82. fttev. Pennine pi^čane w qciosmi. Ceijej sofrato 23. ssjlija *S87. Leto IX« Exhafa w torek, detrtefc In soboto. Stane mesečno Din ;" — za inü2Cr»ifltvo Din .<0#—. Račun poStno-čekovnega zavoclu Jtev. 10.666. ^^^^^I^^b ^I^^^^^b ^^^^^^^^^B^^^ «w vsinhhMIVBHhHv jb^^^^h^HIH^^^^ ^^^miHB^^^ ^^^^1^^^^^^^^^^^^^^ MmH^HHmiiLV in uprav tiälwo s L'cli« Stiossmayerjev«: ulica pritiičje. Rokopi?! se ne vračajc Ggtast v-ci t^rifu. Telefon inr. št?v. 65. Praksa pri davkjh j Pred kratkim je generaitaa direk- | cija poreza poostrila priredbo davika | na posJovni pronnet v tern .smislii, da so državni zastapniki. to .je po uprav- nem sistemu, koji velja v Slovieniji. j davtčni refer enti, odnosno preds'tojni- j ki davčnih oblaMev dolžni prijaviti proti vsakemu sklepu davenega odbo- ' ra, s kctterim se prizna pravilnost vlo- žene prijave, priložbo na delegacijo mi- jiistTstv« fin ane. • | V Sloveni:ji ¦ocenj'iKJej'O prij'aive za i darvek na poslovini promet odscki pri- j dobninskili komisid, v katerem je 1- | predsednik, odnasno lmmestnik pred- | sednika prklobninske komaisije in na- j daije po njegovi izheri 2. en i.me;nova,n | in 3. en izvoljen clan pridobninske komiisi'.re. Sestiavo odseka ima tore.] finane- naviprava pcpol'nonia. v svojih rokah. Ker so predsedniki priidobniinskih ko- misij pravilcmia tudi predstojniki davenega oblaslva, bi se moral torej pvedisednik pritožiti proti sklepoin. pri katerih je sam sodeloval in pri katerih so so del oval i nijegovl zaupniki, od-nq-s- j no finani-ne upratve. . j V odsek pokliiče na.mveč- predsloj- ; nik daivcnega oblagtva, koji .,'e zakoniti j za.stopniik interesqv fin an čn e uprave. saino one člane, katere on hoee. Ne- glede na to, da. so že imenoev npravne raz- mere v SJoveniji — komplieii';in.io rlav- ka n,a poslovni prani'et s prifcožbamF držaMiega zaislopnika neoportu.no, ker ,so interesi fin an čn e upraive že s sesta- vo odbora, ki pjirejia ta da.vek, zado^t- no varovani. Konü'ola od .^tra.ni viš- jega oblastva laliko odpade ])rez Skode na don'osnast da.vka. Kontrola v obiiki reševanja pritožb bi povzrocaila obla- stvom wliko nepotrebnega dela, dnvko- phicevalcem pa bi še bolj o-težik izpoi- nj-evanje itaik ob.sežn.ili dolžno.»tii, ker bi bil ž njo v zvezi ^ogled v poslovne knjigie in zbiramje ddkazil, koja naj potrdij'O pravilnost prijaiv© i.td. Iz načelnih ozirov pa bi iaka kon- trola znaeila krsitev avitonomije odse- j ka, ker bii se mm kljub teiuu. d;i k se- | stavljen iz zaupnikov fmaiu-ne upra- j ve, odw.ela brez pi'avega »lovoda pra- v.ica komene odlocbe in ta poverjiaJa ; visji obfasti. koja oillo'üa sainio na. pod- ; lag! spisov, brez .sodelovanja zastopni- j kov da-vkoplacevaJcev, no da bi po- j di'obno poamala pronuftn*? razmere do- j ti^-nega davkoplatevaJca. Princip sa- : rnoobdat'enja po prt»l>iva.lstvu pobom , ijnencvanäli in izvolkni-h zastopnikov , je pri- prireditvi da.vka na pofclovaiL i proniet že itak kv.šen s tem, d'a v prvi j iinžtaaici odl oca odsek, ne pa cela pri- : (iobniinska koau.isij.a iiii je odsek <.ako > sestaivJjeoi,, kakor to v prvi vrsti zahte- i vajio interesi fi-iuvn.cii'e 'Jipraw. v drmgi j 1 inštctinci pa s teini, da odloca o pri- i tožbah delegacija raini.strctva fiinamc brez sodeloManja tudi navideznih za- stopinikov davkopiUcewilcev. Odredba. j da se mora državmi za.st.opnik pritožiii i proti v^akemu sklepu, s fcaterim &e vlo- žena ]>rijava pršzna za pravilno, je za- cetek konca v vseh modern-ih drzavah uvdjaivlj'eneiga ]Drin cipa ^anntoolxlace- vianjia, ker se s tako odreditio nalaga oxlseku, da. odlc-ca o prij-^vali enosiraai- sko v prid financni u/pravi, sicer s» njegova odlocba ne .si)re.i'ine. Med na,- šiiinj daA'k;opl'ačev.a]ci je še visoko raz- vit cut davciie morale in pretežnia ve- cima vilaigia pra.vilne priiave. Ako bodo kJjub (einu izpostavljeni torturni pro- eeduri pritožbenega postapanja. bo to v njiih ubilo cut daivcne morai'e, ako bodo uvMeli, da jib pred pritožbami od straini zastiopn.ika finančno uprare ne šciti niti praivilna pri Java. V Slove- ! niji se pobero razmeroma visoki zne- ! ski dayka na posJovni promet, kai.do- i kazuje. da se na,si lj'Udje še za.veilajo sMojih dolžnosti.. Ako se jian bo vzelo j vero v uwidevnost j'i.n«nč.ne uprave. da ' zitia presodifi:. kdaj so 7)rijava praA'ilna ali kdaj ne, Jbo to brez dvoma kvarno vplivalo na dono.sno/sf dia>-ka in g-ene- rahui dlitrtekcija bo dosegla; baš na- spratno, kar želi, ker dai\'kopla-čeval'ci ne bodo več polngali niobene važnosti i na prijave. ako bodo že v n.aproj ve- deli. da .se prijavain ne bo vrvjelo. j T. L. |" Politika/ | p DELO MARIBORSKE SKUP- ! ŠČINE. Te dni je zasedala maTiborska ! oblastna skuipsčina. V četoMek dopoldnc? ; se je zaceia .spl'O'Sim razpra.via. o novern proracunru. Referent fin anen ega odbo- ra je.sporoc.il, da je odbor sklenil pred- ložiti skupsči.ni vse predioge .^tvarnega poroci'la. ker ni dvoana, da so vse po^- stavke neobhodno iiotrebne. Opozicija je ocilala, da so izredni. izdaitki del rednäh, to pa izgled« kakor bi hotela opozicije po vsej sili nova da vena bre- mena. Sila razmer in delitev politiene jnoci je preprecila, da še ni proračun potrjen. Treba je začeti uist\-;irjaiti in to se da na.fboljse potom stavljenih predlogov: 1. iiiajem posojila, 2. uredba obla>stne tak.se na lovske karte in 3. proraicumske uredbe. — Raxprava je biJa mestoiina precej raizvneta. Po za- kljiiicni besedi« porocevalca je bilo gla- siQvamje. Vei'iina je sprejela. vse tri ])ro- raciin«ke uralbe; soiglasno je biJa tudi R-prejeta resoluicja ali spornen Lea via- | di za izrorittev dei'okroga' in sredstev j obla9ti. ! p NOVi: KOMUNSKI KUALJ. V j sredo papoldne se je sestala velika ro- i munska Narodna .skupščina, ki jo tvo- j rita posla.nsk^ zbornica in .senat pod ; predsedstvom predsednik a senaita. Se j i | je prisoLstvoval tudi reigeniski svei s j kraijico vdovo i.n preistoloivaisleiLnikoni ¦ Mihajl'o-in. ki so v svečanem sprevodu i Msi priyli iz dAiorca v parlament. Na ! uilicah, koder se jie premiikaJ sprevod. ! je ivoriio voja.štvo gos-t spalir. V par- j i'amentn je pričakovail pres'tolona&led- ¦ nika in regentski svet predsednik se- : ruaita, ki jih je odvedel na estrado pred- | sedniištva. Najprvo je predsednik spo- rocil skupščini smrt kralki Ferdinanda ; I ter je obenem naiznanil, da; za:sede s tern tranutkom romimski prestol pre- i stolbnasJedn'ik "MUhajlo, !ki je s tern : sliižbeno proklamiran za romunskeoa j's'.'aija Mi'hajla I. Skup^ina je stoje : jjoisiusala ta cerenionijel m je z vzkli- kom »Sseiva kraljii!« na svečan način poitrdlla proklamacijo. Nato je reigonU- s.ki svet položi! priwe^o mi usta.vo in s I fern pvevzel izvT.sevaar.se kra.ljevskih fiunkciij. ki. jih bo vršil do potlniletnositi mladeiga kralja Mihajila,1 to je 12 let. Kralji še namreč ni sta,r sest let. — Kljub tem'u, da so prekmjene z Romn- nijo we zveze, se iz zanesljiivih virov | doznava; da je povzročila '.srnirt kralja i Ferdimanda po \isej Runiuniji veliko 1 viznemirjenje. Zaitrjuje se, da priprav- j ljajo pristaši bivžega prestalonasled- nika primca Ka.rla aikcijo za njegov povratek na romwn,ski prestol. Ker se j je bati resnith nemirov, je vlada od- redi.la nad v.so držarvo obsedno stanje. p TTALIJANSKE SK0M1NE. Gla.- i 'som zainesii'jivih vesiti je nameravala i.talijajiiS'ka vlada podvizeti oboroženo intei'MencijiO v Avstriji za slučaj, da bi iz dunaj'skih iiemiirov nastala revolu- cija, v kaleri bi igrali kom.uniisti glav- no vloigo. V italijanskih krogih se na- 'glaša, da bi italijanska vl'ada ne mo- gla dosj^ustiiti komuinističnegai režima v Avstriji ter da bi napela vwe sile, da to prepreci. V tem .smLslu je itai'iijanska vlada paslaila noto vsem velesilam in vladam sosedmih držav. Jugasla\renska; vlaida je na to noto iziavila, da bi bila v sluead'U inbervencije od zunaj tudi ana priksfiljena i'zvesti kot mian'datar Male anatante slieno akcijo. Z ozirom na vladajooo napeto&t med Jugosia-v-ija im ItaJijo so vei^'e tekoi storile pri— merne korakse, da preprečijo namero J tali jo, ki bi brezdvoma dovedla do ob- orozenega „spopada med Itadijo in Ju- goslavijo. Le pritiisku velesil je pripi- sovati, da je Italija opuistila svojo na- mero, ki bi resno ogrožaila mir v Ev- ropi. p NOV RAZMAH K0MUN1ZMA. V Moiskvi se je vršilo v nedeljo v operi veliko zboromnje, na katereni so ruski komunißti iizrazili sjvoje simpatije do kom-uini.stiic.nega pokreta na Dumajiu. Oder je bil okriišen z rdečimi zastava- nii. Kot govorniki so na&topili razni voditelji komnnistienega pokreta^ zla- sti pa aivsfcrijiski in madzarski rlani Komin tern a, med njimi tudi Bela Khun. Vsi govorniiki so niaiglasali, da mora komumizem seda^i-, ko se je od- povedal Kitajski, posvetiti vso svojo pozornost Balk an u in sosednim drža- vam. Dogodki na Dunaiu d oka.zujej-o. da je si'tuacija za aktivno komunistič- no politiko dozorel*a. Po zborovanju so se vršile velike manifestaicije po mestu. blicna zborovairja so se vršila tudi v ; vseh drugiih vieej^ih miestiih. — Uradna | »Izvestija« se obsirno bavijo z dunag- ' skirni doffodki in. ing-otavljajo, da revo- iireijonarna ideja tudi v Evropi stalno napreduje. Evropske države pa bodo morale upošteA^ati pri uirajvnainjtu svo- jih 'odn-ošajtev sovjetske Rusije tiiidi to, da je baš Rusija gla^-no torišče revio- luicijonarnega pokreta. List se jezi na izdajsh-o soicjalniih deniokratov, ki j© ¦ preprecilo popolno zma^o dunajskega delavstva, ki ni l)ilo pod pravim vwl- slvom. Celjska kronika. c 250.000 D1NARJEV je glavni j dobitek novinarske dobrodeilne loteri- ! je. Niadialjnjii dobitki so znesiki od 150 Pierre Loti: Iz dežele Nipon. (Prohna poglavja ronuin;i -riswp;i. Kriza.ntema«.) lN'oc in dan odmeva po jia.pcmskih ravninaih ostro, brezkončno, večno cvrcanje crickov, po^od in mepreme- homa. ob katerikoli žgoči dnevni, ob katerikoli sveži nočni uri. V sredi pri- stanišca smo ga koj ob prihodu že za- čuli od dveh bregov na eakrait, od dveh zelenih gorskih sten. Nadležno je in iieutrudljivio; kakor razodetj€. pose- ben zivljenski sum teb krajev. Glas po- let ja na leb otokih in nezaveden, cn.o- ličen, prazničen spev, ki se neprene- homa dviga in raste v mogomo him.no zivl'jenske sreče. To je zame poleg kričamja neke vf*to jafctrobov, ki nais je tudi pozdra- V1J° že takoj ob prihodu: na Japonsko, Pyavi znacilni sum te dezele. — Ome- ' *s?\ P*™1 Plavajo nad dolinami in f^ T ^livi kl ^riöe od casa do ™ iav ' An!<< ^teglo in žalosit- * * * Nase stamowinje je podobno ja- poaiski sliki: same maiihine papirnate stene, same nizke, srekane pnii-ice s evetnimi vazami — in v ozadju sobe, v oltarčku. okraženem z lotosovim evet- jem, pozlacena sodiica veliikeiga Bude. i Hišica je ravno tiista, o kateri sein sa.njia.1 pred prihiodom na Japon&ko, v noceh na odprtem morju. Visoko na grieku, v mirnöm, tihem piedmestju, vSredi zelenih vrtov, vsa iZ papi;rja. sie hocem, jo lahko prestavim iin.prene- sem kot otroško igračo. Noc- in dan Pojejo črički na naiini strehi. Z to- rande giodaiva v vrtogiUvi ptieji per- spektivi na mesto N-aigazaki, na ngego- ve ulice, lad'je in veličastna svetišča. V veeerniJi urah se vse to razsvetli ka- kor v čarobni, pravljični dežrli . . . V pritliičju pod na ma stanujeta iTLOj gospodar, gospod Sladkor, in nje- goy,a žena gospa Sliva, dve siln.o ko- mijcni bitji, podobni figuram na špan- skin stenah. Prestaxa sta že, da bi jii- ma clovek prisedil peln>ajstlotno hčer- | ko Ojuki, nera,zdnižljivo Krizan>temi:no prijaleljiico. Obadva sta wriia pripadnika šin- tovskega bogooastja; noc in dan kTecitii pred rodbinskirn oltarckom in šepeta- ta dolige moJitve k Duliovom. liotec od caisa do časa s pfoskanjiem priklieati k sebi nepazabljiiva svetia bitja, ki pla- vajo v zraku okoli njiju. — V pro- Mih urah gojita v pisanih, porolacna- slih unah gojita v pisanih, potrcelana- diovite cvetke, ki zvečer jako dobro diše. I Gospod Sladkor je zelo redkobe- seden in naju rnalokdaj obivsoe; v svoji modri, volneni obleki jo podoben po- sušeni mumiji. Večkrai piše na dofge, | temnotsivo pobarvane pole riževega j papirja (menda svoje doživlja.je), c(r- žeci čopič s konci drobnih prstov. I Gospa Slivia je postrezljiva in ; uJjudna, toda zelo lahkomna. Obrvi | ima gladko obriii in zobe skrbno po- I barvane s crnim lakoan, kakor je to v 1 navadi pri finili gospeh. Vsa|t čas se , prikaže na vseh stirili na praigu naji- | ne sobe, hoieč nama storiti kako | using o. ! _ 01 juki naju desetkrat na dan im- ; pricakovano obišČe; ravno kadar za- i dremljeva ali kadar se oblačiva. Pri- j kaže se kakor dih nežne mladoisti in n.aivne^a veselja, kakor živahen, po- psebfjien smeh. Cisto okrogle postave je ill cisto okroglegti obrazka. Zelo sva prijatelja, in kar brez vzr'oka me po- I ljubuje na usta s svojimi velikiimi, sve- žerdecimi ustnicaini . . . Neverjetna ret* &o Krizanteffline pojedine. Zjutraj, precej ko -se zhudi, zavži- je dve miajhnii, pasiusenii češpljii, namo- čeni v jesibju i,n cukivnem praliu po- valjani. Čaža čaja dopolni ta zajtrk. ki je na Japonskem skoro tradicijona- l'eT1, zak/a.j ieto je to tudi spodaj pri gospej Sli-vi, isto» servirajo potnikom po hotelih. (^ez dan' sled it a dva zelo smešno prirejena obedica. Prineso ju yd gospe Sl-ive, ki te reci kuha, na rdeci deski, j v zelo majekenih, pokritih posodah: j seklja-no vrabcje meso, s slaoi.ino na- j bodenega raka, algo v omaki, slan I sladkorček, po^ladkan nageljev poper . . . Vse to pokiiisa Krizaintemia na ro- bu ustndc in si pomaiga s pailcieami, j dvigäjoc pri tem konce prstov z nare- | jeno ljlubkastjo. Ob vsakem grižljaju se namrgodij — pusti fri četrtine in si po jedi stralioma. osnaii nohty. ¦ Ta jed se zbo^1 navda.hnjenj gospe j Slive zelo izpreminja1, Eno pa txstane ! vedno isto, pri naju dveh in drugod. j na jugu in na serveru kraljestva: po- ! mizek in pa naein, kako ga je treba j jesti. Po tolikih sinesno majhni-h jedeh i pride naiirnrec končrio na vrsto ogrom- na lesena in z baikrenimi obroiii pove- zana skleda, pravcatai brenta za orja- ke, ki je prav do vrha polna na čisti vodi kuhanega riža, Kriizantema si aa- ! jarne iiz nje zefo veliko skodelo Ccesto ! dve, veckrat tri). polije snežnobelo tva- i rino z neko črno ribjo omako, ki se ! naliaja v fini, modri skledici, pomeša j vse vkup, niaslani skodelico na ustne j in pobaše ves riž s poinocjo dveh pal- j čic prav do dna golt'anoa . . . Potem pa pobero vse posodice in kroznicke in oiresejo poslednje drob- tinice raz bele plalile, kojih brezpri- . iruerne čistosti nie ne sme omadeževaii. I Obedič je koncan. V r\ T» -t- IK jrs y\ -«- $K?y 82 do 50 tisoc dinar je\\ dva nova a-vto- miobila, kompletno pohi.stvo itd.. itd. — Srečka sitiame .saixuo 1.0 Din. c SREGKE ZA NOVINARSlvO LOTERIJO se dobe v Celju Ie v trafiki \ KoviaJc. Ker je doMo iz Sarajeva j porocilo, da je oentrala že vse razpo- slala, me bo vec mogače nairočiti še no- vih. Za to se naj visakdo požuri. Opo- zairjajmo interesente, da loterijo pri- porocai i ministrstvio notiwijüi za.de v | i miniistrstv'O prasvete. c ZA STARIŠE. Kolo Jugoslav, sester niaznauja starišem, kateriih otro- oi gredo z drugo partiio na morje, da se odpeljiemo v saboto dne 23. julija z wecernim vlakom ob sedrnih iz Celja. c 1ZPREMEMBA V SODNO- PISARNIŠKI SLUŽBI. S pramo ve- Ijavnasitjo ad dne 1. julija 1927 so po- HLaknienii v I. isikupiinio 2Wa:niiön ikav jetniiški paizniki II, -skupine Jernej Klenovisek, Urban Leban, Rudolf Ma- car al in Frame Skale pri okrožnem sodišču v Geljiu, v II. akupino zvkmhč- nikov pa piisairnisM •oEk-.ija.nt Anton Vebex pri okražnem sodksču v Geljn in oficijantijija Nežica Žmaherjeva pri okraj'. sodiscu v Geiju tor jetraiska paz- nlika III. akupiine Vallientin Mak in Miliael Mak pri okrož. sodišču v Ge- lju. c RAZPISANA SLUŽBA. Pri okrajnemi sodišču v Gelju je razpisaiio tajmiško miesto. Prosrilci morajo imieti dovrse.no pnavno fakuiteto in državni strokovni izpiit. c IZ DUHUVNIŠKIH KROGOV. Tukajsnji kaplan in katehet miest'ne deiske osnovine sole ¦L. Anton Cafuta je premeščen v magidailensko župnijo v Mariboru. Z nji.in odide vrnet in vesiten duhovnik. Na njegovo miesto pride g. Janez Granfola, kaplan v Grižah. c 0DLIČEN GOST. V torek se je peijal iiz Praige nairno Celja v K-otor g. Marko Smoter, vodiMj lužiških Sr- bov in ustanaviitelj njihiovega Sokol- stva. Ob našein miorjü naniierava odli- oen giost preživeti niosec dni. c PRAŠKI DLJAKl SO PRIŠLI v torek z brzovlakom. v Gelje. Dijakov je skuipno & pralesorji; ill njilioviin spremistvom 37. Poslala ,Hh je k nam praSka občina na lastne stroske. Na- stanjenii so vsi v državmi realni gim- maziji, kuhajo pa si v lastni režiji \- Dijaški kuhinji. Nadizorstvo n.ad dija- štvom imaia gg. profesorja Roubal in Maly. Ceski gosti, ki östaiiejo pet ted- iLOv v Geljiu, niso bill na kol'odvoru primerno sprejeti, ker njihov priliod radi zmede v Avstriji ni bil točen. Do- bro došfi! c GENERALNI DIREKTOR GA- RIN g, dr. Konrad Önxid .ie prišel v torek v Gelje inspicirait tukaijšnji ct:- rinski urad. c 0BČEK0RISTNA URADNI- ŠKA STAVBENA ZADRUGA. V zad- iLJi števitki smo se ba^li s težnjami Oboekoristne uiradniiške stavbene za- diruge v Gelju in z nje pomenoni. Da- nes miorem'O poročaiti, da je veliki žu- pan mariborske ol>lasti izclal maredbo, s katero dovoTjuje, da prevzame po praviomioonem .sklepu redne obeinwke, seje z dne 14. apriila 1926 celjska mest- na obcinai napram hTianilnici celjske mestne občine jamistMO za posojilo 01>- oekoristne uiradniške stavbene zadrug.e v Gelju do enega milijona dinarjev za gradnjo stanovianijiskih Ms za clane te zadrugo. Pogoji so: Vse stavbe se mo- rajo dzvršiti v obiiiočju celjske mtestiie občine aft obcine celjske okoli.ce. Me- stna občina si priidržuje predkupno pravico, če bi isi nnorda zaidruga izgo- vorila to pravico in bi liise tudi ku- pila, a bi jih pozneje hotela sauna pro- dati, ali pa če zadruga ne l)i u,porail>ila te pravioe. Vsak zadru'znik inora pi'i- spevati h gradl>eniim stroskom naj- manj 25 odstotkov; placilni roki s po- samiezmnii zadružniki nuoraj.o biitr do- giovorjeni tako, da bo zgradba plačana najkasneje v 20 letih. c IN SEDAJ SE KÖLESARJI! Zadnje case so >se pridružili avtomo- bilistom in motjocikliis'tom še kolosarji, ki so bili do sedaj bolj skromno iw inanj nevarno ljudstvo. Tu jih lahko vidiš kako se vozijo mirno r>o hodniku v Miklošioevi ulici, ali po hodniku od. Jungerja proti Simi v Zavodni, daisi je cesta sedaij vendar dovolj lepa. Med takimi kotesarj,i smio opazili celo biv- &e policijske stražnike. Na Ljubljan.ski oesti pa se je zgodil sluicaj, da se je kalesar brez kiči. v lemi zaletel v grueo pet gla-sno govorecih ljuidi in da je še celo zaibavljal ko ga je vrglo s kolesa na cesto. Pri tern dogodku je bila Ji»ka gaspodicnia na. roki poškodovana. da :vilnosti zabra-nila. j š ŽlCNA ŽELEZNIGA NA PO- ! HORJE. Ministrstvo z»a šuim.^ in rud- ( nilke je odobrilo vocji kr edit za žično j železnico na Poliorje. Pripravljalna j dela so se že pričela:. i š SAM0M0R 81-LETNEGA STAR- GA. V Huidenju pri Trebnjem se je v gozdu 'Obesil 81 let stari užiitkar Joža j Turk. Starec je izvršil samomor v du- j ševni depresiji, ker je pred dnevi umrl njegov djolgoletni dobri prijatelj Z\u- pančiič. i s SMRT DIJAKA V SAVI, Pri j Brežicah je pri kopanju v Savi utonil diijak zagrebškega uciiteljiišča Milan I\iančič, rodom iz Istre. Didaki-tovari- ši so mn priskočili na ponuoč^ a brez uspeba. Utopljenca še niso našli. j š BEG IZ PRISILNE DELAVNI- I GE. Ravnaiteljstvo prisilne delavnice v Stari Gradiški sporoča, da so iz tam- kajšnjega zavoda pobegniti 'true kaz- , njenci, vsi trije rodom iz Slovena-je: jo- , siip Pakiž, 30 let star iz Gradisoa pri . Logatcu; Josip Gvetko 29 let star, iz i Polzele v Savinjski dolini in Mvhaie, Sere, 43 let star, rodom iz Bezine pri | Konjicali. Š OPERETNI VEČER prirede člani Narodlnegia gledališca iz Ljublja- na po nekateriih krajih Slaveinijie pod vodstvora režteerja g. Povheta. Gosto- vanje vse prione v soljoto, dine 23. juli- ja t. 1. v Trboivljah v dvorani ge. Ane Fortejeve ob 20. uri >ter se nadairjuje kakor sledi: v nedeljo, dine 24. jiulija v Hraistmiku (Narodni dam)s v ponde- ljek, 25. julija v Rimiskih ToiMicali (Zdraiviiliška dvorama.); v torok, 26. ju- Hja y Dobrni pri Gelju (Zdraviliska dvorana); v sredo, 27. jnlijia v Roga- ski Slatini (Zdraviliska dvorana) in 28. juilijai na Vranskem ( v dvarani C. M. pri Slovanu). Š SMRT RADI MLATILNIGE. Pri Sv, Andražu v Slov. goricah so mlatili na stroj pri Riznarjeyih. Hi«- rnega gospodarja Franca Riznaija je zaigrabiia mla.tilnica s tako silo za 'Jrs- no roko, da so inn jo zobje .odtrgaJi. Ponesrečenec je iizkrvavol- prodno jp prišla pomoč. Rajni je bil dober g,0- spodar. Š IDA KRAVANJA PRI FILMU. Kakor smo žo poroi?.aU, naistopa Ida. KTavanja v Berlinu. Vest, da igra s-kupno s Harry Pielom, ni resni&ia. paič pa poraca »Filmkurier«, da je za- poslena pri Izdelovanju filina »Kaj zaimoKe otroci starisom?« ^ s GOZDNI P02ARI V BOSNI ^E TRAJAJO. Gozdni požar pri Motajici inl Kobilj-ptaaiini se vedno traja. Do- slej so nasli pet popolnoma. zogienelili trupel delavcev, ki se nißo mogli vec resiiti. Na pamioč je prispelo tusdi vo- jiaštvo. iriO-pasts je zozobenojboijša! s BULIMBAŠIG H0ČE POLETE- TI V AMERIK0. Pred vojno dobro znani majboljši evropski letalski akro- bat Iginac Bulimibasic, spliitski obcan, hioce poleteti v Ameriko. BufinÜMSic je bil mornarski strojniik, Vleklo ga je s tako sLlo k latalstvu, da. se je odpeljial v Aineriko, kjer ®ii je ziaslužil patreibni dena,!' za nakup aiviijona in pa za zra- koplovni študij. Dovrsil je Bleriotovo letalsko šoto v Parizuj in kmalu nato je zaslovel s «vioijiini ^'atalamiiiinii letal- ski mi produkcijiami. Ob za;6etku sve- tovne vojiiie nra je avetrijska ablast odvzela a.vijon, ki je sedaj v posesii zrakoplovne kania-nde v Noveni Sadu. Bulimbašic iiiana sredstev, da bi si ku- pil letalo za polet preko Oceana, kav je njegova vroča želja. Zato .se je obr- nii na krailja Aleksamdlra s prošnjo, da bi miu država njegiav stari avijon plačala, on pa bi si piatem s tern de- na.rje.in in jaivnimi pri;spevki nairocil v Nemiciji hidrapian. Letalo lioce iz- rociti držaivi, ¦čim bi se vrnil iz Amo- rike. Za svoj polet si je določil sledeci iiiačrt: Novi Sad, Madirid, Azori;. New York. Njegova pot bi bila znatno dalj- ša nego doseda,njih prekoaceainskili le- C8V, zaito pa bi se iz,offnil noviarnim zračnim tokovom. 9 KONTROLA MARIBORSKE OBLASTNE SKUPŠClNE. Načelnik oddelka za samoupravne proračune v fiinancniem ministrstMu Tasiic se je vec dni miudil v Mariboru, kjer je kontro- liral dosedanje delo mariboirske oblast- ne skupsčine. Š VELIKA TATVINA DRAGOCE- NOSTI IN G0TÖVINE. V soboto se je pojavil v hotelu »Tlierapia« v Cri- kvenici drzen ta>t. Neananec je udrl v sobo Leposave Mihajlovic iz Beogra- da ter ji je ukrasdel par 70.000 Din. vrednili briljantnih uhanov ter 9000 dinarjev gotovine. Osumljenec }e star 25 do 30 let, je srednje Postaw, širo- kesa obraaa in inna konicasto brado. Š ENOSTAVNEJSE IN GENEJ- ŠE PRATI! to naj bo geslo za prihod- nje prainje. Neprijetno in trudapolno pranje na pralni deski ni samo mu- ka, ampak jie tudi mnogo dTažje. Upo- rabfjaijte Persil. Perilo je treba samo nekoliko casa enositawaio kuhaiti, pa je cisto iin brez niadežev. Da pa dosežete päppln in lep učinek, Tiporabliajte Persil brez pridodaitkov in se drzite niatancnio navodila za uporabo. Š PREVIDNA GOSPODINJA, ki we, da je prava ka.va skodljiva, kuha žitno kavo. In ker je najboljša žitna ka,va iz rži, fcupuie Ži-ko v rd^M'h za- l vitkih. *%: S--v,3? >yp?i D ö B s c" - Stran S ^ fJvß pOZABltHl Razpust Kluba napr. slov. akad. v Celju. Na adborovi seji K. N. S. A. v Gelju dne 1. maxca 1927 je skfcnil od- bor društva, da predllaga prihodnj«- mu obcruemu zboru likvidacijo. For- muliraii so se raalogi in se ra.zposla.li djruistvenim staxesiinain. ŽaJ, da so so od tridesetih udeležili občiio^a zbora dne 3. julija 1.1. samo trije. Razlogi za razpust so pa taki, da ne bi moglo iti. drustvo preko njili im bi ukinili dru- štvenio detovanje, tudi če ne bi že sedaj bilo stavijeno vprašanje likvidacije. V prej »nemškem« Celju, kjer so bili kot druištvo organ iziraini n-emiäki visokoaolci, je bilo nujno, da se je kol. pratiutež osnovalo društvo tu. živečih slovenskih akademikov. Nikdo ne mio- re zanikati dejstva, da je khub v pred- j vojnili časiJi izvrsewil velevažno na- J rodnio poslanstvo. Saj vom'O, da je bil ' takrat ravno klub dusa vsega sloven- skega živija ne samfo tu v Gelju, tem- več da je zavzeniail pra.v cast no mesto v borbi bivše Spodnje Štajerske proti prodirajočemu valu ffermaniaacije. — Jasen svedok temu so poleg druigega številne obmejne l-judske kniiznice, ki vrse svojo naloffo se danes. Ker so pa njegovo agende prevzela dames mno- gosteivfil|na druga druälva, iki iuxa^o 11 a razpolaigo vec giimutnih in, orfiuniza- toričniJi moci kakor klub, je sklep li- kvidacije ze dolgo nujna potreba in drustvo se je. toga tudi zavedalo. Med številnimi razlogi.^ki priha.jajo za raz- | pust društvai v poster, so: naše društvo se je zamoigto udejetvovati le kot feri^- jialna organiizacija, razpolagalo je v z&dnjem čajsu z minimalnim steviloan clanstvia (3) in koncno je njegovo mar terijalno sitanje slabo, kar se pa jarlja vsepovsod». Da se ne bi morda zlastL s straw i starejše generaciije pojiavil oiciitek, da poviojna menitaliteta mladine njegira orgaiiilzatorično življenje, ali da ga ni ¦ zmožna. ali pa da sptoli nima zmisla zanj, pripomiinjani'O, da so ravno celj- ski akademiki osnovali pred leti v Ljiubljani »Triglaiv« ter bi;li do zad- njega, ko so se pac tudi v njern raz- moro temeljito proakrenile. tudi njega gibalne sue. Na splošno se je men/ts^ liteta spremenila toliko da mladJina j usmerja svojto dejanstvienost drugam; dijak išce bofj samega sebe nego dru- štev. Likvidtajcija se je iarela v smislu sklepa občnega zbora. Naj pripomni-mo. da je l)il kluJ> v razpustu že Ma 1919., toda stevilo na novo došlib članov je društvo zopet poživilo. Dajnies nil mogooe1 računatii niiti s lern dejstvom in bi niti naj.ugod- nejöe lokalne raizm,ere temu ne mogle odpomoci. Joze Juhart, mnd. iur. Specijalna kmetijska sola. ! SpecijaUna kinetüsfca soda v St. 19 in P^ri- ^ w^ia. da ,se začn«. 12-mesecni teca," Za šoLsko leto 1927/28 poootkom ok obra. SPre,omni pogop so kakor za tekoce Ho. Na zavod se sprejiae 30 gojencev m Sicer 2o kot drž. gojence na prasta mest»., io kot privatne gojence na placujoöa m-eeia Prosilci1 za drž. prosba mesta morajo vloziti sv oje prošnje pri sreskih p0- gtajvarstvib vsaj do 10. septembra, kjer je po odredbi miini)strst\ia določena tu- di posebna kornLsija, ki je dolžna od- ; brati saana visaj diva primerna kmet- j ska samten iz sreza za vstop v solo. Ti odbrani so deloma tudi -oprosceni kole- fcovainja prosenji. S 15. septeinl)roin pošljejio sre/i .potqin velikega žurana zbrane proiwijd iupfa/vi sole, ki defkü- tivno odloca glede .sprejema. Prosiloi za prasta nuesita morajo biti le i;z uia- riborske oblas'ti, mad 16 let in po niož- liosti ne naid 19 let stairi, ki so dovr- ši.Ii vsaj 4 razrede 'Osn-oviie Soso in, so telesnö zdniiivi. Biti miorajo kmetski sd1- novi, za kaitere se predvideva-, da osta- ne jo na kirnetiji'.. Oni, ki pazneje odidejo v službe, morajo povrniti stroške so- la.nja drzavi. Prosücii za plaiöu;.ioca miesta pa vloze prosnje do 15. septembra direkt- no na iipravo za.voda. Tudi ti morajo biti kroetski sitiovi in kot taki plačaijo sedaj 150 Din nia masec. le dva smeta biiti iz drugili stanov, placata pa po 300 Din mes^>čnio. Prfiveutii' goje.noi s'mejo biti tuidi starejši in tudi iz dru- gili oblas-tL. Primerno je. da gospodar- sko bolje si/tuirani zaprosijo takoj za privatna mesita, ker se je lani dogodi- lo, da radi šte^dlne priglasitve na pro- sita mesta ti spl'oh miiso bili sprejeti v zavod. K prošnji se miorajo priloziti sle- deci dokumenti;: krstni Li^t, diomovni- ca, zadinje šoL sprioeanailo, zdravniišfco spricevalo, nravsKeno spriöevalo, y>o- trdilo starrišev, da octane siin doin.a in potrdilo občine ali daivene obln-sti gle- de obsega pO'sestva mela žnpan Karei* Seitz im po»la,nec Ellenbogon. r Proces pred porotniki, ki 2e 40 let niso sodlli. V monakovski kne- ževini so se po 40 letih zopet zbrali porotniki, da bi sodili nekega Blangi- nija, ki je umoril svojo ženo in hčerko. Blagini je vodil z ženo malo gostilno; vedno sta se prepirala, končno je žena zahtevala Iočitev. V novembru pre- teklega leta je gostilniški natakar za- (!ul neke noči grozno kričanje iz sobe, kjer sta zakonca spala. Vlomil je vrata m našel ženo vso razmesarjeno, kčerko pa z odrezano levo roko. Žrtvi sta drugi dan utnrli v bolnici. Blanginiju pa, ki je sprva tajil dejanje, je policija dokazala, da je on morilec. Za hmeljarje. VI. pornriJo TimesjarsRefla clniSfva zn Slovenijo. Žalec, 20. 7. 1927. Pri lepem po- l^tnem vremiemu, ki ga tuintam prp- kinja pohleven dez, se rastlina povolj- ^o dalje raizvija. Vondar se opazuje. da, so cvetnli majstavki pnr gioldtiiiffu r©dkejši kot v miinuilem letu. Novidi škadljivcev na hmelj-u ni videti. BrnUveno vodstvo. Gospodarstvo. Š ZGRADBA ZIÖNE ŽELEZNI- GE NA P0H0RJE. O tern vprašanju se razpravlja že dalje časa. Prvi so sprožili to misel razni lesni trgovci, ki bi jim žična železnica dobro služila : pri spravlja-nju lesa iz desto nedostop- nib krajev. Ker pa obisk Pohorja s strani tujoev vedno botj naraSča, se je pojavil nacrt, da bi se zgradila zicna železnica tako, da bi bila uporabna za spravljanje tovorov in za prevoz pot- niikov. Glede trase te železnioe obstoja več načrtov. Najresnejši je oni iz Pe- ker proti Mariborski koci. Na tej pro- gi se je vršil v nedeljo komisijski ogled. Z uresničenjem te'ga načrta bi se ob- isk Mariborske in Ruške koče ne- dvomao zelo dvignil in pray kraalu bi Diastalo vrh Pohorja pri|etn.o višinsko zdravilišoe in letovišč«. Zato bi bito le želeti, da se ta načrt čim prej izvede. Fiinancna stran projekta je zaenkral sicer še nerešena, toda z ozirom na ve- liko gospodarsko važnost take pro- metne naprave ni dvoma, da ne bo onemogocila izvedbe. š STANJE ŽELEZNTŠKIH PROG. Prometni minister je odredil, da mu morajo vse oblastne direkcije v naj- krajšem času predfožibi podrobna po- rocÜla 0 stanju železniških prog na njih teritoriju. Na podlagi teh poročil bo prometno ministrstvo izdelalo splosni nacrt za obnovo in popravo železniških prog. š JUGOSLOVENlSKO-NEMŠKO PAROBRODARSKO DRUŠTVO. Po vesteh iz Borlin-a so pogaja naša vlada že nekoliko dmi z veliko nemško fi- nanČEO skupitno v zadevi ustanovitv« jadranskega porobrodarskega društva. Pogajanija povolj.no niapredujejo in utegne v kratkem priti do Bporaiziuna j med nemškimi bankami in na»o vlado. I ObieHg] ¦j moderne dam- « ske, moške in s otroške, bluze, S krila in plašče, 'lastne izdelke in ' dunajske mo- dele, nadalje ¦ klobuke, perüo, nogavicc, kra- V vate in vse mod- | ne in galante- 1 rijske predmete ' kupite po naj- nižji ceni in v velikanski izbiri samo v veletrgovini R. STERMECK1, Celje. Oglejte si iz- ložbe in zalogo, da se na lastne ofi prepričate. Zbirajte listke za nagrado! Mali j a Bukovčan brlvski mojster v Celju, Kralja Petra c. 27 I vljudno naznanja si. občinstvu, prijateljem j in znancem, da je prodal svojo područnico I v Gosposki ulici ter ima. sedaj samo brlvnlco „ZORA" na Kralja Pefra cesti 27 kjer je prvovrstna postrežba v britju in stri- ženju his pod strogim nadzorstvom. Po- sebno opozarja na lasno vodo »Zora«, ki zajamčero daje lasem prejšnjo barvo. Spre- jema britve v brušenje. Gospodmje, pozot! Prispeli so kozarci za Ykuhavanje sa- dja, zelonjave, mesa : ltd. Že line svetov- noznane znamkc Jamči za najvecjo r.olidnost, • trpežuost In.VztraJnost. Ogled inpred?ajanjebrez- obvezno v vete- trgoYlni stekia In porceiana M. Rouch, Celje, Prcscrncaa u). V Zunanja naročila se Uiršujejo najknlaDtneje. Vsem foto-amatepjem! Plinskolučni Bromide papir „AUTONfl originalni samotonujoči papir posebne angleške kakovosti in znamke. Poskusite in gotovo se boste tudi Vi pridružili oduševljenim poznavalcem te znamke. Zahtevajte od Vaših fototrgovcev obširne brošure. Učenec s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Franc Čuk, Celje. Prazna soba se iSče s 1. avgustom t. 1. Naslov v upravi lista. 3 3 iMm\[ frbonep in \i csch druqtfi rudnjkot1 dobaulja in Mvljii na dom i mesfa in Dkolicj Franjo Jost, Celje» Aleksandrova ul. 4 R. SAVNIK modna in galanterijska trgovlna CfSlJGi Aleksandrova ul. 4 nudi vsakovrstno blago, kakor n. pr. moško in žensko perilo, nogavice, ro- kavice, otroške obleke, dežne plašče ter dežnike, pletenine, klobuke, kape, vse vrste robcev itd. po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. 26-16 ¦28 52 Švicarske ure, zlato, srebro, brlljante, optika, očala Največja delavnfca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juvellr, optik CELJE, Glavni trg 4 Oglašujte v ,]Vovi dohVl OGLAS. Na dan 28. tek. meseca u 10 časova prepodne održače se u kancelariji 39. pešadiskog puKa (Kasarna Kralja Petra I. V. 0.) prva ustmena licitacija za isporuku dole označenih artikala a za Privremenu Vojnu Bolnicu Celje i to: 1. BraSna «0» 300 kg, pasulja 300 kg, griza pšeničnog 50 kg, pirinača 160 kg, masti 40 kg, makarona 50 kg, šečera 50 kg, erne kafe 10 kg, crnog luka 20 kg, krumpira 350 kg, zejtina 6 Jit, sirceta 20 lit, vina crnog1 300 lit., voča; suvih šljiva 30 kg, sapuna 100 kg., kamene sode 30 kg. 2. Za dnevnu upotrebu za mesec juli, avgust i septembar: Mleka 18 do 24 litara, žemička 50 do 60 komada, jaja 40 do 50 komada, liniuna 5 do 7 komada na dan. Kavcija polaže se na kasi komande 39. pešadiskog puka u moneti po členu 288 Zakona 0 državnem računovodstvu najdalje do 9 časova na dan licitacije. Uslovi se mogu videti u kancelariji 39. pešadiskog puka svakog dana od 8 do 12 časova i od 16 do 18 časova. Ponudjači da peneso sa sobom uverenje 0 uplačanom porezu za tekuče tromesečje. Licitacija je javna i ustmena. Ponude primaju se samo do 10 časova na dan licitacije. Iz Icancelarije 39. pešadiskog puka na dan 21. jula 1927. godine broj 8937. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 82. Naznaneta, P. n. strankam vljudno naznanjam, $«j seifi otwoHJ üolarsko delavnico na AleKsandrovi nisei sir. 7 na dvorisču (p^ejc rea5P»acnu» Pod trajnim drž. nadzorstvom. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjpm »n z vso svojo davčno močise. Tlska In Izdaja Z«.«.» ti.k.rn», - Üdgovoraa sta za izdajattija in ilskarnr, inil»«^ Č.vina I Ja redakcljo VInkP Y. Gab.ro. - Oba v Celju.