------    214    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 57, Mleko segreto puščamo navadno, da se skisa. Iz skisanega naleka narejamo potem surovo maslo. Kljub vsej previdnosti in natančnosti pa ne moremo narediti nikdar trdega masla, vedno je le mehko in skoraj močniku podobno. Ka) je vzrok? Morda zelena
Pod, 47.             Pod. 48.         Pod. 49.
klaja?  Ali krava,   ki sem jo prignal s hribov. (M. Ž. v Kanalu na Primorskem.)
Odgovor: Na izdelovanje surovega masla vpliva toplota smetane, katero pinjimo, in hitrost, s katero pinjo ali metilni stroj sučemu. Smetana ali mleko, dejano v pinjo,   naj   ima   15 stopinj (C.) toplote.   Le  po
zimi, ako se pinji v mrzlih prostorih, sme biti smetana, oziroma mleko, 1 do 2 stopinji gorkejše, ob vročem po-letnjem času pa za 1 do 2 stopinji hladnejše. Drugače in sploh se je držati treba toplote 15 stopinj. Ako se pregorka smetana pinji, n. pr. 20 do 25 stopinj topla, kar se žalibog dostikrat zgodi, tedaj se maslena tolščoba zmehča in zmaže. Pinjenje traja neprimerno dolgo časa, surovega masla pa se malo dobi; maslo je belo, siru podobno, malo trpežno in menj okusno. Po zimi se zopet premrzla smetana pinji; maslena tolščoba postane trda in se drobi, tolščobne krogljice se nerade združujejo, in pinjenje tudi neprimerno dolgo časa traja. Navadno ostane tudi precejšen del smetane nespinien v mleku.
Omenjeno, za pinjenje potrebno toploto ima pa smetana redko kedaj, kadar pride iz mlečne shrambe. Treba je torej smetano toliko segreti, toda nikakor ne na peči! Ako se na peči smetana še tako pridno meša, nekaj se je gotovo preveč pregreje in vsled tega se pokvari. To provzroča nekoliko zasirjenje mleka, in nasledek je ta, da pride sir v surovo maslo, kar dela surovo maslo ne le neokusno, ampak tudi netrpežno.
Smetano segrejemo primerno, ako stoji nekaj časa v primerno toplem prostoru. Ako jo je pa treba prav hitro zgreti, postavimo jo lahko v gorko vodo ali pa ji prilijemo toplega mleka; ako jo je pa treba shladiti, postavimo jo lahko v mrzlo vodo ali pa ji dodenemo koščekov čistega ledu.
Če je torej za pinjenje pripravljena smetana pretopla ali premrzla, ni se treba bati truda, da jo primerno shladimo ali segrejemo.
V poletnjem času treba je pinjo izplakniti z mrzlo, po zimi s toplo vodo, predno začnemo pinjiti.
Predno denemo mleko ali smetano v pinjo, treba oboje dobro premešati. Paziti moramo na hitrost, s katero pinjimo, primerna hitrost ni le pri vsaki vrsti pinj drugačna, tudi pri isti vrsti je treba najprimernejšo hitrost po izkušnji določiti.
Pregibanje v pinji mora biti toliko hitrejše, kolikor mrzlejša je pinjena tvarina. Najhit]*eje je treba, pinjiti sladko mleko, nekaj počasneje sladko smetano, še počasneje kislo smetano, najpočasneje pa i$islo mleko. Prehitro pregibanje v pinji dela narejeno surovo maslo mehko in slabo, zato se moramo tega ogibati. Kolikor bolj se pinjenje bliža h koncu, toliko bolj se mora s hitrostjo ponehavati, in sicer tako, da je konečna hitrost največ za polovico začetne hitrosti velika. Pri opisovanji raznih pinj in načinov pinjenja bodemo iz-pregovorili tudi o hitrosti, s katero naj se pinji.
Za splošno vodilo naj velja, da se sme pinja največ do % napolniti. Ako je v pinji preveč smetane, ni le pinjenje težavno, ampak smetana tudi se peni. Združenje tolščobnih krogljic se s tem ovira, toplota se povišuje, maslena tolščoba postaja mehka; kouečno moramo vendar nekaj smetane   odvzeti,   ako hočemo maslo narediti.
Če natančno opazujemo čas, ki ga treba za pinjenje, pa hitrost in toploto,   ob kateri   se   najbolje   pinji,   do-
"bimo za vsak slučaj posebe pravila,  katerih se je treba redoo natančno držati.
Če smo pri pravi toploti v začetku prehitro pi-njili, zgodi se dostikrat, da vse pokvarimo : smetana se speni. Ako povišamo toploto in počasi pinjimo, lahko naredimo v tacih slučajih surovo maslo, ki je vendar potem le bolj slabo. Bolje je ako toplote ne povišamo ter počasneje neprenehoma pinjimo in sem ter tja s posnetim mlekom izplaknemo notranje stene pinje, ob katerih se drže pene od smetane.
Vprašanje 58, Kako varstvo daje postava tistim, ki jim zajci mlada drevesca oglodajo in tako poškodujejo? (J. G. žu|)aii v V.)
Odgovor: Na to, po letošnji hudi zimi za vse naše sadjarje bol) ali manj pomenljivo vprašanje naslednji odgovor:
§ 11. lovske postave z dne 7. marcija 1. 1849. se glasi tako: ^.Posamezni posestniki zemljišč imajo pravico do odškodovanja za škodo, prizadeto jim po divjačini in lovu; te pravice je iskati po obstoječih predpisih proti onim živim ali moralnim osebam, ki imajo po tem patentu pravico do lova."
Nadalje določuje v tej zadevi merodajni razpis ministerstva notranjih zadev z dne 15. decembra leta 1852., št. 5681 :
a)  v § 10., da uživalec lova ne sme preveč divjačine puščati poljedeljstvu v škodo, sicer se ima brez prizanašanja prisiliti, da jo primerno zmanjša;
b)  § 11. daje lastniku zemljišča pravico, da si sme svoje zemljišče ograditi ali z zakopi zavarovati;
c)  § 12. daje lastniku zemljišča pravico, s tega divjačino, kakor koli, s strašili, z ognjem, z ljudmi in psi odganjati, ne da bi lastnik lova smel zahtevati povračila, ako se divjačina kaj poškoduje;
d)  § 17. pa se glasi: ^Posestnik zemljišča ima pravico do zamudnega povračila škode, prizadete po divjačini, bodisi da se je pripetila pri poljskih sadežih, vinogradih ali sadnem drevji itd.
Konečno določujejo ministersisi razpisi z dne 14. julija 1859., št. 128, in z dne 12. julija 1860. št. 182, da razsojajo o opovračilu škode, prizadete po divjačini, izključno politična oblastva.
Le ta posnetek iz postav, v tem slučaji veljavnih (ki se obširno nahajajo n. pr. v 8. zvezku Manzove zbirke postav z leta 1861. na strani 215. do 231.) kažejo:
1.) da ima lastnik (tudi najemnik) zemljišča postavno pravico zahtevati popolno povračilo škode, prizadete po divjačini;
2.) da je to škodo povrniti dolžan tist, ki lov uživa, bodisi najemnik ali lastnik;
3.) da se ima tožba za povračilo škode vložiti pri dotičnem c. Kr. okrajnem glavarstvu, kateremu pripada lovski okoliš.
Gotovo je pravično, da onega, ki uživa lovsko veselje,  zadevajo  tudi   lovska bremena.   Gosposnam   pa
___    215    ___
ki po eni strani hvalevredno podpirajo sadjarstvo, gotovo je tudi naloga, varovati one, ki si prizadevajo z žrtvami sadjarstvo dežele naše spraviti v bolji stan.