 ,28.640 Ed = 2,1 50 kp/cm2. Ob privzetku tega modula dobimo v drugi fazi obremenitve zaradi enostranske obtežbe nasipa nad temeljem zasuk tem elja tg = v M 0.30 . 4580000 ------ = --- ---------------= 0,00176 d:! Ed 2503 . 3 in premike na neobremenjenem robu (ni) te r na obremenjenem robu (02) Poslednjič smo izmerili premike 310 u r po p ri­ četku poizkusa. Ob enakem računskem postopku (Ea = 24 kp/cm2) smo prav tako ugotovili zadovo­ ljivo soglasje med merjenim i in računskimi usedki, kakor vidimo v naslednji tabeli: g 12 = dtg

................... 4,50 5,31 Sredina q .......................................... 3,80 4,01 Neobremenjena stran m . . . . 3,10 2,72 Približno 6 dni po obremenitvi smo meritve ponovili. P tem iki so se v tem času povečali in m eritvam najbolje ustreza modul deformacije Ed = 20 kp/cm2. Ob predpostavki takšnega modula do­ bimo usedke poizkusnega temelja, ki jih zopet pri- m erjam o z izm erjen im i: U sedek v cm M esto o p azovan ja m erjen i računsk i Obremenjena stran . . . . . 8,90 9 ,1 2 Sredina 0 ................................. . . 7,00 6,91 Neobremenjena stran o t . . . . 5,10 4,70 M esto o pazovan ja U sedek v cm m e rje n i raču n sk i Obremenjena stran « 2 ....................... 10,80 11,05 Sredina Q ......................................... 8,40 8,36 Neobremenjena stran gi . . . . 6,00 5,66 Podatki prim erjalnih računov so omogočili ce­ nitev upadanja začetnega distorzijskega modula ozi­ roma modula linerarne deformacije s časom, kakor je prikazano na skici 5. Upoštevajoč to časovno S k ica 5. U pad an je zače tn eg a d is to rz ijsk eg a m odu la s časom upadanje modula G smo lahko ocenili prvo fazo razvoja distorzijskih kompoment celotnih premikov temeljnih tal pod bodočimi skladišči v Kopru, kjer je bilo napetostno stanje p ri poizkusni obtežbi po­ dobno onemu, ki bo v tem eljnih tleh po izgradnji objektov. Začetna vrednosti distorzij skega modula je v do­ brem soglasju z laboratorijsko preiskavo intakt- nega vzorca koprske naplavine v troosnem apara- S kica 6. A naliza nosilnosti ta l po re z u lta tih po izkusne o b re n ltv e tu, ki smo jo izvršili sicer za druge potrebe, toda p ri podobnem napetostnem stan ju kot je bilo pri popisani poizkusni obremenitvi. Podrobni podatki te preiskave so podani drugje (2). 5. Analiza nosilnosti tal po rezultatih poizkusne obrem enitve K er p ri poizkusni obrem enitvi nosilnost ta l ni bila prekoračena, smo ocenili tudi trdnost tal, ki je bila p ri poizkusni obrem enitvi v tleh aktivirana. Uporabili smo rezu ltan tno metodo analize ob isupo- n iran ju drsin oblike krožnega loka in konstantne kohezijske trdnosti vzdolž drein. Na skici 6 poda­ jam o prikaz analiziranih drsnih ploskev ter aktivi­ rane povprečne kohezijske trdnosti c, grafično na­ nesene v spodnji tre tin k i drsnih ploskev. Najne­ ugodnejše drsne ploskve kažejo, da je bila aktivi­ rana kohezija do velikosti okrog 0,9 t/m 2. Zaradi skoraj kvadratne oblike poizkusne ploskve pa je treba za račun nosilnosti zelo dolgih »pasovnih« te ­ m eljev dokazane trdnosti reducirati. Z analizo ugotovljene trdnosti niso m anjše od trdnosti, ugotovljenih tako z laboratorijskim i p re­ iskavam i prostih vzorcev kakor tudi s preiskavami, izvršenim i »in situ« s križnim svedrom. Zato lahko računam o nosilnost tem eljev skladišč po param e­ trih strižne trdnosti, ugotovljenih na neporušenih vzorcih prirodnih tal, seveda pa moramo v račun uvesti prim erne varnostne količnike. 6. Zasnova tem eljenja in račun predvidenih usedkov skladišč Zaradi velike in neenakom erne debeline po­ rozne glinaste naplavine te r glede na veliko raz­ sežnost predvidenih objektov sta varianti tako glo­ bokega tem eljenja kakor tudi tem eljenja na plošči finančno zelo zahtevni. Glede na rezultate poizkus­ ne obrem enitve je bilo mogoče dopustiti tem eljenje skladišč na progastih tem eljih; m ontažna strešna konstrukcija pa naj bi dovoljevala velike usedke temeljev. Prerez dela zgrajenih skladišč je razviden na skici 7. K er bi po rezultatih poizkusne obremenitve m orali računati pri enostranski koristni obreme­ nitvi z znatnim i zasuki temeljev, je predvidel pro­ jek tan t vzdolž vseh vzdolžnih tem eljev prehodne plošče, ki se na eni strani naslanjajo na progasti temelj, na drugi strani pa na posebni temelj, kate­ rega rob je oddaljen 0,40 m od roba pasovnega te ­ melja. (Podrobnosti A in B na skici 7.) Vsak skla­ diščni objekt je sestavljen iz treh delov; vsak del je 40,6 m širok in 60,80 m doilg. Montažni strešni nosilci se opirajo na arm iranobetonske stebre, ki stoje na progastih temeljih. Povprečni maksim alni tlaki v dnu zunanjih tem eljev so 6,7 t/m 2, v dnu srednjih tem eljev pa 7,1 t/m 2. Temelji so vglobljeni 100 cm pod površje oziroma pod skladiščni tlak. Pod tem elji je okrog 100 cm debel nasip iz flišne preperine. P last stis­ ljive in drsljive gline je od 16 do 21 m debela in pokriva trdno osnovo, ki jo predstavlja eocenski fliš. Začetne distorzijske usedke, to je tisti del usedkov, ki se razvijejo ob začetku konsolidacije brez spremembe volumna, smo preračunali z upo­ rabo diagramov, podanih v cit. razpravi (1). Za začetne distorzij ske module smo vzeli vrednosti, ki [Smo jih ugotovili s poizkusno obremenitvijo. Tudi intenzivnost začetnega upadanja distorzijskih deform acijskih modulov smo privzeli po rezultatih S k ica 7. A rm ira n o b e to n sk a m o n tažn a sk la d išč n a k o n s tru k c ija A in B . . . d e ta jli te m e lje v poizkusne obremenitve; zaradi kratkotrajnosti ob- težilne preiskave pa smo časovni potek upadanja modula od časa, ko je bila obtežilna preiskava z a ­ ključena, pa do časa, ko bo konsolidacija tal kon­ čana, suponirali tako, da njegova vrednost zvezno 1 50 pada do vrednosti Ea = —-----E, če predstavlja E 1 + v povprečno vrednost deformacijskega modula ustre­ zajočega ipreisikavi stisljdvosti v edometru ob do­ ločeni supoziciji o Poissonovem količniku v. Končne volumenske (sferione) komponente ce­ lotnih usedkov smo dobili tako, da smo odšteli di­ storzij ske usedke od celotnih usedkov, ki se poja­ vijo na koncu prim arne faze konsolidacije. Za p ri­ bližen račun sferične konsolidacije smo uporabili Terzaghijevo teorijo linerarne konsolidacije, upo­ števajoč naraščanje modula stisljivosti morske na- S kica 9. Časovni razvo j u sedkov plavine z globino po zakonu Mv = 3 + 0,0087 z (kp/cm2) te r konstantno vrednost količnika pro­ pustnosti k = 2 • 18-8 cm/sek. Dobili smo naslednje sum arne vrednosti: P o p re č n i u se d e k v cm za C as n o tr a n j i te m e lj z u n a n ji tem e lj d ist. s£er. ce lo tn i d ist. sfer. ce lo tn i 1/2 leta 16,7 3,9 20,6 16,3 4,1 20,4 10 let 18,7 15,5 34,2 18,2 16,3 34,5 20 let 19,2 22,0 41,2 18,7 23,2 41,9 7. M eritve usedkov Skladišče IV z deli IV, IVa in IVb so pričeli graditi konec ju lija 1967. V vsak vzdolžni pasovni tem elj so takoj po zabetoniranju ugradil na konceh in v sredini po 1 reper za opazovanje premikov. V času gradnje do konca oktobra 1967 so m erili used- ke tem eljev večkrat mesečno, v času eksploatacije pa enkrat mesečno. Situacije m erskih točk podaja­ mo na skici 8', ker so narisani tudi sum arni usedki p ri m erjen ju dne 28. 5. 1968. Na skici 9 je podan časovni potek predvidene obtežbe na tem eljna tla in časovni razvoj usedkov. Vidimo, da se usedki delov IVa in IVb skladišč dokaj dobro ujem ajo s prognoziranim! vrednostm i, da pa so usedki tem e­ U DK 624.159.4 G RA D B EN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1970 (19), ST. 2, STR. 37—44 Sovine Ivan: ANALIZA DISTORZIJSKIH DEFORMACIJ TAL POD TEMELJI SKLADIŠČ V LUKI KOPER V V luki Koper so na lokaciji skladišč za tranzitno blago nosilna tla iz trdnega fliša v globini okrog — 20 m. Zaradi dragega globokega temeljenja ali temelje­ n ja na plošči so študirane možnosti plitvega temeljenja takšnih razsežnih pritličnih objektov na stisljivi in dr- sljivi glinasti morski naplavini. Glede na značaj objektov ter majhno propustnost in veliko stisljivost ta.l so za oceno usedanja objektov merodajne predvsem distorzijske deformacije. Da bi ocenili velikost teh deformacij smo izvedli na lokaciji skladišč poizkusno obrementev na delu temelja istih dimenzij kot so tem elji projektiranih skladišč. Iz re ­ zultatov poizkusne obremenitve smo določili začetne vrednosti in začetni upad distorzijskega modula, kar je omogočilo cenitev začetnega razvoja distorzijskih deformacij ta l pod skladišči. Konsolidacijske usedke smo določili s pomočjo deformacijskih modulov edo- m etrskih preiskav. Skladišča, ki so že dve leti v eksploataciji, so se doslej usedla v velikostni stopnji, kot je bila ocenjena z računom in na konstrukciji kljub velikim usedkom — ker so bili predvideni in pri statični zasnovi kon­ strukcije upoštevani — ni opaziti večjih poškodb. ljev dela IV manjši od prognoziranih. Vzrok tem razlikam je v tem, da je bil del IV nasut do kote + 2,00 že leta 1965, medtem ko so na nekaterih delih objektov IVa in IVb izvedli nasip do kote + 2,20 m šele tik pred pričetkom gradnje skladišč. 8. Opombe Poizkusno obremenitev, o kateri poročamo v tem poročilu je po naših predlogih izvedlo in jo je financiralo gradbeno podjetje Gradis iz Ljubljane. Od istega podjetja je tudi pro jek t skladišč: p ro jek ­ tan t je ing. Jože Uršič. Avtor se zahvaljuje pod­ je tju Gradis in luki Koper za sodelovanje in za dovoljenje objave tega poročila. L i t e r a t u r a (1) Sovine, I. (1968): Premiki in zasuki pravokotnih togih temeljev na podajni podlagi omejene debeline pri poljubni ekscentrični obtežbi. Razprava deponirana pri Skladu Borisa Kidriča v Ljubljani. (2) Šuklje, L. in Sovine, I. (1963): An Applied Anal- sis of Distortional Displacements of Normally Consoli- detad Clays. Europäische Baugrundtagung, Wiesbaden: 193—198. UDC 624.159.4 G RA D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A 1970 (19) NR. 2, 'PP. 37—44 Sovine Ivan: ANALYSIS OF DISTORTIONAL DISPLACEMENTS OF CLAYEY SEDIMENTS UNDER THE FOOTINGS OF STORAGES IN PORT OF KOPER In the port of Koper at the site of storages the solid flysh layers appear in the depth of about 20 m under the sea-level and are covered by normally con­ solidated clayey sediments. Owing to rather expensive deep foundation or foundation on slabs shallow foun­ dation on the recent littoral sediments was suggested. Due to the im portant thickness of compressible se­ diments and to their small permeability as well as to limited initial strengt of the layers, the distortional strains in this case have been forseen to predominate in the period of the economical duration of storages, especially in the first phase of the consolidation. Thus the results of the loading test, performed on a base slab as big as projected footings and stress-strain and time relationships of oedometer tests have been used in predicting the distortional and spherical part of sett­ lements and their evolution. The predicted and observed settlements of the storage IV are compared. The calculated settlements are proved to be in good agreement w ith the measu­ red ones. Pogled na naše današnje predpise za projektiranje in izvajanje zidanih objektov UDK 35 : 721.011.2 : 69.001.3 Se r g i j e k o l o b o v . d i p l . i n Z. V čimbolj enostavni in strnjeni obliki bom po­ skušal prikazati vse težave, s katerim i se srečujejo naši p ro jektanti in izvajalci del p ri projektiranju oziroma izvajanju zidanih stavb iz kakršnih koli blokov, opek ali drugih vrst um etnega kamna. V prvem delu svoje obravnave se bom ozrl na naše predpise za zidove, ki veljajo od leta 1949 do danes, kot tudi na PTP predpise za graditev na seizmičnih področjih, izdane septem bra 1964. V drugem delu bom prikazal določene možno­ sti s pomočjo novega tre tiran ja osnovnih konstruk­ cij zidanih zgradb, to je zidov, da bi ustvarili pred­ pogoje za nove, končne predpise, ki bi omogočili projektiranje s tem materialom, kakor tudi z vsa­ kim drugim materialom, za katerega imamo izde­ lane predpise. Opaziti je splošen pojav v vseh projektantskih organizacijah v vseh naših republikah, da se pro­ jek tan ti izogibajo pro jektiranju zidanih objektov. Vzrok tega »bojkotiranja« leži prav v dejstvu, da mi zdaj sploh več ne znamo projek tira ti zidanih zgradb. Po potresu v Skopju razširjeno prepriča­ nje, da nudijo zidani objekti državljanom manjšo varnost pri reševanju življenj in premoženja kot pa zgradbe iz arm iranega betona, dialje neiprecizi- rani, delno tudi kontradiktorni predpisi za opečne zidove v PTP-7 in PTP za grajenje na seizmičnih področjih, kakor slednjič tudi slaba kvaliteta iz­ delkov iz žgane gline, ki je v teku zadnjih 5—6 let znatno padla — vse to je vplivalo na nepopular­ nost izbire opeke kot m ateriala za gradbene ob­ jekte. K tej nepopularnosti je prispevala še relativno visoka cena proizvodov opekarske industrije. Pro­ jek tiran je konstrukcij zidanih zgradb je bilo po­ gojeno s pravili »dobre obrti«, to je s čisto določe­ nimi načeli, k i so se utrdila is tradicijo in dolgolet­ nim izkustvom grajenja zidanih objektov iz klesa­ nega naravnega in um etnega kamna. S tem i pravili so bili regulirani odnosi debe­ line zidov glede na število nadstropij, razmak med nosilnimi stenami, višino nadstropij, velikost od­ p rtin v zidovih kakor tudi širino nosilcev med od­ prtinam i v zidu. Stropne konstrukcije so bile še do dvajsetih let našega stoletja v glavnem lesene z vstavljenimi jeklenim nosilci pod predelnimi zidovi z debelino 15 in 12,5 cm. Samo nad kletjo in pritličjem so imele »boljše hiše« stropno konstrukcijo z nizkimi opečnimi oboki med jeklenim i nosilci ali opečnimi loki. Kot medsebojna vez med posameznimi zidovi je obstajala samo pravilna zidarska vez, ki je bila včasih okrepljena z vgrajenim i sponkami (ključi). Zidovi starih objektov, zgrajenih ob koncu pretek­ lega in začetku sedanjega stoletja, so bili znatno debelejši, imeli so boljše zidarske vezi, a toga po­ vezava sistema zidov s serklažam i in z monolitno stropno konstrukcijo je bila nadomeščena s togo­ stjo samega sistema — debelejših zidov. Take stare zgradbe, če so bile solidno izvedene, so se pokazale odporne proti najrazličnejšim hori­ zontalnim silam, kot tudi proti potresu do VIII stopnje po M. C. S. lestvici, ob pogoju, da kasneje niso bile pregrajevane in adaptirane. Tako so stare ohranjene zidane zgradbe, ki tvorijo vsaj 60 °/o površine skupnega stanovanj­ skega fonda v Evropi, dokazale svojo odpornost proti potresom, ki so jih doleteli. Po podatkih prof. Mohorovčiča in na osnovi statističnih podatkov o potresih doživlja področje Zagreba vsakih 150 let zelo močan potres, približ­ no 15 močnih potresov in okoli 150 slabotnejših potresov. Močne poškodbe kot tudi rušitve posameznih starih, zidanih zgradb, v prim erjavi s poškodbami na drugih podobnih, sosednih objektih lahko v glavnem obrazložimo kot posledico naknadnih pre- grajevanj, dograjevanj in adaptacij, izvršenih po večini na nestrokoven način. Statična kontrola napetosti v zidovih se je le redkokdaj opravila, in še to le p ri posameznih več­ jih razponih stropov ali v prim eru potrebe velikih odprtin v zidovih. Potrebna debelina zidov se je določala iz tabel starih priročnikov, enako tudi širina temeljev. Takoj po osvoboditvi v razdobju h itre indu­ strializacije naše dežele se je pred nas gradbenike postavil niz zelo hudih problemov glede na mno­ žično stanovanjsko izgradnjo in izgradnjo nove industrije. Zaradi stalnega pom anjkanja zdaj ene­ ga, zdaj drugega gradbenega m ateriala je bilo treba štediti pri vsem tistem, kar pravzaprav šele daje zgradbam potrebno varnost. Nujnost hitrega projektiranja in grajenja ogromnega števila objektov, pa brez zadostnega števila strokovne in kvalitetne delovne sile, je ime­ la za posledico tud i razmeroma slabo kvaliteto gradbenih del. Želja, da bi dosegli minimalno ceno kvadrat­ nega m etra stanovanjske površine, a hkrati tudi želja, da bi dali objektom ustrezno arhitektonsko oblikovanje, je postavljala pred konstruktorje na­ logo vedno večje štednje pri debelini zidov. Zahte­ ve sodobne arhitekture po čim večji širini fasadnih oken — kar je v ostrem nasprotju s tradicional­ nimi, že stoletja preizkušenimi načini v obravnava­ nju nosilnih opečnih konstrukcij, so imele za po­ sledico nastajanje neke vrste okvirnih konstrukcij, in sicer p ri m aterialu, ki je znatno šibkejši od ar- m iranega betona. P rim eri učinkovitih rešitev iz Za­ hodne in Severne Evrope, se pravi iz dežel, k jer sploh ni potresov, in vprašanje »zakaj oni morejo, mi pa ne«, so povzročali bolj ali manj ostre k on­ flikte med arh itek ti in konstruktorji. Končno so tudi konstruk torji m orali popuščati in pre iti od tradicionalnega obravnavanja strešnih opečnih konstrukcij k nečemu novemu, kar še ni bilo opravičeno, n iti s statičnim računom in ve­ likostjo dobljenih napetosti s posameznimi premeri, n iti s ponašanjem konstrukcije kot celote. P ri tem novem pro jek tiran ju je konstrukcija končno u te­ m eljena s statičnim računom, a dovoljene napetosti v opeki določene v PTP-7 iz meseca m aja 1949. Ti predpisi so vsebovali samo podatke o začas­ nih standardih, načinu preiskav in dovoljenih na­ petostih v zidu iz opeke, glede na m arko in vrsto malte. PTP-7 niso imeli nikakih smernic za projek­ tiran je in izvajanje zgradb. Zakon o investicijski izgradnji iz meseca no­ vem bra 1961, s k-aiterim so bile odpravljene komisije za revizijo projektov, s tem, da se pregleduje samo investicijska dokum entacija in sicer na občinah ali celo k ar p ri posameznih investitorjih, je omogočil preveliko svobodo projektantom ter je zato nega­ tivno vplival na kvaliteto in tehnično varnost pro­ jektov. V DGA-63 iz meseca novem bra 1960 je bil ob­ jav ljen »Predlog tehničnih predpisov za opečne zidove«, ki ga je izdelal Zavod za raziskavo m ate­ riala in konstrukcij v L jubljani in ki naj bi zame­ njali zastarale PTP-7. »Predlog« je b il sestavljen zelo strokovno in je vseboval vse elem ente pred­ pisov, ki so potrebni za uspešno pro jek tiran je zi­ danih zgradb. Toda ta predlog je ostal m rtev in ga »Center za unapredjen je gradjevinarstva« v Beo­ gradu ni sprejel. Izvršni svet SR Slovenije je v Uradnem listu SR Slovenije, 1963, št. 18 od 13. jun ija tega leta, torej pred katastrofaln im potresom v Skopju in takoj za potresom v M akarski leta 1962 poveril strokovni kom isiji nalogo, da izdela predpise za graditev v seizmičnih področjih. Komisija je iz­ delala antiseizmične predpise pod naslovom »Di­ m enzioniranje in izvajanje gradbenih objektov na potresnih področjih«, s posebnim poglavjem »Kon­ strukcijska načela za zidane zgradbe«. Ti slovenski antiseizmični predpisi so služili kot osnova za enake predpise SR M akedonije z naslovom »Instrukcija za obnovo Skopja«, kakor tud i za zvezne »Začasne tehnične predpise za g ra­ ditev na seizmičnih področjih« z dne 19. X. 1964, po katerih se m ora ravnati vse gradbeništvo Ju ­ goslavije. Edina bistvena razlika med slovenskimi pred­ pisi in PTP za graditev na seizmičnih področjih je bilo poglavje o vertikaln ih vezeh (stebrih, serkla- ža), ki je bilo dodano v zveznih predpisih. V tem poglavju, ki se nanaša izključno na zidane zgradbe, najdem o nekatere kontradikcije v tem eljnem ob­ ravnavanju mešanih nosilnih konstrukcij v zidnih objektih. V DGA-756, posebna izdaja, so bili objavljeni »Vprašanja in odgovori« na vprašanja, zastavljena udeležencem XXXI. posvetovalnega sestanka z dne 21. in 22. XII. 1964, ki je bil posvečen diskusiji v zvezi s PTP za graditev na seizmičnih področjih. Naši ugledni strokovnjaki so dali v teh »Odgo­ vorih« tolmačenja na večino postavljenih vprašanj v zvezi z antiseizmičnim grajenjem , odgovor na vprašanje o nevarnosti izvajanja vertikalnih ser- klaž p ri zidanih zgradbah glede na različno poseda­ nje zidovja iz opeke ali betona, pa se je glasil: »Izredno važno je, da poteče med izvedbo zidu in betoniranjem arm irano-betonske vezi čim več časa; zato menimo, da je treba v projektu določiti, kdaj je treba izvesti vertikalno armirano-betonsko vez.« V točki 4.2, 23 PTP za grajenje na seizmičnih področjih stoji: »Vertikalne arm irano-betonske vezi (stebre) je treba betonirati v vsaki etaži po konča­ nem zidanju, ki ga je treba prekiniti tako, da bi dobili monolitno medsebojno povezavo«. Po ugotovitvah prof. Ovečfeina iz ZSSR se opečni zid poseda tudii do starosti 30 let. Kak-O' se običajno izvajajo serklaže? V večini prim erov se enostavno v vogalih in stikih zidov betonirajo ste­ bri istih dimenzij, kakršna je debelina zidu. Točka 4. 2. 6 predpisov se glasi: »Mešanim kon­ strukcijam v isti višini nadstropja se je treba iz­ ogibati«, točka 4.2.23 se glasi: »Vertikalne vezi (stebri) se postavljajo na vseh vogalih zgradbe in na mestih, k jer se stikajo nosilni in vezni zidovi. Razmak med temi vezmi (stebri) ne sme biti večji kot 7.00 m.« Piri zidu debeline 38 cm lahko' tako oblikovani arm irano-betonski vertikalni steber no­ si tudi 200 ton, ali m ar takšen steber ne ustvarja »mešanega nosilnega sistema«? V poziciji V -l slovenskih predpisov (DGA-621) stoji: »Postavljanje posameznih betonskih stebri­ čev na večjih razponih v zidanem objektu pomeni nevarno rešitev v prim eru potresa. To je mogoče dovoliti samo na osnovi posebne utemeljitve, v izjemnem primeru.« Vezanje zidov in vertikalnih serklaž po načinu »šmorc« to je oblikovanje toge vezi med raznimi m ateriali, med katerim i ima beton dosti hitrejši proces krčenja, lahko povzroči pretrganje teh vezi. Neogibno mora p riti tudi do ločitve zidu, ki se močneje poseda kot pa zgornja horizontalna ser- klaža. Horizontalna serklaža postane na ta način greda, obtežena z zgornjim zidom, a p ri tem na tako obremenitev ni dimenzionirana. Red velikosti ela­ stičnih deformacij horizontalnh serklaž, obreme­ njenih kot vpete grede, ne more slediti velikosti posedanja zidov. Horizontalne serklaže morajo po­ čiti v sredini polja s spodnje strani in pri spoju z vertikalno serklažo — z zgornje strani. Horizon­ talne serklaže dobijo preves, ki se sum ira in po­ staja v zgornjih nadstropjih vedno večji, kolikor višja je zgradba. Izmerjena razlika v posedanju notranjih ar- mirano-betonskih stebrov in zunanjih zidov iz opeke v podaljšani m alti z Ma-110-150 mlinskega skladišča v severni H rvatski višine 20 m je znašala 4.2 cm po šestih mesecih in blizu 1 cm po enem letu. Nanovo nastala okvirna konstrukcija, ki ni di­ menzionirana za prevzem vertikalne obremenitve, bo pretrpela večje deformacije ter na posameznih mestih tudi napočila. Nosilni zidovi iz opeke, ki so določeni, da nosijo celotno obremenitev, se spre­ menijo v izpolnilno zidovje, na posameznih mestih povezano z nosilno konstrukcijo. Postavlja se vprašanje, ali je takšna zgradba z oslabljeno mešano konstrukcijo odpornejša proti intenzivnim seizmičnim silam, kot pa zgradbe, zi­ dane iz opeke v tradicionalni izvedbi s predpisanimi serklažami in dobro zidarsko vezjo? V ruskih pred­ pisih N in TU-120/56 za arm irane zidane konstruk­ cije je definiran pojem arm iranega zidovja. Zidovje je lahko arm irano samo v horizontalni smeri ali v horizontalni in vertikalni smeri. Horizontalne ser- klaže so koncentracije arm ature v zidovju, arm i­ ranem samo v horizontalni smeri, medtem ko so vertikalne serklaže koncentracije vertikalne ar­ m ature v zidovju, ki je armirano v dveh smereh in je p ri tem horizontalna arm atura koncentrirana v horizontalnih serklažah. P ri tem je v predpisih poudarjeno, da morajo biti dimenzije vertikalnih serklaž take, da je večja stran serklaže m anjša ali enaka polovici debeline zidu, a razen tega je treba ukreniti, da taka verti­ kalna serklaža ne moti svobodnega višinskega pose­ danja zidu. Kakšni so ti ukrepi, pa v predpisih ni povedano. Iz zgornje razlage je videti, da je težavno spre­ jeti smernice PTP za grajenje na seizmičnih pod­ ročjih glede vertikalnih serklaž tudi s čisto teore­ tičnega stališča. Medtem pa so predpisi obvezni in posamezne gradbene inšpekcije zahtevajo natanč­ no upoštevanje vseh točk predpisov, tudi tistih, ki so med seboj kontradiktorne. Nekateri inšpektorji zahtevajo izvajanje vertikalnih serklaž tudi pri pritličnih zgradbah. Ali imamo tudi kakšne druge načine okrepitve zidanih zgradb glede na dinamične sile potresa razen vertikalnih serklaž? Imamo. To je pravza­ prav vsako ojačen j e zidarske vezi v vogalih in pri stikih zidov. Znatno ojačenje zidanega objekta je mogoče doseči z zmanjšanjem razmakov med hori­ zontalnimi serklažami, to je z vstavljanjem še ene serklaže na polovici zidu nadstropja. Prav tako je mogoče okrepiti zidarsko vez v vogalih in na stikih zidov z vstavljanjem tankih palic betonskega že­ leza ali arm aturnih mrežic (na prim er iztegnjenega m etala TIM Topusko) v horizontalni smeri. Taka okrepitev zidov ne moti naravnega višinskega po­ sedanja objekta, ki bo enako pri uporabi malte enake kvalitete v celi etaži. Za sedaj imamo razdelitev zidanih zgradb gle­ de na konstruktivne sisteme. Po PTP za grajenje na seizmičnih področjih: a) sistem brez vertikalnih armirano-betonskih serklaž in b) sistem z vertikalnim i armirano-betonskimi serklažami. Po slovenskih predpisih (DGA-621 iz leta 1963) imamo sisteme: I — z vzdolžnimi konstruktivnim i (nosilnimi) zi­ dovi ,s poprečnimi veznimi zidovi; II — s poprečnimi konstruktivnim i (nosilnimi) zidovi in vzdolžnimi veznimi zidovi ter III —• s konstruktivnim i zidovi v obe smeri s stro­ pom iz križno arm iranih arm irano-beton­ skih plošč. Ruska avtorja Čurajan in Džabua (Akademija znanosti Gruzinske SR) navajata v svoji knjigi o grajenju na seizmičnih področjih svoja opazovanja zgradb pri mnogoštevilnih potresih na Kavkazu. Avtorja trdita, da se vsaka poškodba ali rušitev zidanega ali montažnega objekta iz velikih blokov vedno začenja od zidov, ki so neobremenjeni z ver­ tikalno obtežbo, to se pravi od veznih in predelnih zidov, v prim em , da so vsi stropovi iz te nosilne smeri. Vsak zid, ki je neobremenjen z vertikalnim i silami, je potencialna nevarnost za rušitev zidane zgradbe pod učinkom potresa. To konstatacijo ru ­ skih znanstvenikov potrjujejo tudi naše izkušnje ob zadnjih potresih pri nas. V Skopju so bile v naselju Karpoš zrušene ali huje poškodovane sko­ raj vse zidane zgradbe, ki so imele konstruktivne sisteme s »poprečnimi« eli »vzdolžnimi« zidovi in slabimi ojačilnimi zidovi, ne glede na lego zgrad­ be proti sm eri udarca potresa, medtem ko so osem­ nadstropne zidane zgradbe v istem naselju (ob glavni cesti proti Djordje Petrovu), ki so imele no­ silne zidove v obe smeri in križno arm irane stropove iz arm iranega betona, pretrpele samo neznatne po­ škodbe. Po PTP za grajenje na seizmičnih področjih morajo biti vertikalne serklaže, to pa pomeni tudi vezni zidovi debeline 25 cm, na maksimalni medse­ bojni razdalji 7,00 m. Po slovenskih predpisih (DGA-621) mora biti medsebojna razdalja veznih zidov debeline 25 cm 7,50 m. Po nemških, avstrijskih in švicarskih predpisih mora biti ojačevalni zid debeline 19 cm (tri četrtine opeke) na vsakih 6 m. Če se odrečemo obravnavanju zidanih zgradb samo z »vzdolžnimi« im poprečnimi« nosilnimi zidovi te r smatramo kot idealni zidani objekt si­ stem celic satovja z zidovi kot membranami, ki se medsebojno vežejo v prostoru na določenih razma­ kih in so bolj ali manj enako vertikalno obreme­ njeni s stropno konstrukcijo, bomo imeli objekte, ki bodo odporni na dinamične seizmične sile, ne glede na smer teh sil. P ri tem morajo biti stropne kon­ strukcije toge horizontalne membrane z minimalno možnostjo deform iranja v horizontalni sm eri in to­ go vezane z zidovi s pomočjo horizontalnih serklaž. O brem enitev teh zidov s približno enako vertikalno obtežbo je mogoče doseči z razm erjem v dimenzi­ jah celic, ki ni večje od 1,5:1. M aksimalne dim en­ zije celic m orajo b iti p ri tem 7,50 m, m inim alne pa 5,00 m. S tropna konstrukcija kot arm irano-betonska križno arm irana plošča z razm erjem stranic do 1,5:1 najbolj ustreza tem pogojem, moremo pa upo­ rab iti tud i enosm erne sisteme stropov z menjavo nosilne smeri v vsakem nadstropju. Na prim er: če je nad pritlič jem sm er stropa sever — jug, m ora biti nad prvim nadstropjem sm er nosilnosti stropa vzhod — zahod. Zidovi se p ri tem obrem enjujejo z vsakim drugim stropom , to je približno polovico skupne obrem enitve s s tran i sitrcpov, a to pomeni, da pri isti debelim zidov število etaž ne m ore b iti večje. U D K 35:721.011.2:159.001.3 G R A D B EN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1970 (19), ST. 2, STR . 45—48 Kolobov Sergije: POGLED NA NAŠE DANAŠNJE PREDPISE ZA PROJEKTIRANJE IN IZVAJANJE ZIDANIH OBJEKTOV Prvi del članka obravnava naše predpise za zido­ ve, ki veljajo od leta 1949 naprej, in pa predpise za graditev na seizmičnih področjih, izdane v sep­ tem bru 1964. V drugem delu so prikazane možnosti s pomočjo novega tre tiran ja osnovnih konstrukcij zida­ nih zgradb, to je zidov, da bi ustvarili pogoje za nove, dokončne predpise, ki bi omogočili zanesljivo projekti­ ranje s tem materialom. Novi, dokončni predpisi bodo koristni zlasti zato, ker je sedaj opaziti splošen pojav v vseh projektantskih organizacijah, da se projektanti izogibajo projektiranju opečnih objektov, to pa zato, ker jih ne znamo več projektirati, čeprav za te vrste gradnje obstoje dolgoletna tradicija in dobra obrtna izkustva. Iz tega razloga ni smotrno om ejevati s predpisi višino zidanih objektov, ampak je treba to rešitev prepustiti odločitvi konstruktorja in. statičnem u računu. Statični račun takega objekta mora obsegati vse nasprotne sile in m ora dokazati, da bo napetost zidovja pri vseh kom binacijah obremenitev ostala v dovoljenih mejah. Treba je paziti tudi na tre ­ nutke vklapljanja stropov v zidove, vpliv velikosti odprtin v zidovih in velikosti prečnih sil v zidovih in v nadvojih. Pri projek tiran ju takih objektov lahko zidove obravnavam o tud i kot arm irano zidovje, vendar je pri tem potrebno izvesti še proračun konstrukcij kakor za arm irano-zidane konstrukcije (glej pred­ pise N in TU-120/56 ali ing. S. Sokolov, Arm irane zidane konstrukcije). p re v e d e l b . f . UD C 35:721.011.2:69.001 3 G RA D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1970 (19), NR. 2, P P . 45—48 Kolobov Sergije: O UR PRESENT PRESCRIPTIONS FOR PLANING AND EXECUTING OF HIGH BUILDINGS The first part of the paper treats our prescriptions for brick walls, which are available from 1949 onward, and also prescriptions for building on seismic areas, published in September 1964. In the second part there are shown the possibilities by new treating of elemen­ tary constructions of high buildings, it means of brick walls for setting up the conditions for new, final p res­ criptions which would make possible a reliable planing w ith this material. New final prescriptions will be useful especially because now we can notice in all pla­ ning organisations a common appearance that projec­ tors elude of planing brick buildings and this because we don’t know any more how to plan them, though many years' tradition and good technical experiences exist for this kind of building. iz naših hnlehtivov 20 LET SAMOUPRAVLJANJA V GIP »GRADIS« Osrednji delavski svet podjetja je imel 23. januar­ ja 1970 v dvorani kluba poslancev svečano sejo. Navzo­ či so bili tudi člani prvega delavskega sveta in številni gostje. Predsednik osrednjega delavskega sveta je podal obširno poročilo o delu in razvoju samoupravljanja v podjetju ter o doseženih uspehih. V preteklem 2-let- nem obdobju je šlo skozi šolo upravljanja že dve tre­ tjini Gradisovih samoupravljavcev. To je bil res naj­ bolj množična šola in najvplivnejši demokratični me­ hanizem podjetja. Vzporedno je rasla tudi gospodarska moč s pomočjo sodobne organizacije dela, napredne tehnologije in modeme mehanizacije. Vse to pa je za­ gotovilo zavidanja vredne uspehe ter velika priznanja doma in v tujini. V času obstoja so delavci Gradisa zgradili več kot 3.500 raznih objektov, izkopali skoraj 20 milijonov m3 materiala, vgradili 2,2 milijona m3 betona ter 1,2 milijona m3 železobetona in pri tem porabili 180.000 ton železne arm ature ter 900.000 ton cementa. Danes šteje Gradis več kot 4.500 delavcev, menijo pa, da bi morala biti številka 5.000 v prihodnje opti­ malna. Podvojili bodo število inženirjev in tehnikov, število ekonomistov in drugih strokovnjakov pa se bo povečalo nekajkrat. Do leta 1975 programirajo letno rast obsega del s stopnjo 5,5 %, tako da bo takrat zna­ šala vrednost proizvodnje (po stalnih cenah) blizu 500 milijonov dinarjev. Vsemu kolektivg GIP »Gradis«, ki letos dosega tudi že 25 let obstoja, k doseženim uspehom iskreno česti­ tamo! GRADBIŠČE ZADAR Tudi to gradbišče SGP »Slovenija ceste« ima letoš­ njo zimo zasedene vse zmogljivosti. Pričeli so z grad­ benimi deli na novi, štiripasni cesti od Jadranske ma­ gistrale v smeri železniškega kolodvora. Investicija za to novogradnjo v dolžini 1,6 km znaša skupaj z gradnjo kanalizacijskega kolektorja 7,5 milijona dinarjev. Najtežavnejša bo izvedba kolektorja v globini 4— 6 m. Ker je teren kamnit, bo zaradi bližine stanovanj­ skih objektov treba uporabiti posebno izkopno metodo. Geološki zavod iz Ljubljane bo z globinskim m inira­ njem zdrobil ves profil jarka, da bo bager »Liebherr« nato opravil s svojo dolgo ročico izkop do dna. Takš­ nega izkopa bo okrog 6.000 m3. Sicer pa bo treba na 1. julija 1970, ko poteče dovr- šitveni rok, izvršiti 20.800 m3 izkopov in nasipov, vgra­ diti 14.000 m3 tampona, 12.000 m robnikov in 11.500 ton asfalta. Nadaljnje delo na otoku Pagu želi investitor v solinah asfaltni tepih na površini 200.000 m*. To pome­ ni, da bo treba vgraditi v bazen, kjer pripravljajo sol, okrog 4.000 ton asfalt-betona. Vrednost investicije zna­ ša 5 milijonov dinarjev. V planu je tudi rekonstrukcija ceste Pag—Novalja v dolžini 20 km. 12.000 TON LITEGA ASFALTA V ENEM LETU V preteklem letu so ekipe SGP »Slovenija ceste«, ki polagajo liti asfalt, v različnih krajih Slovenije in Hrvatske, pripravile ter položle 12.000 ton litega asfal­ ta na 110.000 m! površin. Da je bilo opravljeno veliko delo, si bomo lažje predstavljali ob upoštevanju dej­ stva, da je glavno delo v tej panogi priprave in vgra­ jevanje litega asfalta še vedno ročno. Vsa ta ogromna masa je šla torej večkrat skozi roke delavcev, dokler se ni končno spremenila v najrazličnejše tlake za in­ dustrijo, dalje v krovno kritino na ravnih strehah objektov, v kislinoodpomi liti asfalt na farmah, v ke­ mični industriji, v 70 stez na novih kegljiščih, itd. POMEMBNEJŠI OBJEKTI, KATERE JE LANI GRADILO SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA Od industrijskih in poslovnih objektov je treba omeniti objekte v cementarni Anhovo, rekonstrukcijo tovarne »Lesonit« v Ilirski Bistrici in halo TOK, tudi v Ilirski Bistrici, dalje v Ajdovščini zabojarno v LIP, 2.5Ü0 m- skladišč za FRUCTAL, trgovino in paviljon za MLINOTEST, blagovnico NANOS v Kanalu, adapta­ cijo hotela SOČA in bencinski servis in druge. Stano­ vanja so gradili največ v Ajdovščini ter Postojni, v Vipavi pa šolo, telovadnico v Kanalu in šolo s telovad­ nico v Knežaku. Močno je bilo podjetje zaposleno z deli na objektih nizke gradnje v Sloveniji in v sosednji Hrvatski. Izvršene so bile rekonstrukcije cest in mestnih ulic ter zunanje ureditve. V Ajdovščini, Novi Gorici, Ilirski Bi­ strici, Postojni in Kopru asfaltiranje cest, kanalizacija v Novi Gorici, idr. Podjetje je prevzelo tudi obsežne izkope v težkih pogojih in s kratkimi roki za nekatera gradbena podjetja, ki so gradila zlasti turistične objek­ te v Rovinju, Poreču, Rabcu in Divači. Na področju. Poreča je izvršilo rekonstrukcije cest Vrsar—Lim, K u t­ ci.—Trčani ter Poreč—Vižinada. Na Hvaru pa je kon­ čana kanalizacija v dolžini 5.000 m in ceste v dolžini 2.800 m. Posebno zanimiva gradnja pa je bila ojezeritev Cerkniškega jezera. Izvršena je bila še I. faza kanalizacije v luki Ko­ per, komunalne naprave v Semedeli, vodovod Rižarna, OLMO I. faza idr. Če prištejemo še lastne investicije z izgradnjo betonarne v Ajdovščini in samski dom v Ilirski Bistrici ter številne druge manjše objekte, vidi­ mo. da jeb ila gradbena dejavnost tega kolektiva v pre­ teklem letu zelo živahna in uspešna. V NOVI GORICI GRADIJO TRGOVSKI CENTER Nova Gorica, kot mesto, ki se razteza od Šempetra do Solkana ter od Ajševice do državne meje, že presega 15.000 prebivalcev. Ker gravitira k temu političnemu, kulturnemu, upravnemu in gospodarskemu središču ši­ roko področje Vipavske doline, vse Posočje, področje reke Idrijce, zahodni del Krasa, Goriška Brda in Tr­ novska ter Banjška planota, je razumljivo, da je po­ trebno za uspešen razvoj tudi primerno trgovsko omrežje. To še tembolj, če upoštevamo še zahteve, ki jim nalaga že sama lega tega mesta in odprtost naših meja. Žal pa je prav trgovinska panoga zaostajala, predvsem zaradi pomanjkanja Ustreznih trgovskih in poslovnih prostorov. Da bi vsaj začasno odpravili ta primanjkljaj, je v Novi Gorici v izgradnji trgovski center. Prvi del pro­ jekta je že realiziran in ga predstavljajo 4 veliki in modemi trgovski lokali v pritličju stanovanjskega bloka v Kidričevi ulici, dalje trgovska hiša ljubljanske »Prehrane«, nova mesnica in trgovski trakt, kjer si je uredilo prodajne in poslovne prostore še 17 drugih trgovskih, servisnih in družbenih organizacij. Dogra­ jena je tudi trgovska. hiša podjetja »Grosist-Gorica«, v začetni fazi gradnje pa sta še dva nova trgovinska objekta. Tem bo sledila gradnja obrata družbene pre­ hrane. Naštete gradnje sodijo v ožji del trgovskega centra in so dvoetažne ter tvorijo njegov nizki del. Namenjen bo le pešcem, ki naj se v takšnem ambientu ugodno počutijo. Nizki del bodo obkrožale visoke po­ slovne ter stanovanjske stavbe s trgovinami v pritličju in z njim i bo trgovinski center urbanistično zaključena celota z intimnim, razgibanim in prikupnim videzom. Površina trgovskih lokalov tega ožjega TC bo ca 10.800 nr. Vsi prostori bodo ogrevani iz skupne kotlar­ ne. Predvidene investicije bodo, ko bo ožji del trgov­ vesti iz inozemstva GRADNJA TEMELJEV V TLEH S SLABO NOSILNOSTJO V Indoneziji so razvili postopek fundiran j a v tleh, katerih nosilnost je slabša. Nosilnost tal povečajo s cevmi iz arm iranega betona, ki imajo prem er 1 do 1,5 m, stene debeline 7 do 8 cm; cevi nameščajo v raz­ dalji 2 do 2,5 m in 2 do 2,5 m globoko. Cevi stisnejo tla tako, da se ta ne morejo ob njih omehčati te r s tem utrde temelje. Postopek, ki je patentiran v 13 državah, je tako tehnično kot ekonomsko izdelan ter ga že uporabljajo v mnogih državah. Dle B a u te c h n ik , 1969/12 PODZEMSKA ŽELEZNICA V PRAGI Leta 1967 je imela Praga okoli enega milijona pre­ bivalcev. Predvidevajo, da bo naraslo to število do leta 1987 na 1,1 milijon. Celotna ploskev mestnega območja bo tedaj zavzemala okoli 100 km'. Čeprav današnji motorizirani promet še močno zaostaja za podobnimi velikimi mesti v Evropi — na 15 prebivalcev pride 1 avtomobil — vendar so že sedaj v ozkih ulicah sta­ rega dela mesta že močni prometni zastoji. Ta prom et­ ni problem bi po m nenju strokovnjakov lahko rešili delno z uvedbo avtobusnega prevoza namesto cestne železnice, delno pa s tem, da bi speljali cestno želez­ nico pod cestami ter z izgradnjo mreže podzemske železnice. Pri planiranju ureditve prometa morajo upoštevati enakomerno porazdeljene stanovanjske ploskve mesta ter hribovit teren z višinskimi razlikami do 150 m. K er so v zadnjih letih dali v prom et moderne štiriosne tram vaje — letos jih že nad 1000 — so se odločili za gradnjo podzemne železnice. V prvi etapi izgradnje bi položili okoli 14,5 km v dveh prom etnih planih. V prvi liniji bodo potegnili skozi center mesta na desni strani reke Vita ve pod zemljo tri proge 'in dobili tako tristransko mrežo. K tej bodo priključili dve tangencialno tekoči liniji, od katerih bo tekla južna skoro vsa skozi predor, severna pa ostane na površini. Ob koncu prve stopnje izgradnje prometne mreže bi dobili okoli 100 km skupne dolžine, s čimer bii rešili problem 60 do 65 % javnega množičnega pro­ meta; za ostalih 30 do 3'5®/e b i služil avtobusni prevoz. Nad 2 km dolg odsek s predorom je že v gradnji in naj bi bil dokončan 1. 1971. Glavno cestno žilo bo premostila s 500 m dolgim mostom v dolino. Podzemska železnica ima normalno širino tira 1,345 m; minimalni radij zavojev naj bo 150 m, izjemo­ ma 100 m, maksimalni vzpon pa 45%. Napetost v vodu ostane 600 V. Od skupne predvidene progovne mreže, ki bo dolga 119,6 km, bo odpadlo na predore 14,3 km, na površini bi pa ostalo 105,3 km. V predorih je pred­ viden dvojni tir, predori bodo imeli pravokoten profil z dimenzijami: širina 7,50 m in višina 4,30 m, gabariti imajo 2,50 m širine in z zoženim gornjim delom profila skega centra zgrajen, znašale skoraj 25 milijonov di­ narjev. Dela na izgradnji trgovskega centra zelo uspešno izvaja SGP »GORICA« Nova Gorica. Trgovski center, čigar ožji, pravkar opisani del naj bi bil dograjen do 1. 1973, bo nedvomno velika prido­ bitev pri razvijanju mestnega središča, zlasti še pri nadaljnjem gospodarskem razvoju mesta in novogo­ riške regije. ' Bogdan Me]ihar 4,10 m višine. Postajališča bodo imela največjo oddalje­ nost 1030 m, minimalno 302 m in srednjo 559 m; raz­ dalje med postajališči v predorih bodo 533 m. Peroni v predorih bodo dolgi 90 m in široki 3,50 m. Vozila tipa Tatra T3 bodo dolga 15,3 m in široka 2,50 m ter bodo služila za prevoz 109 potnikov (maks. obremenitev 178). A lig. B auzeitu n g U969/12 OMNIFORM SISTEM Pod imenom »Omniform« je enajst ameriških to­ varn industrije montažnih delov izdelalo program do­ bavljanja montažnih delov po sistemu Sepp Firnkas, katerega so v ZDA preizkusili na 2000 stanovanjih. Sistem je popolnoma varen in uporablja jeklene spoj­ ne stike z dodatnim vezanjem. Za razpone do 32 čev­ ljev niso potrebne notranje nosilne stene in to do 32-tega nadstropja. Omniform grupa je soudeležena pri vladnem programu »Operation Breakthrough« za soci­ alno stanovanjsko izgradnjo. E n g in e e rin g N ew s-R ecord , 1969/10 OSTREJŠI PREDPISI ZA BETON V želji, da bi točneje opisali kakovost betona, so v novi izdaji švicarskih SIA-Norm 162 uvedli vrsto poostrenih zahtev. Proti dosedanjim določilom se raz­ likujejo vrste betonov BN, BH in BS bistveno po vrsti in obsegu predpisanih preiskav. Prehod med BN in BH npr. ne predpisuje le višje tlačne trdnosti, pač pa tudi vrsto preiskav glede sestave betona in nadzora med izdelavo. Schw elzeriijsche B a u z e itu n g 1969'44 UPORABA INDUSTRIJSKIH ODPADKOV PRI IZDE­ LAVI KVALITETNIH LAHKIH GRADBENIH MATERIALOV Inštitut in raziskave pri magdeburškem Inženir­ skem biroju za gradbeništvo je izdelal postopek, po katerem lahko uporabljajo žveplo vsebujoče pepele rjavega premoga pri izdelavi kvalitetnih lahkih grad­ benih materialov. Dosedaj ti pepeli zaradi visoke mno­ žine sulfata (5 do 20%>) in različne kemične sestave niso bili primerni v te namene, ker so povzročali po­ rušitve materiala. Votlaki iz pepela rjavega premoga so za V» lažji od betonskih. Imajo zelo čisto in gladko površino, ostre robove in dobro toplotno izolacijo. Žlindrin beton se da žagati, vrtati, prebijati in se lahko uporabi kot nosilec pri navadnih vrstah ometa. Obsežne preiskave in razna testiranja različnih vrst novega gradbenega materiala niso pokazale nikakih pojavov korozije. Trenutno gra­ de v Schönebecku (ZRN) obrat za izdelavo votlakov iz pepele rjavega premoga. Preiskujejo tudi mikroporozni beton, pri katerem uporabljajo elektrofiltrski pepel rjavega premoga. Novi, ceneni beton iz pepela je zelo dober toplotni izolator in ga nameravajo uporabiti za velike stenske elemente. Gostota mu je 0,4 do 5,5 g/cnP in trdnost od 15 do 20,kp/cm2 B a u s to f f in d u s tr ie 1969/12 PLOŠČE ZA OBLOGO MOSTOV Kemični material Makrolon so v Zah. Nemčiji p r­ vič uporabili kot stransko oblog 200 m dolgega mostu v Leverkusenu. Prozorne plošče iz polikarbonata so debele le 6 mm, pa vendar popolnoma ustrezajo var­ nostnem predpisom 'in obenem zahtevam modeme gradbene tehnike. Nelomljiv, odporen material nudi optimum v pogledu trpežnosti ter ga lahko vijačijo, Žagajo in prebijajo. B au sto ff In d u s tr ie 19G9/J2 POSPEŠENA GRADNJA AVTO CEST NA ŠVEDSKEM Do leta 1985 bo naraslo število prebivalstva na Švedskem od sedanjih 7,9 milij. na 8,8 milij. Istočasno iz strokovnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1969. Št. 4 Ing. S. V u k e l i č : Jedno rešenje cilindrične ljuske za elasto-plastičan materijal. Str. 3—13, 10 sl., 1 tab. Mr. ing. R. V u k o t i 6: Granično stanje kombinovano napregnutog štapa. Str. 15—21, 8 sl. Ing. M. K i r i č : Jednačine piezoelektričnog efekta. Str. 23—35, 6. sl., 1 tab. Ing. C. Š i v i č : Institut za metalne konstrukcije. Str. 36—42. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd. 1969- Št- 12 Št. 12 Ing. M. S e l i m o v i ć : Statička obrada rezultata ispi­ tivanja čvrstoća cemenata upotrebljenih za objekte HE Rama. Str. 271—277, 9 sl., 4 tab. Ing. S. K o l o b o v : Visoki cilindrični tvornički dim­ njaci od armiranog betona za dimne plinove sa vi­ sokim sadržajem SO2. Str. 2780282, 2 sl. Ing. S. M i o v i č, prof. univ.: Izbor kolovozne ploče i preseka drvenih drumskih mostova. Str. 283—286, 2 sl., 2 graf., 2 tab. Ing. I. R i d ž e š i č i polkovnik U. V u k o m a n o v i č : Podvodno miniranje. Str. 287—292, 9 sl. Stručne knjige i časopisi. Str. 293—294. NAŠE GRADJEVINARSTVO — Beograd 1970. Št. 1 Dr. ing. R. R o s m a n , prof. univ.: Statička analiza u visokogradnji primjenom teorije tankostijenih šta­ pova. Str. 1—8, 4 sl., 2 tab. Ing. B. T o d o r o v i č : Uzroci oštećenja i propadanje kolovoza na našim putevima i predloži, mera za sa- sanaciju. Str. 9—13, 2 tab. Ing. M. J o v a n o v i č , asist. univ.: Uticajne funkcije za statičke i deformacijske veličine proste grede predvidevajo porast množine avtomobilov od sedanjih 2,1 milil j . na 4 milij. Iz tega vzroka je švedska vlada sklenila pospešiti gradnjo avto cest. Po sedanjem planu naj bi bilo leta 1985 na Švedskem povezanih mrež avtomobilskih cest v dolžini 1600 km. Trenutno je ce­ lotna dolžina cestnega omrežja 300 km. Die B autechruik 1969/12 VELIKOPOTEZNI PROJEKT IZGRADNJE NAŠE OBALE Bivši danski zunanji m inister Per Häkkerup je na čelu razvojnega projekta UN za Jugoslavijo, ki pred­ videva izgradnjo južne obale Jadrana. Po tem projektu naj bi se zgradila 130 km dolga cesta, ki bi povezo­ vala mednarodno turistični center s 5000 hotelskimi mesti. Potrebne investicije so ocenjene na 5 milijard dolarjev. V predpripravah za ta projekt sodeluje okoli 100 oseb — arhitektov, geologov, gradbenikov, planer­ jev, strokovnjakov za tujski promet in finančnikov. Prva naloga je izdelati načelni plan za ureditev 130 km dolge obalne ceste. Nato bo pa naloga g. Häk- kerupa, da opravi politične in ekonomske razgovore za uresničitev tega načrta. T F M aksijalno napregnute silom N, po nelinearnoj teo­ riji (po teoriji II. reda). Str. 14—18, 11 sl., 4 tab. Ing. I. Ž i v k o v i ć prof. univ.: Registraciloni elektron­ ski tahim etar Reg Elta 14. Str. 19—20, 2 sl. Anota- cije. Str. 21. GRADJEVINAR — Zagreb, 1969. Št. 12. Informacija br. 3 industrije cementa i azbestcementa u Anhovu. Str. III. Prof. M. J a n č i k o v i ć : 20 godina rada Instituta gradjevinarstva Hrvatske. Str. 450—454, 2 tab. Prof. dr. ing. J. G r č i č , ing. V. J o v i č : Usporedba analogne i digitalne tehnike računanja u hildroteh- nici. Str. 454—457, 4 sl. Ing. O. B o n a c c i : Primjena digitalnih elektroničnih računala za rješevanje bazičnih hidroloških zada­ taka. Str. 457—466, 11 sl. Ing. R. R a d o v i n o v ić: Grafička metoda za kratko­ ročne prognoze primenjena za prognozu visokih vodostaja u Slav. Brodu i Slav. Samcu. Str. 467— 469, 6 sl. Ing. V. P a u l i č : Osnova za kanalizaciju grada Za­ greba iz 1892. Str. 470—473. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 473—478, 13 sl. Kratke vijesti. Str. 478—480- Gradjevni materijali- Str. 481—485. Gradjevna mehanizacija. Str. 485—490. Iz inozemnih časopisa. Str. 491—496. Kongresi i sastanci. Str- 497—498. Upute i propisi. Str. 498—502, Iz Saveza GIT Hrvatske- St. 502—503. Registar članaka iz 1969. Str. 505—506. Primjedbe na nacrte pravilnika. Str. XVII—XXII- IZGRADNJA — Beograd, 1970. Št. 1 Prof. dr. ing. S. G a v r i l o v i č : Kartiranje erozionih procesa i odredjivanje velikih voda bujičnih toko- va za (potrebe iprojektovanlja outeva i železu, pruga. Str. 2—12, 14 sl., 6 tab. Ing. B. S t o j m i r o v i č : Izgradnja glavnog objekta HE »Džerdap«. Str. 13—28, 24 sl., 3 tab. Ing. M. K r a s t a v č e v i ć i ing. arh. A. P e t r o v i č : Prilog o upotrebi, vrstam a i karakteristikam a sin­ tetičkih podova u gradjevinarstvu. Str. 29—35, 5 sl. F. R u p r e t : Unapredjivanje gradjenja stanova sa sta­ novišta razvojnog rada. Str. 36—45, 7 sl., tabele. Novi principi u tehnologiji zemljanih radova. Str. 45— 47 Vesti i saopštenja. Str. 47 Pregled mesečne periodike i knjiga. Str. 48. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1969. St. 12 Standardizacija u oblasti vatrostalnih m aterajala. Str. 287—295. Zasedanje tehn. komiteta m edjunarodne organizacije za standardizaciju ISO/TC 3'3 — vatrostalni m a­ terijah. Str. 296—297. Početak radova na standardizaciji u oblasti obrade in­ formacija i numeričkog uporabljanja mašina alatki. Str. 298. prikazi in ocene Dipl. ing. Z. Franjetič: BETONSCHNELLERHÄRTUNG (SCHWERBETON, LEICHTBETON, SILIKATBAUSTOFFE) Hitro strjevanje betona (Težki beton, lahki beton, silikatna gradiva) Bauverlag, Wiesbaden. Strani 3'58, 100 slik, tabele Cena DM 80.— vez. Hitro strjevanje betona, ki pomeni danes novo in zelo obetajoče področje v betonski industriji in gradbeništvu nasploh, prinaša številne tehnične in gospodarske prednosti. Omogoča kratke produkcijske dobe in natančne, vnaprej določene lastnosti končnega proizvoda. V mnogih prim erih in podjetjih pa še vedno delajo brez zadostnega poznanja dosti boljših možnosti, ki jih nudi tehnika hitrega strjevanja betona, in se trudijo z rešitvami, k i so bile drugod že uspešno oprav­ ljene. Izmenjava izkušenj na tem področju je bila doslej zelo otežkočena spričo množice detajlnih problemov in zaradi pom anjkanja ustrezne literature. S strokovno knjigo »Betonschnellerhärtung« našega rojaka ing. Z. Franjetiča, ki je izšla v najpomembnejši nemški založ­ bi gradbene stroke Bauverlag Wiesbaden, pa smo do­ bili delo, v katerem je v skrajno strnjeni obliki poda­ no celotno današnje stanje znanosti in dognanj na področju hitrega strjevanja težkega betona, lahkega betona in silikatnih materialov. Knjiga nudi tako te ­ meljne prikaze vseh zadevnih problemov, kot tudi hi­ tre informacije in napotke za posamezne primere. Avtor podaja med drugim ugotovitve o uporabnih možnostih in m ejah hitrega strjevanja, ugotovitve o dobi obdelave, maksimalni temperaturi, odležavanju, segrevanju in ohlajevanju, naknadni obdelavi in stop­ nji zrelosti. Nadalje vsebuje knjiga podatke o vplivih na trdnost in na lastnosti betona, o potrebnih napra­ vah, ekonomiki stroškov itd. Kot poseben pripomoček lahko navedemo uporabnostne primere hitrega s trje ­ vanja. V naslednjem podajamo vsebino oziroma naslove posameznih poglavij: Predlog standarda. Str. 299—307. Anotacije predloga standarda. Str. 308—310. Katalog Jugosl. standarda za 1969. Cena 30 din. Str. 311. M edjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumentacija. Str. 312—313. Kalendar zasedanja organa Medjunarodne organizacije za standardizaciju. Str. 313—314. Informacije. Str. 314—317. Novi objavljeni Jugosl. standardi. Str. 319—320. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1970. Št. 1 Utvrdjivanje ekonomskog efekta standardizacije. Str. 3—11. Zasedanje tehn. komiteta za gumu. Str. 12—15. Anotacije predloga standarda. Str. 16—18. M edjunarodna standardizacija. Prim ljena dokumentacija. Str. 19—20. Kalendar zasedanja organa Medjunar. org. za standar­ dizaciju. Str. 20—21. Informacije. Str. 21—24. Novi objavljeni Jugoslovanski standardi. Str. 25—26. Ing. A. S. Uvod. Razvoj hitrega strjevanja. Fizikalne osnove. Temelji tehnologije veziv. Vrste betonov. Hitro strjevanje. ■—■ Proces hitrega strjevanja. — Uporabne možnosti. — Trajanje obdelave. — Temperaturne meje. —• Vpliv hitrega strjevanja na različne načine iz­ delave betona. •—■ Vpliv hitrega strjevanja na raztrose v trdnostih. — Tehnologija obdelave. Vpliv hitrega strjevanja na lastnosti, betona. Možnosti in meje obstoječih metod. Naprave za toplotno obdelavo. Stroški hitrega strjevanja. Praktični primeri in aplikacije. Ob zaključku knjige podaja avtor prednosti h itre­ ga strjevanja betona in jih deli v tehnične in eko­ nomske: Tehnične prednosti: — Doseganje planirane trdnosti betona s čisto določenimi lastnostmi v vnaprej določenem času. -— Zmanjšanje skrčkov. — Enakomerne trdnosti in kvaliteta betona. — Nadaljnje asimptotično naraščanje trdnosti po končani obdelavi. Brez cvetenja. — Možnost manjše količine cementa za enako trd ­ nost. Izboljšanje obstojnosti betona. — Višja kemijska odpornost. — Možnost uporabe cementa marke 275, namesto 375 in 475. — Možnost uporabe žlindrinega cementa. — Izdelava betona neodvisna od vremena in le t­ nega časa. — Manjši delovni prostor, boljša kontrola in orga­ nizacija izdelave betona. — Zagotovitev planirane proizvodnje zaradi iz­ ločitve zunanjih vplivov. — Izboljšanje kvalitete z dodatkom lino mletega kremena. Ekonomske prednosti: — Skrajšanje delovnega procesa. —• Možnost, da se obstoječi obseg proizvodnje po­ veča brez novih investicij. — Ni prekinitve proizvodnje v zimskih mesecih. — Urejen, vnaprej določen letni program. — Neodvisnost od vremenskih vplivov. — Manjše število delovnih moči. Skrajšanje do­ bavnih rokov. — Prihranki ob uporabi cenejšega cementa. —• Prihranki zaradi manjšega dela pri čiščenju opažev in kalupov. objave OB IZDAJI PRIROČNIKA »GRAD JE VINSKI KALENDAR 1970« V začetku tega leta je izšel iz tiska ter bil poslan prednaročniikom in dan v prodajo tehnični priročnik »Gradjevinski kalendar 1970«. To je dejansko druga izdaja te koristne publikacije, ki naj bi prerastla v serijo priročnikov, ki bi se objavljali vsako leto. Že več let je čutiti potrebo po priročniku prav take vrste, žepnega formata in tako sestavljenem, da grad­ benim strokovnjakom vsak čas in na vsakem mestu nudi potrebne informacije in podatke. Priročniki, s katerimi do sedaj razpolagamo, predstavljajo obsežne in kompleksne izdaje, ki so zares obširne in koristne, toda ne dovolj praktične za vsakdanjo uporabo. Prvo izdajo tega priročnika »Kalendar 1969« so hitro razgrabili, čeprav je, kot je razumljivo, imela dosti pomanjkljivosti. Anketa, ki jo je izdajatelj izve­ del ob tej prvi izdaji, je pripomogla, da se drugi iz­ daji nudi nova vsebina in močno poboljšata tako kva­ liteta kot tudi zunanji videz. »Gradjevinski kalendar 1970« vsebuje na svojih 430 straneh sintetično vse ali skoraj vse, kar mora sodobni gradbeni strokovnjak vsak trenutek imeti pri roki. Priročnik je sestavljen iz 8 poglavij: Uvodni del; Splošni del; Novo v gradbeništvu; Matematika; Teo­ rija konstrukcij; Tehnologija betona; Proračun beton­ skih konstrukcij; Prednapeti beton. Tako koncipirana pomena ta publikacija pravi p ri­ ročnik, ki je namenjen najširšemu krogu gradbenih konstruktorjev, dasi najdejo v njem svoje mesto tudi vse druge discipline in specialnosti gradbene stroke z obširnimi informacijami in tehničnimi podatki. Četudi nosi ta izdaja naslov »koledar«, tega izraza ne smemo pojmovati v dobesednem smislu. Tak naslov —• Prihranki zaradi možne mehanizacije in avto­ matizacije proizvodnje. — Manjše število kalupov, ker je možno iste upo­ rabiti večkrat dnevno. — Manjši investirani kapital. — Manjši obratovalni kapital. — Manjše število potrebnih delovnih ur zaradi krajših poti in stalnih delovnih mest. — Manjše amortizacijske kvote in manjši splošni stroški zaradi povečanja dnevne proizvodnje. — Možnost ekonomske prilagoditve na spremem­ be v tržišču. „ ... je sprejet iz več vzrokov: publikacija se bo pojavljala vsako leto in vsaka nova izdaja bo vsebovala najso­ dobnejše teme, tako da se bo leto za letom oblikoval komplet serije priročnikov, ki bodo vsi skupno zaob­ segli celotno gradbeno tehniko in tehnologijo; razen tega je bil sprejet ta naslov, da bi se na določen način obnovila tradicija podobnega priročnika, ki je izhajal v razdobju med obema vojnama in je starejšim grad­ benim strokovnjakom znan pod imenom »Kalendar graditelj« ter še dandanes marsikje služi svojemu na­ menu; končno je sprejel tak naslov, da bi ustvarili podobnost z gradbenimi priročniki podobnega značaja v inozemstvu, pri čemer naj spomnimo na zahodno- nemški »Betonkalender«, ki izhaja že polnih 60 let, kakor tudi na sovjetski priročnik »Kalendar stroite- lja«. Tu moramo pripomniti, da priročnik ne bo kori­ sten samo gradbenim inženirjem in tehnikom, čeprav jim je v prvi vrsti namenjen, ampak bo koristno služil tudi vsem drugim strokovnjakom, ,ki so neposredno ali posredno navezani na gradbeništvo: ekonomistom, pravnikom, geologom, rudarjem, prometnim in drugim strokovnj akom. V naši državi je danes nad 8.000 gradbenih inže­ nirjev in 23.000 gradbenih tehnikov. Ce delajo na znan- stveno-raziskovalnem področju, programiranju inve­ sticij, projektiranju objektov in del, izvajanju ali vzdrževanju — vsi bodo imeli neposredno korist, če jim bo pri roki taka izdaja. Priročnik je posebno pomemben za gradbene stro­ kovnjake, ki so na oddaljenih in velikih gradbiščih po eni strani veliko množico informaoij in podatkov, po drugi strani pa imajo manjšo možnost uporabe knjiž­ ničnih fondov, ki so jim nedosegljivi. Koledar je mogoče naročiti pri izdajatelju: Izda­ vačko poduzeće »TEHNIKA« Beograd, Kneza Miloša 7, na razpolago pa je tudi v vseh knjigarnah po državi. P re v ed e l B. F. in memoriam VIKTOR J. AŽBE V septembrski številki revije Zement-Kalk-Gips iz leta 1969 ome­ njajo, da je umrl v St. Louisu, ZDA, znani konstruktor peči za žganje apna, slovenski rojak Viktor Ažtoe. Smrt za srčno kapjo ga je doletela meseca septembra med potovanjem v Kalkuti. Rodil se je v Ljubljani leta 1890, končal osnovno šolo in se s 15 leti podal v svet. S 17 leti je že v Ameriki. Četudi samouk, postane leta 1916 član ameriške družbe strojnih inženirjev. Od leta 1932 je svoje spise objavljal v reviji Rock Products. Sledijo dolga leta dela na apneniških pečeh, teoretskih razprav, novih konstrukcij peči in objavljenih patentov. Leta 1963 je obiskal Ljubljano in na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij predaval o svoji življenjski poti in delu. Svoje delovanje je razširil na vse kontinente od Južne Amerike, Afri­ ke do' Avstralije. Pri delu je sodeloval z vrsto teoretikov in praktikov. Takoj po prvi svetovni vojni ugotavlja, da 'imajo apneniške peči pre­ majhno kapaciteto in je izkoristek toplote samo 33%>. Pred njim so v Ameriki že leta 1903 oziroma 1908 bratje Warner govorili o izboljšanju tehnološkega procesa pri proizvodnji apna, leta 1911 Ernest Schmatolla patentira in leta 1924 postavi svojo veliko peč. Leta 1920 so imele peči v Ameriki ža kapaciteto 7—20 t/24 h. Viktor Ažbe ugotavlja, da se mora čim večji odstotek toplote upora­ biti za dekarbonizacijo. Izgube z dimnimi plini in z apnom morajo biti čim manjše, odstotek CO2 čim večji, odstotek O2 in CO čim manjši v dimnih plinih. Tako je nastala idealna Ažbetova peč, objavljena leta 1926 v Rock Products. To je peč na generatorski plin, del segretega zraka za podpih dobimo v hladilni coni, del pa se segreva v rekuperatorju. Na vrhu žgal- ne cone se odvajajo dimni plini za segrevanje zraka v rekuperatorju in pare v bojlerju, ostali del dimnih plinov se meša z zrakom in vrača v spodnji del generatorja in nadomešča vodno paro. Leta 1925 (objavljeno leta 1927) projektira Hunkis-Ažbetovo peč, ki ima plinski generator in lovilec saj, dvigalo, ventilator za dimne pline in 4 gorilce v dveh etažah. Kapaciteta peči je 50 t/24 h. Sledijo nove izboljšave kot so centralni gorilec, uvajanje vročih generatorskih plinov v peč, odvzem apna na 4 odprtine, uvedba recirku- lacije dimnih plinov in zgorevalne komore za tekoča in plinska goriva. Glavne izvedbe njegovih konstrukcij so peči Holly Sugar. Norsk Hy­ dro, Skanska Cement', Cements Novella in Cantera Malagneno. Kapaci­ teta peči se poveča na 100 t apna/24 h in dosega po rekonstrukcijah 150 do 250 t apna/24 h. Peč Norsk Hydro doseže 350 t/24 h apna. Leta 1938 dela z Warnerjem na rotacijski peči za žganje apna, ki ima hladilnik in predgrevalni silos. Vroči dimni plini se vračajo za segreva­ nje zraka in za podpih generatorja. Leta 1964 predlaga Ultimos peč s postopnim dovajanjem zraka za zgorevanje po višini peči in uvajanjem goriva na enem mestu. Zadnji je osnutek peči Malksimos, ki upošteva postopno dovajanje zraka za zgorevanje in vračanje dimnih plinov. Viktor J. Ažbe, ki je kot sijajen tehnolog dosegel velike uspehe in slavo v tujini, nikoli ni kot slovenski rojak pozabil na svojo malo domo­ vino in je bil z njo v prisrčnih in stalnih stikih. In„ M_ 0 jubilej ING. MARJAN PREZELJ — ŠESTDESETLETNIH Rojen je bil v osrčju Bele krajine v Črnomlju. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju je dovršil real­ ko in diplomiral na tehnični fakulteti v Ljubljani. Služboval je pri banski upravi, toda že leta 1938 ga srečamo pri Mestni občini ljubljanski, kjer je delal do okupacije. Po ujetništvu v Nemčiji in internaciji v Italiji je bil leta 1946 imenovan za upravnika cest ter za podpredsednika načrtne komisije mesta Ljubljana. Od leta 1948 do 1950 je kot strokovnjak sodeloval pri generalni direkciji vojnega gradbeništva v Beo­ gradu kot njen načelnik. Od 1. 1950 do 1954 pa je deloval pri planski komisiji SR Slovenije, dokler ni bil imenovan za načelnika oddelka za komunalne n grad­ bene zadeve pri mestu Ljubljana L. 1957 je bil zopet poklican na izvršni svet skupščine SR Slovenije in je kot pomočnik sekretarja za urbanizem delal polnih deset let. Kot viden strokovnjak za komunalne in grad­ bene zadeve je bil 1. 1966 imenovan za direktorja Mestne kanalizacije, kjer še danes vodi to zelo važno mestno komunalno podjetje. Že kot študent na univerzi se je udejstvoval v naprednih društvih študentov. Bil je podpredsednik Zveze slušateljev ljubljanske univerze. Po okupaciji je bil viden član organizacije OF, ki je 'imela pri Upra­ vi cest zelo vidno vlogo. Od 1. 1946 pa do danes je opra­ vljal razne vodstvene posle, tako pri terenskem odboru vesti iz ZCIT SREČANJE GRADBENIKOV V CELJU Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Celje, ki ga vodi ing. Henrik Čmak, je tudi letos priredilo prijetno srečanje za svoje člane. Po zaključku dnevnega reda, kjer so obravnavali aktivnost članov v tem društvu in se poglobili v pro­ blematiko, v kateri živijo, so poskrbeli tudi za raz­ vedrilo. Ob mali zakuski so si organizirali muzikante in vzdušje je bilo prav veselo. Tako srečanje, ki jih sicer v Celju organizirajo sleherno leto, je letos privabilo številne člane, ki so bili s prireditvijo tako v društveno-strokovnem, kakor v družabnem delu povsem zadovoljni. SEMINAR O SODOBNI TEHNOLOGIJI BETONA IN MATERIALOV ZA BETON V V dneh 2., 3. in 4. marca je bil v prostorih nove Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani seminar: Problematika sodobne tehnologije betona in materia­ lov za beton Zanimive teme, ki so bile podane skladno s pro­ gramom, je poslušalo nekaj nad 3Q inženirjev in tehnikov in raznih gradbenih podjetij. Ni lahko razu­ meti odsotnost nekaterih uveljavljenih gradbenih pod­ jetjih, ki niso sodelovala niti z enim strokovnjakom. Z večjo udeležbo bi tudi v večji meri vplivali na od­ ločitve, da bi podobni seminarji, ki zahtevajo nemalo priprav predavateljev, obremenjenih z drugim delom, postali pogostejši v programu Zveze GIT Slovenije. OF Sentpeter in pri odboru SZDL Tabor kot predsed­ nik. Enako je bil član krajevnega odbora in občinske konference SZDL Ljubljana-Center. Ponovno je bil odbornik MLO in OLO Ljubljana ter je sedaj zopet odbornik občine Ljubljana-Center in Mestnega sveta, kjer vrši sedaj še posle podpred­ sednika. Vsa naporna povojna leta je opravljal poleg redne zaposlitve še vrsto strokovnih funkcij, tako kot pred­ sednik odbora za gradbene in komunalne zadeve bivše občine in bivšega okraja ter odbora za urbanizem pri mestu Ljubljana. Bil je tajnik komisije za reševanje ljubljanskega železniškega vozlišča, sodeluje kot glav­ ni urednik »Vestnika za komunalno, stanovanjsko in vodno gospodarstvo« pri* Gospodarski zbornici SRS idr. Za njegovo vsesplošno udejstvovanje tako na stro­ kovnem kot političnem' področju je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem ter z redom dela z zlatim vencem. V Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov se udej­ stvuje trajno kot vidni strokovnjak za komunalne službe, kjer sodeluje aktivno pri posvetovanjih, preda­ vanjih in strokovnih ekskurzijah. Vsi njegovi sodelavci in tovariši mu čestitajo ob njegovi šestdesetletnici z željo, da bi še vrsto let sode­ loval v gospodarskih in družbenih organizacijah, da bi tako prenašal svoje strokovno znanje v pravilnem, njemu svojstvenem tovariškem odnosu na mlajše ka­ dre in sodelavce. Njegov značaj naj bo za vzgled pra­ vega človeškega odnosa, delovnega človeka naše druž­ bene ureditve. ciril stanie s e m in a r o p r o b l e m ih u r b a n iz m a V LJUBLJANI Seminar se je vršil v Klubu poslancev 5. in 6. marca 1970. Udeležilo se ga je lepo število predstav­ nikov javnih institucij, ki se ukvarjajo z urbanizmom, ustanov ter predstavnikov občinskih skupščin, ki so pokazali za seminar veliko zanimanja. Uvod v seminar je podal ing. Boris Mikoš, sekretar Sveta za urbanizem SRH, ki je priprave na seminar že od vsega začetka vsestransko podprl. Zvezi gradbenih inženirjev in teh­ nikov zaradi prezaposlenosti predavateljev ravno v času pred seminarjem ni uspelo pripraviti seminar­ skega gradiva. Vsi predavatelji, priznani strokovnjaki s področja urbanizma in drugi, so predložili svoje referate tako, da bo knjiga, ki je v tisku, razposlana udeležencem in drugim zainteresiranim naročnikom do kraja marca letos. To je bil že drugi seminar, ki ga je Zveza prire­ dila z urbanističnega področja, zato bo tretji seminar prirejen skladno s potrebami in željami udeležencev, ki se ukvarjajo s problematiko urbanizma. PRIPRAVE ZA SEMINARJE V sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij že poteka izdelava programa seminarja z aspekta plastičnih in lahkih betonov. Seminarski program predvideva: obravnavo tehnologije lahkih konstruktivnih in nekonstruktivnih betonov iz eks­ pandiranih agregatov (keramzitov). Podane bodo osno­ ve in aplikativni rezultati tehnične statistike v me- todologiji vrednotenja kvalitete. Seminar bo zajel tudi uporabo umetnih smol na bazi epoksidov, poliestrov in pod. v gradbeništvu. Znano je veliko zanimanje za opažerstvo, zato bomo povabili enega izmed znanih strokovnjakov, ki bo iz ZR Nemčije posredoval dosežke pni uporabi ve­ likih opažnih plošč za liti beton na samem gradbišču. Ta seminar nameravamo lizvesti v maju letos. Cas morda ni posebno primeren, toda če upoštevamo, da je v Sloveniji najmanj 50 podjetij, ki jim je snov tega se­ minarja neobhodno potrebna, potem je jasno, da se bo gradbenim podjetjem izplačalo izbrati vsaj enega ude­ leženca za ta seminar in tako zagotoviti udeležbo. Pred jesensko zimsko sezono bomo objavili nov program seminarjev. Določene teme teh seminarjev bomo na željo podjetij ponovili. K posredovanju dosežkov sodobne tehnike in teh­ nologije vabimo tudi strokovnjake gradbene fakultete, s katerimi bomo določili teme, ki bodo posredovane nekdanjim študentom visokih in srednjih gradbenih šol v naslednjih programiranih seminarjih. SEMINAR O TEHNOLOGIJI BETONA (GLEDE NA UPORABO NOVIH MATERIALOV IN APLIKACIJO STATISTIČNEGA VREDNOTENJA KVALITETE) V sodelovanju Z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij pripravljamo kot nadaljevanje že oprav­ ljenega seminarja iz splošne tehnologije betona pro­ gram seminarja z razširjeno tematiko s tega področja. Predvidena je obravnava sodobnih betonarn z v i­ dika naših namenskih potreb glede na proizvodno sposobnost za pripravljanje normalnih težkih ter lah­ kih betonov in malt. Posebej bo obravnavana tematika tehnologije lahkih betonov iz keramičnih ekspandira­ nih in drugih lahkih agregatov. Podane bodo osnove tehnične statistike, kot metode vrednotenja kvalitete s tolmačenjem njene aplikacije v tehnologiji betona. 'Se­ minar bo zajel tudi tematiko uporabe umetnih smol na bazi epoksidov, poliestrov ipd. v gradbeništvu. SEMINARJI ZA PRIPRAVO NA STROKOVNE IZPITE Zaradi posebno velikega pritiska kandidatov za strokovne izpite smo po dveh lanskih v jeseni izvedli že tudi dva letošnja seminarja za strokovne izpite. Glede na to, da približno polovica prijavljenih kandidatov zaradi majhne kapacitete seminarja ni bila sprejeta v zadnji XI. seminar, so pa že prijavljeni za strokovni izpit, Zveza sprejema prijave za XII. 'in- formativno-pripravljalni seminar, ki -bo po enakem programu od 13.—17. aprila v Trebiji. Predvidena za­ sedenost seminarja znaša 35 kandidatov. Ob tem je primerno opomniti, da je izpitni odbor pri Gospodarski zbornici SRS razpisal izredni izpitni rok v juniju letos. Podrobnejše informacije o tem daje taj­ nik izpitnega odbora dr. Orožen — Biro gradbeništva za Slovenijo, telefon 317-287, informacije o pripravljal­ nih seminarjih pa daje Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Ljubljana, Erjavčeva c. 15, telefon 3'2-158. STROKOVNI OGLEDI HC DJERDAP Znano je, da se gradbena dela na enem največjih gradbišč HC Djerdap letos bližajo koncu. Zato je po­ vsem razumljivo, da je zanimanje naših gradbenikov za ta gigantski gradbeni objekt še vedno zelo veliko. Sredi marca je stekla prva letošnja, sicer pa že XVII. strokovna ekskurzija na ta objekt, 9. aprila pa je programirana še ena ekskurzija, ki je z izjemo ne­ kaj mest že zasedena. Število še prispelih prijav za ta strokovni ogled bo odločujoče vplivalo na to, če na­ slednjo strokovno ekskurzijo izvedemo že v maju in ne šele jeseni, ko se bo obseg del na tem gradbenem objektu že občutno skrčil. Zato priporočamo podjet­ jem in našim članom, da odločitev za sodelovanje v enem od naslednjih ogledov čimprej sporočijo na na­ slov Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva c. 15. VI. SEJA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 2. marca letos je bila na sedežu Zveze VI. seja glav­ nega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Glavni odbor je obravnaval aktivnost in re­ zultate preteklega leta ter začrtal osnove za bodočo aktivnost Zveze in njenih članov. O delu tega foruma bomo poročali v naslednji številki Gradbenega vest- n ^ a - V alen tin M arinko LJUBLJANA imajo v letošnjem proizvodnem MODULARNI BLOK BH 4/1 PREGRADNI BLOK POROLIT PLOŠČE POROLIT PLOŠČE MONTA 12/30 MONTA 16/30 Vse informacije daje prodajni oddelek, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2 Telefon: 61 965 in 61805 programu naslednje izdelke: 290 X 190 X 140 250 X 250 X 140 250 X 300 X 120 5 cm 250 X 300 X 50 8 cm 250 X 300 X 80 250 X 300 X 120 250 X 300 X 160 INFORMACIJE »o Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XI 2 Serija: PREISKAVE FEBRUAR 1970 Preiskave kavstičnega magnezita in Sorel cementa UVOD Ugotoviti je potrebno, kakšen vpliv ima tempera­ tura žganja kavstičnega magnezita na mehanske in fi- zikalno-kemijske lastnosti kavstičnega magnezita in mase Sorel cementa, in kako vpliva sestava mešanice Sorel cementa 'in ksilolita na trdnost, na krčenje in raztezanje ter na prostominsko obstojnost preizkušan- cev. Izbrati je potrebno nekatere metode, ki nam omo­ gočajo oceno stopnje žganja magnezita. Poleg določitve hldratacijske toplote MgO, ki definira stopnjo žganja kavstičnega magnezita, ustreza zaradi enostavnosti iz­ vedbe določitev kavstičnosti in časa vezanja Sorel ce­ mentne mase. Za naše preiskave bomo vzeli v laboratorijski ža- rilni peči žgan magnezit in v polindustrijski rotacijski peč žgan magnezit. I. LABORATORIJSKO ŽGAN MAGNEZIT Magnezit iz Bele Stene pri Boljevcu na Ibru smo žgali v laboratorijski električni žarilni peči. Magne­ zit je imel naslednjo sestavo: •/. žarna izg u b a ...................................................51,26 SiOž + n e to p n o ................................................0,66 AI2O3 + Fe2C>3 ................................................0,25 C a O ...................................................................2,38 M g O .................................................................45,27 Vzeli smo magnezit zrnavosti 0,7 — 1,3 cm in ga žgali po 14 ur pri temperaturi 650°, 750° in 850° C. Rezultati preiskave Izvršili smo naslednje preiskave: določitev kavstič­ nosti, konsistence časa vezanja, natezne trdnosti, pro- storninske obstojnosti ter krčenje in raztezanja. Vse preiskave razen določitve kavstičnosti so iz­ vršene po predpisih DIN 273. 1. Kavstičnost Procent kavstičnosti določimo tako, da kavstični magnezit gasimo z vodo in dobimo Mg(OH)s. Tisti del MgO, ki se hidrira, je aktivna komponenta Sorel ce­ menta. Ostali del MgO je preveč žgan 'in reagira z vodo po daljšem času. Uporabili smo naslednji postopek določitve: Zatehtamo 1 g MgO v večji porcelanski lonček, dolijemo 20 ml destilirane vode, pustimo odležati 24 ur, izparimo do suhega na vodni kopeli, sušimo pri 1050 C in tehtamoi. Iste rezultate dobimo, če dodamo 20—30 kratno količino vode, kuhamo 20 minut, pustimo use­ dati in filtriramo. Usedlino sušimo pri 50° C in steh­ tamo. Izračunamo °/o MgO, ki se hidrira v Mg(OH)2. Kakor je razvidno iz tabele 1, kavstičnost pada z rastočo temperaturo žganja in s časom žganja magne- zdta. T e m p e ra tu ra ž g a n ja m a g n e z ita 0 C K a v s tičn o st 650 87,5 750 85,0 850 65,5 Magnezit žgan pri 850" ima manjšo kavstičnost. Najbolj primerna kavstičnost je okoli 80 «/o, kar ustre­ za temperaturi žganja magnezita od 750° C. 2. Konsistenca, čas vezanja Sorel cementa Konsistenca, merjena kot pogrezanje Vicavtovega valja, je odvisna od sestave mešanice, kavsfcičnosti in koncentracije MgCla. Magnezit žgan pri 850“ C da zmes Sorel cementa, ki zahteva krajši čas mešanja kot ma­ gnezit, žgan pri 650" C in 750° C. S esta v a m ase T e m p e ra tu ra ž g a n ja m ag n ez ita °C 100 g MgO 55 g MgCls 22° Be N atezna 100 g MgO 55 g MgCla 21° Be trd n o s t po 28 100 g MgO 55 g MgCl; 21° Be d n eh k p /cm 2 650 44,2 0 750 58,5 29,8 64,5 850 37,3 38,4 44,5 Največje natezne trdnosti dosega magnezit žgan pri 750° C. Za pravilno določitev trdnosti Sorel cemen­ ta je potrebno izbrati optimalno mešanico MgO in MgGla. 4. Prostorninska obstojnost Sorel cementa pri 20"C in pri 60"C T a b e l a 2 o N 0) CU t iSh tuo P tdS ti c'F»« w cgg Ego 5 « UD T o g Š 5 w Crt 'Tj O g 0.2 g . Primerjali smo lastnosti laboratorijsko in polindu­ strijsko žganega kavstičnega magnezita različne gra­ nulacije. L i t e r a t u r a : 1. Meuser — Bourgognion J. W., de Wolff P. M.: Über Steinhoilz-Fussboden, Schweizer Archiv 21 (1955) S 199—203, 241—250 2. Kahler F.: Zur Kenntnis des Bildungsmechanis­ mus des Magnesiumoxydsulfat — Zemments, Radex R., 1948 3. Haas H, Kahler F, ReischK.: Bestimmung von reaktionsfähigen MgO, Radex R, 1958 4. Cremer E., Gatt F.: Die Lage des Gleichgewichts MgCOa = MgO + CO2, Radex R. 1949, 144 M a rjan O rel, dipl. Inž. Suhe barve vam svetuje 1 . »JUB« KEMIČNA INDUSTRIJA, DOL PRI LJUBLJANI želi seznaniti gradbenike s svojimi proizvodi za gradbeništvo. Tokrat vas seznanjamo z našim proizvodnim pro­ gramom. Namen in uporabo materialov vam bomo prikazali v naslednjih sestavkih. Naša želja je, da nudimo visoko kvalitetne proizvode po dostopnih cenah in vsestransko sodelovanje v sodobnem gradbeništvu. Podrobne informacije vam posreduje naša tehnično informativna služba: »JUB« kemična industrija Dol pri Ljubljani Telefon: 061/76 512, 76 513 Telegram: »JUB« DOL PRI LJUBLJANI j Žel. postaja: Ljubljana-Moste mineralne barve koksne barve organske barve fasadne barve cementne barve JUBOFLOR barve Disperzijski izdelki JUBOCOLOR barve JUBOCOLOR paste za niansiranje JUPOL disperzijska barva JUKOL impregnacija za podlago JUBOLIN disperzijski kit JUBOLIT plastični omet Lepila JUBINOL 3 a lepilo za lepljenje ultrapasa JUBINOL 5 a lepilo za lepljenje kartona in tapet JUBINOL 6 a lepilo za lepljenje parketa in toplega poda JUBINOL 7 a dvokomponentno lepilo za pločevino in stiropor JUBINOL 10 a za lepilno malto JUBINOL 11 a lepilo za stiropor SIPROLIT lepilo za siporeks in keramične ploščice TAPETOFIX lepilo za tapete Steklarski kiti EXTRA steklarski kit EGOJUBOSIT EGOMER EGO dur 30 EGO u special EGO SB 21 Splošno gradbeno podjetje g r a d i s o l i d n o , p o c e n i i n v d o g o v o r j e n i h r o k i h Telefon: hišna centrala 80 147, 80 109 direktor 80 285 TRBOVLJE, Savinjska cesta 9 Nova p ro izvodna ha la za izdelavo in predelavo p las t ičn ih mas „P iam a“ Podgrad v P odgradu Splošno gradbeno podjetje gradnje P O S T O J N A z obrati: — pleskarstvo — mizarstvo — kamnolom Ilirska Bistrica — avtopark in projektivni biro izvaja vsa dela iz gradbene stroke, po naročilu, po sistemu gradnje za trg ali inženiring Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se -po postopku centrifugalnega litja, s čimer je zagotovljena kompaktnost osnov­ nega materiala in druge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLCAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ mastim prstanom in matico od 0 50 do 0 500 mm. Matica in gumasti tesnilni prstan se dobav­ ljata skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dimenzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski komadi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvema vrstama spojev: 1. spoj z mufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski komadi se toplo premazu- jejo z notranje in zunanje strani z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje nikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO-METALURSKI KOMBINAT ZENICA - Zenica Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd Topličin venae 3/11 GRADBENO PODJETJE Ljubljana. C elo v šk a c. 34 Izvršuje vse vrste gradbenih in projektivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni. Megrad Gradbeno podjetje tehnika LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 grad i in p ro je k tira vse inženirske zgradbe, p rodaja gradbene objek te na tržišču, izv ršu je usluge tu jim n a ­ ročnikom in p ro d a ja lastne izdelke v ekonom skih eno­ tah : o b ra ta za zem eljska in betonska dela, opažarski obrat, z idarsk i obrat, železokrivski obrat, av topark , m ehaničn i servis, k ljučavn ičarstvo in o b ra t m ehaniza­ cije, o p rav lja zunan je trgov insk i prom et, izvaja investi­ cijska dela v tu jin i. Od malte pa do zaključnega premaza stropov Vinnapas-disperzini, katranski polimer za malte, povečujejo sprijemljivost in so odporni proti klimatskim vplivom Silikonski osnovni premazi delajo podlogo vodotesno Vinapas-raztopine utrjujejo površino Vinnapas-disperzini, katranski polimer za zunanje in notranje premaze, so odporni proti obrabi in proti učinku alkalnih sredstev, primerni za pigmentiranje v veliki koncentraciji Raztopine silikonskih smol za silikonske premaze z veliko propustnostjo za vodne pare, vodotesnostjo in odpornostjo proti plesnenju; lahko jih nanašamo tudi na svežo apneno malto Silikonska zaščitna sredstva za zgradbe za impregniranje zidov in malt Vinnapas-disperzivni prah za suhe malte in barve v prahu, se zlahka redispergira, je zelo odporen proti miljenju in izredno povečuje sprijemljivost Naši strokovnjaki za uporabno tehniko vam bodo radi pomagali pri določanju recepture. W ACKER— CHEMIE GMBH S 5469 8 München 22, Postfach, Telephon: 0811/21091 Telex: 05/28121, Zvezna republika Nemčija m w f Umnika IN D U STR IJSK O IN MONTAŽNO PO D JE T JE ZA IZO LA CIJE Ljubljana, Kamniška 25, tel. 315 477 Teleprinter 31 263 YU TERMIZ P r o j e k t a n t i i n g r a d b e n i k i ! Objekti, ki jih projektirate in gradite, bodo po­ polni le, če bodo zadostili tudi normativom za toplotno in zvočno izolacijo. Ne dovolite, da se uporabniki objekta pritožujejo nad projektom ali izvedbo in uporabljajte izolacijske materiale, ki rabijo za odlično toplotno in zvočno izolacijo podov, pregradnih sten, stropov! Iz našega proizvodnega programa vam še pose­ bej priporočamo TERVOL, izdelke iz mineralne volne, ki jih pro­ izvajamo v naslednjih variantah: TERVOL FF — fenoliziran file iz mineralne volne; TERVOL LP — lahke plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL TP — trde plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL SP — samonosilne plošče iz mineralne volne, vezane s sintetično smolo; TERVOL BS — blazine iz mineralne volne, im­ pregnirane s sintetično smolo, lepljene (oziroma šivane) na bi- tuminiziranem papirju, valoviti lepenki, merkur pletivu, alumin. foliji itd.; TERVOL F — file iz mineralne volne; TERVOL B — blazine iz mineralne volne; TERVOL V — žlebaki iz mineralne volne; TERVOL Ž — vrvi iz mineralne volne; TERVOL N — nepredelana mineralna volna. Med strokovnjaki je že dobro znano, kakšno vrednost ima mineralna volna kot izolacijski ma­ terial, še posebej, ker ima: — nizko toplotno prevodnost; — nizko volumensko težo; — ne gori in zadržuje ogenj; — je obstojna pri visokih temperaturah do 800 °C (JUS); temperaturne spremembe na­ njo sploh ne vplivajo; — je obstojna proti vlagi; — vlakna mineralne volne ne razpadajo; kot neorganska vlakna so odporna proti staranju in trhljivosti; — mineralna volna je odporna proti mikroorga­ nizmom in mrčesu, je brez vonja, kemično nevtralna, ne deluje na kovine ali druge snovi in se da zelo preprosto vgrajevati. Naša nova tovarna TERVOL izdelkov iz mine­ ralne volne, ki je opremljena z najmodernejšimi napravami švedske firme JÜNGERS, že daje tržišču širok asortiment TERVOL izdelkov. Let­ na kapaciteta tovarne in tehnološki proizvodni proces v tovarni pa zagotavljata kvaliteto iz­ delkov. PROJEKTANTI IN GRADBINCI! Zahtevajte naše prospekte, ateste in cenike za vse TERVOL IZDELKE! TERM IK A — T o v a rn a TERV OL izd e lk o v iz m in e ra ln e vo lne , Š k o fja L o k a -T ra ta I Z O L I R K A TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA-MOSTE • TEL 313-557,316-851 KOMBI NOVE LAHKE GRADBENE PLOŠČE Lastnosti KOMBI plošče so lahke gradbene plošče, sestavljene Iz dveh materialov: STYROPORA in IZOLITA (heraklita). So lahko: DVOSLOJNE — Styropor + izolit, ali TROSLOJNE — izolit + Styropor + izolit Oba materiala sta med samim proizvodnim postopkom monolitno vezana. Styropor dobi v kombinaciji z izolitom večjo trdnost — kompaktnost in sprijemljivo površino za vse vrste ometov. Kombi plošče je mogoče uporabljati vsestransko. Lahko jih je žagati na poljubne oblike in formate (s krožnimi ali ročnimi žagami). Enostavno in hitro jih je mogoče pritrjevati na vse vrste podlag — bodisi z lepljenjem (masivne stene), s pribijanjem ali vijaki (leseno ogrodje) ter z vgrajevanjem v opaže, med opečne ali betonske stene. Tehnični podatki velikost plošč: 500 X 1000mm debeline plošč: 25, 35, 50 mm Kombi Oznaka Debelina plošč mm Izo lit mm Styropor mm Izo lit mm Prost. teža kg/m* Teža plošč kg/m ’ Toplotna izo lac ija M A = m2h°C/kcal Dvoslojna M-1/25 25 5 20 — 132 3,30 0,631 Troslojna M-2/25 25 5 15 5 250 6,25 0,546 Dvoslojna M-1/35 35 5 30 — 98 3,45 0,915 Troslojna M-2/35 35 5 25 5 183 6,40 0,832 Dvoslojna M-1/50 50 5 45 — 74 3,70 1,345 Troslojna M-2/50 50 5 40 5 134 6,70 1,260 Pri tem je: /. za Styropor (rač. vrednost) = 0,035 kcal/mh0 C X za izolit (rač. vrednost) = 0,085 kcal/mh0 C specifična teža za Styropor = 18kp/m3 specifična teža za izolit = 600 kp/m3 Način pritrjevanja kombi plošč na opečni ali betonski zid oziroma strop Za oblaganje masivnih sten se ponajveč priporočajo dvoslojne plošče. Kot vezivo se uporablja fina cementna malta, ki se ji doda Jubinol 5 A lepilo Vezivo se nanaša na kombi ploščo — na plast styropora — v točkah in sicer tri po širini plošče in štiri po dolžini; to se pravi, da je po­ trebno nanesti na vsako ploščo 12 točk malte. Plošče je treba polagati čim tesneje eno do druge. Stike je potrebno armirati s pocinkanim žičnim pletivom (izdelovalec »Žična« Celje). Receptura za lepilno malto — volumenski deli 1,5 dela Jubinol 5 A (proizvajalec »JUB« Dol pri Ljubljani) 3 dele cementa PC 350 7 delov mivke Vode se doda toliko, da se dobi čim bolj konsistentna malta. ZRNI Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana, Dimičeva 12 Telefon 322 677 uvaja sodobne industrializirane gradbeno-tehnološke postopke: peskanje korodiranih betonskih površin za sanacije betona ■ vgrajuje brizgani beton z zrnavostjo agregata 0 - 2 5 mm za utrditev brežin, pobočij, erodiranih skalnih sten, rovov in predorov, tlakov v tovarnah in hod­ nikih; kapaciteta 3,0m3/h ■ brizgani cementni omet pod pritiskom (ALIVA postopek) za hidrotehnične objekte, predore in rove; kapaciteta 1,5 m3/h ■ injektiranje masivnih konstrukcij za povečanje nosilnosti in vodotesnosti (zidovi, železobetonske konstrukcije, rezervoarji itd.) a hidroizolacije: SIMAC 44 mineralno- cementni premazi s popolno vodotesnostjo tp~.. f ...' \ - £ k . GRADIS T. '0̂ ' " ■■■■ ^ GRADIS Nosilec V obratu gradbenih polizdelkov proizvaja­ mo standardne izdelke iz betona: Vse inform acije in prospekte zah tevajte v prodajnem oddelku »GRADIS — OGP Ljubljana, Š m artin ska c. 100/a — tel. 317 446 Cevi 0 10— 100 cm (arm irane in nearm irane) B etonske in ž lindrine blok votlake dim enzije 40 X 30 X 20 in 40 X 20 X 20 cm M ontažne dim nike R itte r klešče za daljnovode R obnike cestne in za vrtove DIN polnila (za m ontažni strop) Izdelke po naročilu: nearmirane, armirane s klasično armaturo in iz prednapetega be­ tona: Hm elj ske drogove V inogradniške drogove P redalčne nosilce Fasadne plošče K rovna korita DIN nosilce (za m ontažni strop) M ontažne lope, L = 12,00 m (postavljam o sami) A vtobusna postajališča M ontažne garaže Pohodne plošče Montažna lopa Betonske cevi H P * strokov- vam "ivlja idno gradnjo