V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	(5	for.	20	kr.
„	pol leta	.	:j	„	;0	„
n	žetertleta	.	1	„	70	„
„	mesec .	.	—	„	HO	„
Po pošti:
Za celo leto 7 for. 50 kr. n	pol leta	.	3	„	80	„
n čctert leta . 2 „	„
„ mesec . .	„ 7	.,
„Živi, živi duh slovenski, hodi živ na veke!0	Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopuo versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat, 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj! za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. 65.
V Celovcu v saboto 26. avgusta 1865.
Tečaj I.
Mi ne moremo več čakati!
Ker se je dozdaj že toliko govorilo in pisarilo zarad vpeljave slovenskega jezika v pisarnice ali kancelije ; ker smo se o tej zadevi trudili, kolikor koli smo se mogli, in še se vedno trudimo, pa vendar malo,
—	da ne rečemo skorej nič ne opravimo, da si tudi imamo zakone, po kterih smemo po pravici zahtevati ravnopravnost v pisar-nicah: zato podajamo nekaj teh zakonov svojim bravcem, da jih bodo sami lahko čitali, sami lahko vedeli, tudi tisti izmed njih, kterim so dosihdob še bili neznani.
A.	Obenl stotini reti 19til. leta.
§. 13. „Vsem vdeleženira ljudem in tudi njihovim pravnim zastopnikom ima v njenih govorih rabiti jezik, ki je v deželi navaden, in varovati se je vsega raztezanja (weitlaufigkeiten), ponavljanja in vbadanja.1'
—	Temu je pridan bil Najviši sklep 27. aprila 1835. lota, občno razglašen po dvornem dekretu 22 decembra 1835. leta št.. 109, ki se glasi tako le:
‘ 1, Ljudje morajo vsem pismom, ktera niso spisana v sodstvenem jeziku, ali ne v kterem izmed deželnih jezikov, ktera pa imajo rabiti pri sodstvu v pre-pirnih ali v neprepirnih rečeh, jjrilagati zanesljive prestave v sodstveni jezik, ali vkteri izmed deželnih jezikov.
6. Prestave takega tolmača, ki je pri sodstvu prisegel, mora ta in vsaka druga gosposka vzeti, da so resnične. Vendar se mora dovoliti ljudčm, kteri trdijo, daje neresnična kaka postava, naj dokažejo svojo trditev po naredbah sodnega reda z dvema ali več možmi, ki to reč umejo.
§. 165. Vsaka priča se mora izpraševati tako, da ne bode pričujočih strank in druzih
prič; kar je povedala, to se pa ima, kolikor je mogoče, ž njenimi lastnimi besedami zapisati, in po izvršenem pripovedovanju se jej mora dati pisanje, da ga sama prebere, ali pa naj s<* jej bere, in potem naj to podpiše.
§. 166. Ako bi priča hotla, ko se jej bere, kar je povedala, kaj svojih besed spremeniti ali jim kaj dostaviti, moralo bi se to na koncu opomniti ž njenimi lastnimi besedami; njeni izreki se pa ne smejo premeniti in tudi se jim ne sme nič pristaviti. —•
B.	Okrožna naredba c. k. notranje avMlrilanoko — primorskega sodstva
(zbirka štajerskih deželnih zakonov, 30. zvezek, 185. stran).
Slavno c. k. pravosodno miuisterstvo z dekretom, danim 26. junija, prejetim 1. januarja letošnjega leta, št. 1258, temu c. k. apelacijskemu sodstvu, na poročilo 18. maja 1848. leta št. 6352, kar se tiče rabe slovenskega (vviudisch) jezika po pisarnicah, naroča, naj se uradnim gosposkam mariborskega in celjskega okrožja ukaže, da bodo v slovenskem jeziku narejale tista pisma, ki se spisujejo vdeleženim ljudčm, če ti /.ahtevajo slovenski jezik; dalje, da se imajo sicer sodstveni odloki spisovati v nemškem jeziku, da se pa mora vdeleženim ljudčm prestava na slovenski jezik dati brez vseh stroškov, če to hočejo imeti.
To se naznanja vsem poddruženim krajnim sodstvom mariborskega in celjskega okrožja, naj se po tem ravnajo.
V Celovcu 6. julija 1848.
C.	Ked kazenske pravde 1*53. leta.
§. 123. Ce kaka priča ne zna sodstve-nega jezika, sme brez tolmača izpraševana
biti samo tedaj, kedar preiskovavni sodnik in tudi zapisovavec dovolj znata tisti jezik, ki ga priča govori. Kedar se kaj tacega primeri, tedaj se mora zanesljivo v sodstveni jezik prestavljen zapisnik priložiti pismom.
Sicer se pa mora k izpraševanju poklicati tolmač, ki je prisegel, in v zapisnik se mora postaviti vsako vprašanje in vsak odgovor v jeziku, v kterem se izprašuje priča, in tudi v prestavi na sodstveni jezik. Tolmač sme tudi sam zapisovati.
§. 184 Vsakemu ^izpraševanju se mora narediti zapisnik. Če obdolženec ne zna sodstvenega jezika, ali če je gluh ali nčm, naj se ravnč po naredbah §§. 123 in 124. Če se privzame tolmač, takrat je treba naj-prvo zapisovati vprašanja v sodstvenem jeziku, in precej zaolaj prestavo od besede do besede, tako tudi odgovore najprvo v jeziku, ki ga govori izpraševanec, precej zdolaj pa v prestavi od besede do besede.
Izpraševanec sam mora podpisati vsako polo zapisnika, ali če ne zna pisati, naj naredi znamenje svoje roke; na koncu vsega zapisnika morajo izpraševančev podpis ali njegovo znamenje s svojim podpisom potrditi sodni uradniki in sodne priče, ki so pri izpraševanju. —
D.	Naredba alavnega pravosodnega luinisterstva vtšeinu deželnemu sodstvu v (Sradeu In v Trstu po slu-žabnem izreku v avstrijskem državnem zboru 19. marca ISO*. leta s k (ero se je ukazalo s
1.	Da morajo sodstva, kedar imajo raz-pravek z ljudmi, ki znajo samo slovanski jezik, izpraševanje obdolžencev in tudi izpraševanje prič v kazenskih rečeh, kar koli je mogoče, zapisovati v slovanskem jeziku, in vsaj odloč-Ijive dele tega, kar je povedal obdol-
Besednik.
Zemljepisna začetnica
za gimnazije in realke.
Izdal in založil Janez Jesenko. V Dorici 1865. 8. 104 str., po 60 kr. —
Ako nas že prikazen vsake nove slovenske knjige, bodisi poetične, bodisi prozajič-ne, da Te veljavne, razveseli, tim veče je še naše veselje, kedar je taka knjiga znanstvena ali poučna sploh. Zakaj kakor se napredek posameznega človeka sodi po napredovanju njegovega izobraženja in po kreposti njegove blage volje, isto tako se tudi napredovanje celih narodov ceni in tehta čisto posebno po znanstvenih plodih njih slovstva, zraven pa se vč da tudi po močnem političnem delovanju in po nravnej od-oji. Oziraje se na to historično istino ra-ostni in nadepolni pozdravljamo „zemljepisno začetnico11 g. Jesenka, ker nam je ona svedok našega znanstvenega napredovanja. Pregledimo in presodimo jo torej v kratkem!
Da je z narodnega stojališča zanimiva in koristna, sem že omenil. Sedaj nam je vsaj mogoče svoje zemljepisne znanosti v d o m a-
čej besedi povedati. Kako žalostno je bilo to do sedaj! Mi smo dobro umeli in poznavali nemške izraze za tisučerne zemljepisne stvari, ali slovenskih njih imen nismo znali, ker nas njih niti učitelj niti kaka knjiga učila ni. Temu je sedaj pomagano. „Začetnica11 nam imenuje vse stvari po slovensko, nam podaja tudi pristna, istinita ali vsaj po slovenskem glasoslovju predelana imena slovanskih dežel, nas uči tuja imena, n. p. francoska, španska, angleška, t. t. d. pravo izgovarjati. To je velika pridobitev! Nam Slovencem se je po tej začetnici tako rekoč celi Bvet odprl; mi nismo več nemi ozirom na imenovanje vesoljnih stvari; naš jezik se je ogromno obogatil. G. izdatelj in njegov drug sta si hvalevredno prizadevala pravo terminologijo slovensko najti. Ako se bode to ali ono s časom morebiti renaredilo ali popravilo, tega ne štejemo njigi v slabost; saj je ona prva slovenska zemljepisnica.
Ali „začetnica" ima svojo posebno prednost tudi v marljivosti in skerbnosti, s ktero je g. izdatelj zemljepisno gradivo nabral in v to knjižico prenesel. Posebno natančno je prirodno (fizično) zemljepisje. Pisatelj nam kaže lepč razmerje kopnega in mokrega sveta, nas napeljuje vedno k predoče-vanju položaja (lege) zemljin proti zemljinam
(erdtheile), morij proti morjem ter nam ponuja najnovejše preiskave zemljepiscev. O velikosti gori in vodfi dobodeš jasne, vedno s številkami dokazane pojme, zemski kraji so vedno po podnebnej legi točno zazname-novani; — sploh rečeno, natančnost v pri-rodopisnem oziru je nad vsako hvalo. Da politični ali državopisni del za prirodopisnim zaostaje, temu je veča nedoločenost onega predmeta proti temu kriva; ali v kakej no-vej izdaji se bode tudi ta dal po mogočosti dopolniti.
Jako praktično se nam vidi pridevanje nemških umetnih izrazov slovenskim. To je za slabejše poznavatelje našega jezika, ki pa dobro nemški znajo, močno koristno.
Hasno je tudi za učence, da se ob enem pri rabi te knjige tudi nemške terminologije navadijo. In tako smo „zemljepisne začetnice11, kar se v njej navedenih zemljepisnih znanosti in jezika tiče, sploh jako zadovoljni. Hočemo še samo nekoliko povedati, v čem s pisavcem nismo edinih misli.
Knjiga je po naslovu namenjena „ginyja- .. zijam in realkam11, po predgovoru pa tudi v * „uomačej rabi11 in „priprostim ljudčm11. Da bi knjiga imenovanim šolam (posito, da je učitelj sposoben) dobro služila, to je tudi naše prepričanje; da bi tudi domačej rabi stregla, t. j. v rokah izobraženih in bolj
ženec, in kar so povedale priče v sio-v a n s k e m jeziku, postavljati v zapisnik.
2.	) Da se morajo zapisniki o prisegah, če
so prisegli slovanski ljudje v slovanskem jeziku, po mogočosti narejati vselej v slovanskem jeziku, in tla se morajo vsaj prisežne besede v tein jeziku postavljati v zapisnik.
3.	) Mora se gledati, da pri kazenskih in
končnih razpravah s takimi obdolženci, ki znajo samo slovanski, opravljajo službo take sodstvene osebe, taki držav-nopravni uradniki in zagovorniki, kteri popolnoma znajo slovanski jezik, d a se torej razpravlja v slovanskem jeziku, in da se na znanje da razsodba in po mogočosti tudi njeni/ vzroki v tem jeziku.
4.	) Vr imenovanih deželnih delili
imajo sodstva take vloge, ki se podajajo v slovanskem jeziku, prejemati, in, kolikor je mogoče, slovanskim ljudčm odpise o tem dajati v slovanskem jeziku.
5 ) Ako bi se pokazala potreba, dovoljeno je, da se omislijo potrebni natisnjeni obrazi v slovanskem jeziku za vsakovrstne pozive, za varstvene (vormund-schafts) dekrete, za obljubne zapisnike, za zapise po mrličih, za razglase in za manjše vedno enake odloke, in da se po teh obrazih ali formularjih odpravki daj6 slovanskim ljudčm v slovanskem jeziku.
Te določbe so se dale poddruženim sodstvom, da bi se po njih ravnala, in tudi se je ukazalo, da se ima, ko se dajejo službe, o slovanskih deželnih delih posebno gle-ati na znanje slovanskega jezika, in da se tudi v tem zmislu priporočila dajo za tiste službe, ktere je pravosodno rnini-sterstvo sebi pridržalo, da va-iije postavlja služabnike. —
Tem starim postavam pristavljamo Se nektere zaukazc iz najnovejšili časov
Deržavni minister Belcredi je pisal v svojej pohvaljenej okrožnici: „Urad in vsak posamezen uradnik mora z ljudstvom v njegovem jeziku obravnovati."
In ravno te dni oznanjajo češki časniki, da je pravosodni minister Komers e. k. nadsodniji v Pragi pisal, „naj se pri vseh sodnijah obema deželnima jezikoma enaka pravica godi.u Ta ministerski ukaz je gotovo tudi došel na našo nadsodnijo v Gradcu. Kakor krono vsem tem postavam in ukazom h koncu še pristavljamo, da je presvitli naš
— 258 -
cesar že večkrat tudi nam Slovencem zatrdil narodno ravnopi avnost
Besed je torej že dosti, od novega mini sterstva pričakujemo tedaj po vsaki ceni, tudi djanj. Mi ne moremo več čakati, kajti čakamo že dobrih 17 let!
Avslrijansk« cesarstvo.
Dežele n že-avstrijanske.
lx HuiihJm AV (Ustavna svečanost. — Škof Str o, s s m a j e r. — Amnestija]. Spet se je tu slavila ustavna ali, kakor jej tudi pravijo, „narodna“ slovesnost, vendar pa no, kakor poprejšnja leta, 18 avgusta, na rojstni dan cesarjev, ampak 20. avg. Ker ta dan tudi Ggri sv. Štefana, pervega ogerskega kraljestva in tolikanj imenitne in pomenljive ustave, praznujejo, bilo je našim Šmerlingovcem spet hudo iti deržali so se jako kislo, češ, da je spet „der-žavna enojnost (ne edinost) in ustava (Reichs-verfassung und lieiehseinheit) po dvojnem prazniku zelo poškodovana in v veliki nevarnosti. Ta dan bi imelo vse na Dunaju biti in „Reichsverfassunga1* bi bila na konju, tako modrujejo Kuranda in politikarji „nove Presse“. Nam na „ustavnem11 prazniku ni tolikanj ležeče, naj se praznuje, kjer se hoče, vse eno če tudi samo na Dunaju, samo da vemo, zakaj ? in da imamo vzrokov, se ga resnično in iz celega serca veseliti. Kedar to nastane, se gotovo ne bo samo na Dunaj omejil, ampak obhajali ga bodo po vseh mestih in krajih velike innogojezične Avstrije, in gotovo ne bo treba, da bi jih mnogo zbadljivo vprašalo, kakor smo zdaj v čenčali nekterih časnikov brali, zakaj da so Slovenci na Dunaj prišli? — rajši naj bi bili doimi, v Ljubljani ali kje drugod, praznično se oblekli in tamkaj to svečanost obhajali!* Glejte, tako so naši nasprotniki pri ,sej čmernosti bistroumni! l’a dosti o tem, in povejmo še nekoliko, kako je bilo tedaj v tako imenovanem• „Prater-ju“. Dasi-ravno ni bilo v nedeljo skorej do večera ugodnega vremena, romalo je vendar veliko veliko ljudi, domačih in tujcev, tje v zelene praznično pripravljene gaje in livado dunajskega „Praterja11, pred kterega vhodom sta vabila napisa: „Danes bodimo veseli11 in „tu naj zgine vsaka skerb“! Ko se je pa nebo zjasnilo, nastala je na vseli potih velika gnje-ča, toliko ljudstva je derlo od vseli strani tje. Pravijo, da jih je bilo vseh skupaj več kot 300.000. Tudi ministra Belcredi in Laris in grof Chorinsky so se nekaj časa tamkaj mudili in g. županu svojo zadovoljnost nad
učenih ljudi, tudi to radi podpišemo; ali da bi „priprostim ljudem“ v ratio bila, to pritrditi nam ne dopušča osnov „začetnice.11 Strogo sistematične in na kratko pisane knjige že nižim razredom srednjih šol (gimnazij in realekjne služijokpridu ukljub vsemu prizadevanju učiteljev; kako bi še le „priprostim ljudčm" služile? Kar se osnova tiče, ie pa „začetnica11 strogo sistematična, da, še več, ona je prerazdrohljena. Mi ne krivimo toliko g. pisatelja, kolikor več Bellin-gerjevo začetnico, ktere se je držal, ako ravno pomnoževaje jo vodno. Ker omenjena zemljepisnica že davno ne služi več mnogim šolam po Slovenskem v poduk, bi g. pisatelj bil sinel ali po Klun o vej knjigi ali pa po svojem mnenju „začetnico11 razdeliti. Treoalo pa je na vsak način knjigo bolj praktično in rnenj sistematično raz-rediti; trebalo je tudi vedno odbirati m en j važno od važnega. Onda bi se „začetnica11 mladim glavam (kterim je najprej namenjena) in ljudstvencj pameti lože vtiskala ter dosegla oboji pisavčev namen: da bi rabila šolarn in pa priporostim ljudem. Tudi slog (stil) bi moral biti nekoliko prosteji, in skrajšanja n. pr. j. za jug in južen, v. za vzhod in vzhoden, i. t. d. bi se morala odpraviti ter vse popolnoma izpisovati. Natančnejši in drobnejši pretres te knjige
ne spada v ta list. *) Zatorej ga hočemo dokončati s temi srčnimi željami: da se knjiga razširi čez vse slovenske krajine, da se čim preje v naše učiluiee vvede; da nam g. pisatelj zamore kinalo podati drugi natis te knjige pomnožen, lože in razvidneje razrod-jen, v obilnem in prijetnem slogu pisan, česar mu sedaj morebiti stroški niso dopustili.	X.
Odkod ime „velika noeu?
J osip Kolar, ki je na stroške češkega društva „Svatobora11 prepotoval Poljsko in Rusko, o „velikej noči11'piše te-le verstice: „Jako mi je drago, da sem tudi to na Ruskem doživel, da slavim „paselia" s pravoslavnimi (pravovernimi) Rusi v Moskvi. Zakaj ondi se na poseben, prelep način praznuje, kakor drugod nikjer. Še le tedaj
*) Vmlniatvo zavrača tu bravec „Slovenčeve11, ki jih zanima vsaktera še tako kratka jezikoslovna razprava, na dotično opombo prot'. Janežiča, ki so nahaja v „Glasniku11 1. avg 1865 ter polaga vsem pisateljem na sreč, naj se, pustivši osobuo svojo slovniško bistroumnost, kolikor mogočo, strogo drže potrjene in zdaj solarn za rabo zapovedane slovnice pri vseh spisih in knjigah, ki so zlas i šolam namenjene, da bodo zares v izgled in k večemu pridu. Tu mora v nekem oziru vsaj začasno veljati: „Jurare in verba magistri1*!
Vredn.
to veselico izrekli. Znani g. Stuwei,C7 je na dveh krajih umelni ogenj zažgal, kar je gledavcem jako dopadlo. Sicer pa je sviralo 11 vojaških in družili večili ali manjih go-deb; še celo „cigani11 so bili s svojo godbo pričujoči. Da so imeli kerčmarji in drugi prodajavci dosti opraviti, si lahko mislimo, kajti pojedlo iu popilo se je sila veliko. Tudi „majev" je več stalo, na ktere so se pehali neprenehoma „koražni11 fantalini, da jih je bilo veselje pa strah gledati. „Kikeriki" nam med drugim tudi šaljivo predstavlja tak maj, pod kterim noben drug, kakor Šmerling sam, leži, ko je ž njega telebil! Zupan jo tudi cesarju zdravico sporočil, na ktero je po svojem adjutantu koj odgovoril in se za hvalil. In tako je med veseljem prišla polnoč, prišlo je tudi jutro, pa „ustavne11 svet-kovine še ni bilo konca! — Škof S tros s-majer se je spet domu vernik Svcsti smo si, da ni bil zastonj tukaj — Naj pristavim tem versticam še o amnestiji par besed. Kakor nam jo je oni dan „WienerZcitung" razlagala, ni mogoče, da bi nam dopadla. Po tej tedaj niso vsi tisti in takih je veliko veliko, ki so bili prej obsojeni in so tudi kazen že prestali, pomiloščeni in v poprejšnji stan postavljeni, ampak le tisti, ki so bili takrat, ko se je amnestija podelila, že obsojeni in so deloma tudi nekaj kazni že prestali, tisti le so je popolnoma deležni. To pa nikakor ni enaka mera. Ves svet se tedaj po pravici čudi, kako da je sedanje ministerstvo, ki vendar po tistem načelu ali sistemi namerja vladati, za ktero so se opozicijski časniki tako serčno pa nesrečno borili, kako da je, pravimo, zamoglo to veliko cesarsko dobroto, amnestijo namreč, v tako ozke meje stisniti. Upajmo pa, da si danes ali jutri premisli in jo vsem podeli.
Dežele notranje-avstrijanske.
I* Celin e«. (R a s t a v a; 2 p a r o b r o d a). • Spet se bode menda skazala resnica starih besed: „Kdor terka, temu se odpre11. Rastava naša se vendar tudi spominja koroških Slovencev. 24. atglista je gosp: Tarman Martin, e. k. učenik na tukajšnjej nemški normalki in učitelj kmetijstva za šolske pripravnike, bil pri „Slovenčevem" vredništvu in je naznanil, da bi vodstvu kmetijske družbe prav ljubo bilo, ako se program prihodnje razstave tudi slovenski razglasi. Obljubilo se jč, da vredništvo vse poskerbi, ako razstavni odbor na slovenske okraje razstavni program v slovenskem jeziku razpošlje in pri razstavi nemškim imenom raz postavljenih reči tudi slovenska pristavi, Šk(j rej dobomo odgovor; zatorej lo to prista viino, naj razstavni odbor ne pozabi, da jo
som o polnoči v Kremlu razumel, kajv pomeni češka beseda „velika noč", ktera je Čehom*) še samo kakor prazno ime ostala, kterega bitnost je že zdavna izginila".
LY> je bil veličasten, posvečen trenutek! Tiha temna noč; samo tu pa tam Še kaka zvezdica, kakor da blodi po nebu. Na enkrat vdari s „spaskih vrat11 v Kremlu ura dvanajst, a s turnja Ivana Velikega v glavnej cerkvi zabuči veliki zvon (6000 pudov — 2000 centov težek; drugi še veči zvon od 12,000 pudov leži doli kakor spominek podoben kapeli), kakor da budi duhe na vstajenje, — in na mah so mu oglasi s 400 lurnjev ravno toliko velikih zvonov, kakor da hočejo vstajenje daljo naznaniti. Njihovi glasovi so se zbrali v skladen in veličasten hvalospev, kakor v miloglasen koncert, ki se vzdiguje nad Moskvo kakor megla, kakor zbor kerubimov in serafiinov, ter tudi človeško dušo vznaša proti rajskim višinam. Ali euj strel, ki se je zapalil! Zdajci prižge pravoslavni narod, ki se kupoma gnjeti v kremelske cerkve, svoje sveče, v mestu za-sijejo od svitlobe vsa okna, po eelej Moskvi vdari zaglušno zvonenje z vsemi zvonovi, kterili je gotovo nad 5000, z bližnjega verta zagromijo topovi, iz vseh cerkev , kterih
*) Pa tudi nam Slovencem,
na Koroškem dobra tretjina prebivaveev slovenska in da ti Slovenci prebivajo po najrodovitnejših krajih cele Koroške. Še to naj opomnimo, da, ako si Slovenci pri razstavi zastran jezika kaj pravice pridobimo, imamo se_ za to zahvaliti rodoljubnemu župniku na Žihpoljah, g. Boštjanu Smeri c toniku pa imenovanemu g. Tarmanu: slava jima! — Govori se, da se prihodnje leto na celovškem jezeru za gotovo spet prične vožnja s parobrodom, ki ga je letos tolika nesreča zadela, da mu je kotel počil. To bo spet za nektere kraje in ljudi veliko veselje! Ali 'še nekaj drugega bolj važnega in nenadnega se nam naznanja, t. j. da misli ter-žaški bogatin Tonello Jož. po vsaki ceni že o vseh Svetih po Dravi parobrod napraviti, ki bo redno hodil od Beljaka do Maribora, in morebiti še dalje. V Prevolah je že tudi dal narejati pripravno mašino za parobrod, ki bo več kot 1000 centov teže nosil in jo le 12 pave e v globoko rezal ter doli grede v 1 uri 5 milj prepihal. Kdor Dravo pozna, bo sicer enmalo z glavo majal ter si mislil, da bo težko kaj, ali vendar pravijo, da g. T. ni sanjar, da no trosi zastonj denarjev in da bo gotovo speljal, kar je enkrat sklenil. Bog daj srečo!
lz|ioil l'oliorja nn Štnjci’Mkem *) 14. avg. V—k. (Na me stn i k grof St ra s o Ido in Slovenci.) Kpj po nastopu novega mi-nisterstva se je razglašala po dunajskih časnikih novica, da nas dober prijatelj, g. grof S traso Ido, pride v pokoj. Mi štajerski Slovenci res nismo žalovali, ko smo to novico slišali; le samo bali smo se, da bi se ne vresničila. Te dni pa smo čitali v „Ta-gespošti,“ ofizijoznem grof Strasoldovern listu, da je res že prosil, naj bi se djal v v pokoj, ker je že doslužil 40 let; in vlada menda se ne bo ustavljala pravični tej želji in jo bode v kratkem spolnila.
Grof Strasoldo si je kot večletni cesarski namestnik v naši vojvodini prav malo ali nič simpatij pridobil in ne Nemci, se manj pa Slovenci, ne obžalujejo njegovega odstopa. Bil je, odkar je f ‘bruarni patent se silama vrival vsem deželam in narodom avstrijskim, z dušo in telesom oproda Smer-lingov in tedaj centralist in, če tudi laške rodovine, strasten germanizator. Birokracija mu je bila nad vsem draga in sveta in zato je tudi na Štajerskem tako silno mogočna postala, kakor menda nikjer drugod tako. Najhujši trn v peti pa mu ie bilo narodno gibanje Slovencev. Sicer bi rad bil izvoljen od njih v deželni zbor in še se
*) Ta dopis pride sicer „post festum,“ —- vendar pa ga se razglašamo, naj ministerstvo 1 zve javno mnouje, ktero se opira na resnico. Vrcdn.
Moskva šteje okoli 400, se pokaže mnogo-brojno duhovstvo v bogatih opravah z leske-čimi lučmi v rokah kakor zbujeni duhovi. Stari metropolit zapoje: „Christos voskres“ (Kristus je vstal), in celi pravoslavni narod se mu kakor iz jednega gerla trikrat oglasi: „Vo istino voskres11 (v resnici je vstal). Sedaj nastane nov, velik in vzvišen pogled občnega narodovega pomirjenja. Brez razločka stanu, časti in starosti sc pozdravljajo z besedami:	„Christos voskres11 in „vo
istino voskres11, ter se objemajo in v lica ljubijo,
S temi živimi besedami popisuje Kola}’ svetkovanje Kristovega vstajenja, ktero je tedaj od polnočnega praznovanja svoje ime „velika uoč“ dobilo, med tem ko jc Serbi „uskrs11, proviucijalni, Hrovati „vuzam11 ali »vazam11 imenujejo, Cehi pa kakor mi „velika noč.
„Domačin." Pod tein imenom se je namenil g. Fr. Peter 1 in-Sr e boški, bivajoč v velikih Laščah na Dolenskem, izdajati knjigo, ki bode obsegala ndrodne pripovedke, lepoznanske in zgodovinske sestavke, naznanila novih cvetic slovenskega slovstva, itd. Izhajala bode vsaka dva meseca 1866 leta en zvezek.
— 259 —
spominjamo, kako da so agitirali nekteri g uradniki, posebno v celjskem okraju, da bi spravili gospoda in mojstra svojega v deželni zbor. Gotovo pa tam ni mislil zagovarjati naših pravic; mislil je le, da so naši kmetje manj politično izurjeni in se birokraciji bolj dajo voditi, kakor nemški, ki ga niso hteli voliti. Za namestnika pa je vendar nekako sitno, če v celi deželi nikjer nima toliko zaupanja, da bi se kot poslanec izvolil. Spodletelo mu je tudi v Celju, še enega glasa ni dobil in od tedaj je še bolj neprijazni, gledal na nas nevkretne Slovence. Marsikaj bi se dalo povedati v dokaz njegove ljubezni in velike skrbljivosti za Slovence, n. pr. kako da jo zaviral in zadrža-val našo narodne naprave, posebno čitavnice; kako da. je prestavljal uradnike, ki so se le količkaj domorodne kazali, iz slovenskih krajev v nemške, ali jim vsaj protil, da jih bode, ako ne pustijo vseh teh narodnih prenapetost, že storil neškodljive (unsehad-lich): kako da je prepovedal slovenska imena slovenski pisati; kake skrivne ukaze da je razpošiljal uradnijam slovenskih okrajev in kako da jo celo se vtikal v duhovske reči.
Lani ko je bila napovedana jugoslovanska razstava v Zagrebu, prišel je skriven pre-zidijalen ukaz na g predstojnike, naj iz-vedajo in pazijo na vse in skušajo zadržati tiste, kteri bi hteli se podati k razstavi v Zagreb; zakaj razstava je le plajšč (Deck-mantel), pod kterim se dela skriven shod Jugoslovanov. Nek predstojnik je res vprašal znanega domorodca: Ali tudi vi greste v Zagreb? — ta pa, ker je že pozvedel od omenjenega ukaza, odvrne mu naglo: Jeli me za to vprašate po prezidijalnem ukazu? — G. predstojnik zarudi in besedice več ne zine! — Kaj rad in z močnim vpiji-vom vtikal se je tudi v duhovske zadeve iu znana je vganjka, ktera se je raztrosila brž po celjski volitvi od novega štajerskega nadškofa Mihl-na. Pa vsaka reč le en čas trpi, je nek Kranjec rekel, ko je Francoza zibal. Ministri in namestniki gredo in zginejo, narodi pa le ostanejo. Sliši se, da na mesto grof Strasoldo-ta neki pride dozdanji policijski minister g. baron Meesery. (Zali-bog, res Vredn.) Ne morem si kaj, da ne bi izrekel splošnega začudenja, kako da je mogoče, da dobi tako visoko in važno službo mož, kteri je bil kot minister podpornik Šrnerlingove notranje politike. Tudi ne vemo, ali zna ta gospod kako slovansko narečje. In vendar imamo tudi^ mi Slovenci, kterih nas je nad 400.000 na Štajerskem, p o p o 1 no pravico tir jati, da je cesarjev namestnik v naši vojvodini zmožen tudi slovenski govoriti. Nadjaino se’ od g. grof Belkredija, da bodo enakopravnost vseh narodov njegovo vodilo in da se bo držal besed presv. našega cesarja:	„Enaka bremena, enake
pravice!11
K Uolrnskcjea. (Revščina in uime. — C. kr. ura dni j e. — Želje in svet). Iz prijateljskega pisma g. D. D. posnamemo to le: Okoli R. je pred vel. Šmarnom po nogradih in po polju toča veliko škode napravila. Druga žita so nain že po zimi po-gnjila. Kerine za živino vse povsod pomanj-kuje. Ljudstvo z živino vred že sedaj glad toipi; kaj bo še le po zimi! Zraven živina in drugi pridelki nimajo nikakoršne cene. Lanske kislice ne moremo v denar spraviti. S čim se bomo torej preživih? S čim silne davke plačevali ? — Vse pojde na boben, mi Dolenci pa bomo solze točili, ako Božja previdnost našega žalostnega stanja na bolje ne oberne, ter se nam naši posušeni denarni studenci kaj skoraj ne odprejo.
Z večim veseljem, kakor to jeremijado, pa naznanjam, da so pri c. k. okrajnih sodnijah, v Kerskem in v Konstanjevici, gg. uradniki tako. imenovane pisane tožbe začeli slovenski pisati in razpošiljati. Naj bi se kaj takega skoraj od vseh slovenskih pokrajin slišalo! Žato, „Slovenec11! le terkaj in terkaj, dokler se ti do zelenili miz odpre. Slava poštenim gospodom! — Toliko prijate).
Mi pa pristavljamo še serčne želje, naj bi se po tolicih nesrečah in nezgodan ubogemu slovenskemu kmetu vsaj toliko polaj-šalo, da bi njegova beseda že kje veljavo dobila, in bi tako s kervavinii žulji pridobljene in terdo pristradane krajcarje vsaj z zaupanjem v prid deržavi in domovini svoji v dar prinašal. Stopi naj v djansko življenje zlata prislovica: »Enaka bremena, enake pravice11!
Naposled, kar zadeva rešitve in odpise v slovenskem ježiku, bi mi slavnim uradnijam svetovali, naj se nikar ne deržč nemških kopit, in se ne ravnajo po tako imenovanih „pravnikih11, v kakoršnih se le slovenske po nemški šegi nakopičene besede, nikjer pa se niti slovenski duh, niti slovenski stavki ne nahajajo. Beseda bodi priprosta in domača, kakor priprost je slovenec; in stavki naj so kratki, v kakoršnem smislu jih kmet zamore pregledati. Nikarmo pri-prostim ljudem svoje učenosti v iziskanih, iz terte izvitih ter Bog ve kako na novo skovanih in zvarjenih besedah kazati! Tega naj zlasti tisti ne prezre, kdor se loti izdelovanja nasvetovane knjige za „slovenske župane11.
I* Tersta. V. (Nova čitavnica. — Velika o lami ca. — Nekaj čudnih Slovencev. — Vreme in letina.) Slišim, da si nek kmet v Rojani veliko prizadeva, da se tam berž ko je mogoče, napravi čitavnica po nasvetu, ki smo ga brali v „Slovencu.11 Bog daj! Udov jej gotovo ne bode manjkalo, če se bode le prav ravnalo,. zlasti pa če se bodo pele večkrat kake lepe pesmi in deklainovale primerne reči. To bode gotovo vabilo moške in ženske v čitavuieo in odvračalo marsikterega od nekih dozdaj navadnih pa graje vrednih razvad. —- Tudi tukaj v Terstu, namreč v verdelski dolini pod „Hundsbergom11 (to ime je nekdanja važna znajdba tukajšnjih Nemcev!) se je začelo pred nekimi meseci na vso moč delati, da so napravi na akcije velika pivarnica. Deležniki so najpervi tukajšnji bogatini (razun Kalistrovih dedičev). Namen jim je, kuhati veliko in pa dobrega piva, kakor je na pr. „Lisinger11 blizo Dunaja, in ga pošiljati v Aleksandrijo in Carigrad. Oe se to vresniči, bodo gospodje s tukajšnjim mestom vred, kjer se bo ta ol na debelo in na drobno prodajal, velik dobiček imeli. Denar bo ostal doma in se ne bo več pošiljal v druge kraje za pivo, ki se ga tudi tukaj veliko spije. — Beremo večkrat, da se v marsikterih šolah, zlasti tam, kjer so učitelji bolj ali manj nemškutarji, še zmerom napčno pišejo imena Slovencev. Jaz se temu nič ne čudim, ko vidim, da celo poznani vneti Slovenci nočejo jenjati svojin imen po nemško pisati. Tako postavim se vedno še nahajajo imena: Wil-cher, Litschann, Pittamitz, Seitz, Mucha, Schwanuth, itd. Takih Slovencev je tudi tu iu tam dosti, ki se sicer radi pogovarjajo v slovenskem jeziku in ki bi jih človek moral imeti za prav vnete Slovence, ako bi jih še ne poznal, ki se te pa skorej ustra šijo, kedar jim pokažeš kak slovensk list ali jih vabiš, naj si ga naročč. Namah ti pokažejo herbot, kakor jud, kedar Kristusovo podobo na križu zagleda! Imamo pa še tudi tacili Slovencev (gospodov se ve, kterim velja latinski pregovor: Honores mutant mores!), s kteriini se cel6 drugači ne sme govoriti, nego nemški. Pa pustimo to, ker je pelin za prave Slovence! — Kar se pa vremena tiče, je letos žalostno tukaj. Oblakov so zbere sicer dostikrat veliko na nebu, dežja pa vendar ni, tako da ga že nismo imeli od meseca marca sem, ker „dež11 ne moremo to imenovati, če včasih le nekoliko poškrofi. V Terstu in njegovi okolici jo vse suho in vode zelo primanjkuje. Cujemo pa, da imajo po gornji Istri, n. pr. v Materiji itd. dosti dežja, kakor in kedar si ga žele in da bode prav dobra letina. Bog bodi za^to zahvaljen! — Tu je še le o velikem Šmarnu nekaj dežilo, pa za polje večidel že prepozno. —
Dežele trojedme kraljevine.
Dalmacija. Tu se čudne reči gode. V Kninu, kjer se je volilo srenjsko svetovav-stvo, in je bil neki velik nepokoj, ustrelili so žandarji (zakaj? se se ne ve dobro) 2 človeka. Tudi drugod je bilo nemirno. Vsak pošten človek želi, da bi vlada neutegoina vse natanko preiskala in kaznovala tiste, ki so kazni vredni. Dobro bi bilo tudi že ošabni birokraciji enmalo na glavo stopiti, da se kam na bolje oberne.
Dežela beneška.
Govori se, da je deržavni minister beneškemu deželnemu poglavarju sporočil, naj gleda, da se ondašnje stanje ustavno predrugači, in priprave uarede, da si prebi-vavci volijo nove predstojnike in tako začno ustavno vladati. Kes, potreba je velika in zadnji čas, da se kaj dožene. —
— 260 —
vati vse svoje. Tako je stala cela in ogromna Rusija proti zapadu, na kar so slavjanofili že od nekedaj merili. Znani Katkov — glava starih Rusov, ki hočejo vse porušiti, in Aksakov — glava slavjanofilov, ki merijo na ravnopravnost, ljubezen in bratimstvo vseh slavjanskih plemen, — oba sta stala na enem in istem podu: Narodna zavest po celem Ruskem je bila zbujena proti zapadu. Katkov je vso svojo moč in ves svoj upljiv obračal na to, da se Poljakom vzamejo vse pravice, da se Poljaci izrujejo in vsi porušijo, Aksakov pa je zagovarjal in branil uboge Poljake in vlado nagibal, da se zastran Poljskega derži programa Wielopolskieve-ga. Kam se bode ruska vlada nagnila, še ni gotovo; to pa se vendar bolj in bolj kaže, da vlada ne misli Poljsko zatreti do čistega.
(Konec pride)
P t uje dežele.
Pruska.
19. t. m. je bila v Solnogradu (začasna) pogodba zastran polabskih vojvodin sklenjena. Po tej bode upravljala Avstrija Hol-štanj, Pruska pa Šlesvik. Za Lauenburg dobi Avstrija v denarjih primerno odškodovanje, tedaj pripade Pruski (?). Kiel bode zvezna luka, Rendsburg pa zvezna terdnjava, v kterej je avstrijsko-pruska posadka, ki dobiva eno leto avstrijskega, drugo pa pruskega višega poveljnika. — Vojske po tem takem zdaj ne bo. Kako pa se bo še vse zravnalo, ne ve zdaj še nihče. Avstrija pa med tem lahko svoje notranje zadeve v red spravi. —
Ruska.
Fetrovurail. Češki „Narod" v Pragi do-naša kaj zanimivih dopisov iz Petrograda; naj tudi „Slovenec" nekaj iž njih posname. Na Ruskem se oživlja in v terju j e pravi slavjanski duh, slavjanofili zmagujejo. Slavjanofili — možje navzeti pravega slavjanskega duha, ki delajo za slavjansko vzajemnost — imajo svoje poglavitno mesto v sveti Moskvi, stari stolici cesarstva ruskega. V poslednjih desetih letih je ta stranka nekaj opešala, posebno s tim, da jih je veliko pomerlo, novih pomočnikov pa so dobivali le malo. Pomaljal je torej zapadni, tuji, nemški duh svojo glavo in slavjanofilom očital, da hvalijo, kar je le slavjanskega, naj si je še tako maloprida, da pa čemijo in topijo, kar ie tujega, naj si je še tako dobro. Navstal je torej hud boj med tema strankama in dajali so si dobro in ostro. Slavjanofilom se je očitalo, da so sami fantasti in idejalisti.
Časnik, v kterem delajo in se oglašajo slavjanofili, je „Den"; ta pa je zavoljo bolehnosti vrednika Aksakova na dva meseca prestal izhajati. To je nasprotnikom priložnost dalo po svetu trobiti, da stoji slav-janofilska stranka na slabih nogah in da je Aksakov edina in poslednja podpora njena. To se tajiti ne more, da tej stranki zmanjkuje mnogih in krepkih sil in moči in da torej zapadni tujci že ploskajo nad njenim grobom, — vendar pa pravim in terdim, da se prava slavjanska misel po Ruskem razširja in že jamo koplje za zapadno, tuje Nemštvo. In poslušajte, kako čudno se to godi in dela! Nasprotniki slavjanofilov ne prestajajo napadati slavjanofile, zraven pa zdaj to zdaj uno poglavitno misel njihovo jemljejo za svojo in tako bote skorej obe stranki stale na enem in istem podu.
Pervo, kar je narodno zavednost na Ruskem vnelo, bil je punt na Poljskem. Ta punt sam na sebi ni bil tako nevaren za Rusko, da bi bil tako vnel in združil več kot petdeset milijonov ljudi. Pa za-padnim deržavam se je dozdevalo za dobro, žugati in groziti ruskemu cesarstvu z vojsko. To pa je bilo dovolj, in ves ruski narod stal je kot en mož po koncu in bil je pripravljen, za domovino, vero in čara daro-
slavoloki in ljudstvo je sprejemalo in pozdravljalo svojega ljubljenca s preserčmmi „slava!" V Sent-Martinu, kamor je bilo veliko ljudstva privrelo, je bila najprej služba božja, potem zbor, in naposled so se ver-stile veselice za veselicami. Slava slovaškim sobratom!
* Precej lepo število blagorodnih nemških gospii je stopilo v društvo, da zbirajo denar in ustanovč katoliško vseučilišče na Nemškem, češ, ker možem to ne gre srečno izpod rok, ali pa, ker jim tudi zanj dosti mar ni. Bomo videli, če bodo gospč srečnejše. Po vsaki ceni jih bo stalo veliko truda in novcev!
Duhov,ske zadeve.
Kerška škofija; Č. g. Vavtižar Luka je dobil faro Čače.
llazne novire.
*	Šole v trojedini kraljevini. Tu je bilo 123S ljudskih šol, v kterih se je podučevalo GG,'979 učencev, učilo pa 2498 učenikov. Trojedina kraljevina šteje tudi tri više realke (v Zagrebu, Rakovcu in Splitu) in osem nižih, v kterih je bilo 600 učencev in 68 učenikov. Izverstno uravnana je kmetijska šola v Križevcih, ktera šteje 57 učencev in 14 učiteljev; vodja tej šoli je slavni Ceh Lambl. Reka, Dubrovnik in Kotar imajo tudi mornarsko šolo v dveh tečajih in Reka še eno širjo privatno; — učencev je 84, učenikov pa 19. Vse šole so na razstavo poslale svoje izdelke in vse dosegle dobro zasluženo pohvalo. —
*	P — gg. velik zgodovinar in
starinar. Sedelo nas je nek večer kakih 10—12 prijatlov okoli velike mize in smo pili kavo, na ktero nas je bil rajni Vincenc Kizzi povabil. Pomenkovali smo se od te in une reči in sčasoma pridemo tudi na koroške zgodovinarje in starinarje, med ktere sta se tudi dva izmed okoli mize sedečih števala. Zdaj se vzdigne Rizzi in po svojej navadi rezno in pikavno reče: „Die Gesichte wird fiber jene Manner ein hartes Urtheil fallen, welche fiber Karnthens Al-terthiimer und Geschichte zu schreiben sich erkfihnten, ohne einen Dunst von den beiden Landesspraehen zu haben. Lernet zuerst „windisch," und dann redet und schreibet fiber Karnthen, das einstens ganz windisch war. Die geringste Anforderung, welche man heutzutage an einen Geschichtsforscher zu machen berechtiget ist, ist die, dass er die dazu nothigen Sprachkenntnisse im ho-hen Grade besitze!" Teh besed sem se spomnil, ko sem bral, kar g. P — gg. v „Al-penbliitter" št. 87 pravi. G. P — gg. piše o „die altslavischen Inschriften in Karnthen," izdeluje slavna moža U. Jarnika in Ankers-hofena in vse slavjansko na Koroškem nekako na smeh postavlja, zraven pa slavjanskega trohice ne zna. G. P — gg! učite se popred slovenski, pa prav dobro in temeljito, potem pa pišite o slavjanskih zadevah ; — da zdaj o teh rečeh pisarite, je sama nesramna prederznost! —
*	G. Anton II e idr ih, Ljubljančan, je, kakor „Novice" pišejo, v Pragi, kjer se v tamošnji konservatoriji izobražuje v viši muziki, ravno kar izdal po besedah Vilharjevih pervo lepo kompozicijo za moški zbor in čvetorospev pod naslovom „Vodniku," ktera se živo priporoča vsem slovenskim pevcem in pevskim družbam. V ljublj. či-tavnici velja 10 kr. „Nov." povejo na dalje tudi, da se g. Grbec, nekdanji Ternovški učitelj, v „koncertni" učilnici praškega konservatorija, z izverstnim napredkom v vseh predmetih odlikuje. Slava jima!
*	V Turčanskem sv. Martinu na Slovaškem je bila 9. t. m. velika letna skupščina „slovenske matice." Snidlo se je veliko udov, med njimi so bili tudi svitli škof Štefan Mojzes iz Banjške Bistrice, ki so njen pervosednik. Njih potovanje tje bilo je pravo slavje. Povsod so bili napravljeni
Loterija.
Tersti 39	30	59	15
11.
Prihodnje srežkanje je 6. septembra 1866.
Žitna cena.
j pšenice; reži
luršice
............1
I
Mariboru Celju I Mii jem Ljubljani K rauj u lNovemmes! u Corici Celovcu Terbižu Varaždinu I Keki Sisku
ječ- j] mena
jfid. k i1 ifid k.;1, sld j k.llgld 1 kTfsIdVjk.
i*o]|	2	leoll	-C
501	2	90	2
10	2	70	2
50	2	50	2
2 80 _ .- ..
2	60	2 40
2 50
3	Ui
4	j 40!
2 50
50'
j50
H
|7o
IM
20'!
i -Oii
,90
2 28 3 |25
2 j j
2 80|
- I
i □ 1 60 1 40
_ i _ I
2 80 2 80 2 60 2 64 2 170
1	40
2	40 ;
1 ji Olj
2 j 20
II 1 3d,!
Dunajska borsa 25. avgusta 1865.
5% metalike 5 % nar.ijonal 1860 derž. posoj Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro
. 68.60 .	73.36
. 88.86 777 . 17490 . 109.20 •	5.16
. 107 25
Oglasni k. DOSTAVNIK ALI
med
Pontablom in Beljakom.
Gospoda Henrik L a m p r e c li t. in Janez M o n e 11 i sta napravila dostavnik , ki hodi ob odločenih urah med Pontablom in Belja kom vsaki dan enkrat gori in doli.
Potniki se sprejemajo: v Pontablu vgostivnici g. Lamprecht-a, naTerbižu „	„ g. K. Gelbfus-a,
podKloštromv „ g. M or o k utti-a invBeljaku „	„ g. Vran-a.
Odhaja pa s Pontabla ob 1. po polnoči;
„	„s Terbiža	„ 5. zjutraj;
„	„s Podkloštra „7.	„ ‘
in prihaja v Beljak ob 9. zjutraj.
Odhaja s Beljaka o '/2 5 popoldne;
„ s Podkloštra,, '/„ 8 zvečer;
„ s Terbiža „ % 10 zvečer in prihaja v Pontabel „ '/a 1 čez polnoč
Voznina (in za 25 funtov robe) znaša: Od Beljaka doPodkloštra ali nazaj —gld, 40 kr „ Beljaka „ Terbiža	„ „ '	^
„	„	„ Pontabla „ „
- n 80 „
1 „ 30 „
Tudi se prejemlje vsake baže vozno blage in se razvaža dober kup, kamor si ga kdo naroči ali pošlje. Prav lepč se tedaj pri poročata omenjena gospoda vsem, naj s« prav pogostoma poslužujejo tega dostavnik« ker se jim bo kar največ mogoče ustrezalo
lzdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom R. Bertschinger-ja.