Stev. 345»
V Trsta, v
13. decembra IMS.
Letnik XI.
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: L'lka Sv. Frančlikt Asiškeg« SL 20, 1 nadstr. — V* dopisi ntj se pottljajo uredništvu lijU- Nefranklran* pisma »e n«
sorejemajo In rokopisi se ne vračajo, izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsor«»J
tista .Edtnostv — Tisk tiskarne	JK^I&BJ
omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asilltega It. ZU.
Telefon uredniška in 0|>rave Stev- 11*57. Naročnina znaSa: Za celo leto	K
Za pol leta . . . -.............
u tii mesece............• •••••• • ■
za nedeljsko Izdajo aa celo leto.......5 20
ta pol leta................
2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 risarjev.
Oglasi se računafo na milimetre v Sirokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Omrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov..............m m po 20 vin
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vaaka nadaljna vrsta............... . . . X—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdlnosKV Narofcnlnf In reklamacije se pošiljajo npr avl Usta. Plačuje se Izključno I* upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v uUd Sv. FrančlS« Asiškega it 20- — Požtnohranilničnl račun §t 841.652
Presieđ najnovejših dogodkov.! Z nenfto-raskcifl mjtfta.
..........w	. , -___neni im <1	\ VaIUtS alflvni Sta
Italijansko bojišče. — Napad italijanske brigade na doberdobsko planoto zavrnjen. Sicer na soški fronti le topovski boji. * Jiidikarijaii delovanje sovražnika popu-
Srbsko bojišče. — Naše čete zasedle Korim in Rožaj in ujele v tem ozemlju
J 6SiK) mož in uplenile 40 topov.
Rusko bojišče. — Mestoma topovski bofl. Sicer nobenih posebnih dogodkov. SiabejSi ruski napadi pri Varšunskem jezeru in Tužno Finska odbiti.
Zapadno bojišče. — Pri Nieuw Chapel-lu iiipadi Angležev odbiti. V Vogezih
boji med patruljami.
T.trvka bojišča. — Boji med Turki in * Jfcži pred Kutelamaro. Na kavkaski fronti nobenih posebnih dogodkov. Na dardanelski fronti v splošnem topovski dvoboji in boji z bombami.
Razno. — Sklicanje hrvatskega sabora _ Nova pogajanja med entento in Grško. — Viharna debata v italijanski zbornici.	_
i
DUNAJ. 12. (Kot.) Uradno se objavlia: 12. decembra 1915, opoldne.
V	oddelku doberdobske planote ie ena italijanska infanterijska brigada napadla naše postojanke jugozapadno Sv. Martina. Bila je odbita in je imela velike izgube. SIcer je bil na vsej jugozapadni fronti, iz-vzeniši posameznih topovskih bojev, mir. Tudi v Judikarijah je delovanje sovražnika popustilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fini.
Srijsko bojišče.
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno se objavlja: 12. decembra i915, opoldne.
Naša ofenziva proti severovzhodni Črnogorski je do vedla včeraj do zasedenja Korita in Rožaja in do bojev z zadnjimi oddelki 12 km zapadno Peči. V teh uspešnih bojih smo ujeli 6100 mož in uplenili med Pečjo in Rožaiem 40 srbskih topov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hdfer, fmL
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. decembra 1913.	.
V	albanskih mejnih gorovjih zasledujoče avstrijske kolone so v zadnjih dveh dneh ujele nad 6500 ujetnikov in razpršen-ce\. Meti Rožajem, ki je bil zavzet včeraj, in Pečjo je ostavil sovražnik včeraj 40 topov. Po odločilnem porazu, ki ga je prizadejala armada generala Todorova s celo vrsto drznih in krepkih napadov tekom zadniih dni Francozom in Angležem, se nahajajo slednji v žalostnem stanju umikanja proti grški meji in preko nje. Izgube sovražnika na ljudeh, orožju in materijalu vseh vrst so po poročilih našega zaveznika izredno velike.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, U. (Kor.) Agence Tel. Bulga-re poroča: V poročilu generalnega štaba z dne 9. decembra je popraviti, da so pri kolodvoru v Hudovein bolgarske čete u-plenile Francozom 5000 zabojev patron.
SOFIJA, 11. <Kor.) Bolgarske čete so bile, ko so odkorakale v Ohrido, sprejete z nepopisnim navdušenjem. Vse prebivalstvo je šlo četam naproti ter jih je obsipalo s cvetjem in venci. Mnogi so jokali veselja.	_
Z uvstrljsKo-rusKegfl bojišča.
DUNAJ. 12. (Kot.) Uradno se objavlja: 12. decembra 1915. opoldne.
Mestoma topovski boji. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
P O D L
TEK
GREŠNICE.
— Francoski *pia*l Xaviar 4m MoaMpia
—	Aj, aj!... Zelo srčkano dekletce!
—	Da, dražestno!
—	Kdo pa je to dekle?... Brez dvoma vaša ljubimka?
—	Ne, model in sedeva pri meni že nekaj dni... ubogo, a izborno dekletce, zelo nesrečno in zelo zanimivo: pozneje \ am povem njeno povest.
—	Koliko časa pa že traja nezavest?
—	Skoraj eno uro.
—	Kako je prišlo to?
—	Ne vem.
—	Aj?
—	Da, vzrok mi je neznan, zakaj se je revici prigodilo vse to.... Nekako preci eno uro je pritekla semkaj, vsa bleda, izmučena, in komaj je izpregovorila par besedi, se je nezavestna zgrudila na tla... Vsekakor se jej je moralo zgoditi kaj, kar jo je zelo pretreslo in prestrašilo.
—	Ali jo je zasledoval kdo?
—	Da.
—	Morda "ien Iiubimec..
BERLIN. 12. (Kot.) Veliki glavni stan, 12. decembra 1915.
Slabejše ruske sile. ki so tipale v ozemlju Varšunskega jezera (lažno Jakobova) in južno Pinska proti našim postojankam, so bile odbite.
Vrhovno armadno vodstvo.
Vpoklic letnika 1897. na Ruskem.
PETROGRAD, 11. (Kor.) Carjev ukaz odreja vpoklic v letu 1897. rojenih rekni-tov za začetek leta 1916.
Obsodba poveljnika Kovna.
PETROGRAD, 11. (Kor.) Poveljnik trdnjave Kovno je bil od dvinskega vojnega sodišča ob priznanju olajševalnih o-kolnosti obsojen na izgubo vojaških častnih pravic in osebnih pravic in na 15 let zapora, ker ni vzdržal reda v trdnjavi in jo je predčasno zapustil.
Z zipoliHfl fttilttL
BERLIN, 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. decembra 1915.	.
Zapadno Nieuw ChapeUa (južno Lilla) sc je poizkus manjšega angleškega oddelka, da bi vdrl v našo postojanko, ponesrečil pred našimi ovirami.
V Vogezih posamezni nepomembni boji med patruljami.
Vrhovno armadno vodstvo.
Načelnik francoskega generalnega štaba general Castelnau.
PARIZ. 11. (Kor.) General Joffre je določil za načelnika generalnega štaba generala Castelnaua.
Odhod Kitchenerja in Greya iz Pariza.
PARIZ, 11. (Kor.) Lord Kitchener in državni tajnik Grey sta zapustila Pariz.
Povratek generala Porro iz Pariza.
LUGANO, 11. (Kot.) General Porro se je iz Pariza, kjer se je udeležil posvetovanj vojnega sveta četverosporazuma, pov rnil v Italijo. O rezultatu posvetovanj poročajo listi, da se je dosegel popolen sporazum, vendar so ta poročila malo zanesljiva in tudi negotova glede bistvene vsebine.
Umorstvo »Baralonga«.
LONDON, 10. Tiskovni urad sporoča, da tvorijo okoliščine, pod katerimi ie posadka pamika »Baralong« v avgustu 1915. uničila nemški podmorski čoln ter usmrtila njegovo moštvo, predmet konference med Anglijo in Združenimi državami. — Britska vlada zato sedaj ne bo nič objavila ter zavrača samo negotove obdolžitve državnega kancelarja. Velika eksplozija v pirotehnični delavnici v Le Havru.
LE HAVRE, 11. (Agence Havas). — Močna eksplozija je nastala danes zjutraj v pirotehnični delavnici belgijske vlade. Podrobnosti manjkajo. Škoda je znatna, število žrtev precejšnje. Delavnice se nahajajo tri kilometre od mesta na ozemlju občine Graville St. Honorine.
PARIZ. 11. (Kor.) O eksploziji v Le Havru se poroča dalje: Eksplozija je nastala ob tričetrt na deset v nekem prostoru za napolnjevanje granat. Delavci so bili ob tem času na delu. 2e napolnjene granate so tudi eksplodirale s tako silo, da so se razbila vrata in okna vseh sosednjih hiš. Proti poldnevu še ni bilo mogoče, približati se mestu katastrofe. Škoda se še ne da pregledati. Večina delavcev je bilo Belgijcev.
L.E HAVRE, 11. (Kor.) Do polnoči so izvlekli iz razvalin pirotehnične tovarne 110 mrtvih, med njimi 107 Belgijcev. Število ranjenih še ni dognano.
LE HAVRE. 11. (Kor.) Po poročilih listov znaša število pri eksplozijski^ katastrofi ranjenih približno tisoč. Število mrtvih je razmeroma majhno.
i	Torpedirani pflrniki.
t ATENE. 11. (Reuterjev urad.) Po uradnih poročilih je bil grški parnik »Dimitrios Coulandris« 150 mHJ predAleksandrijo tor-diran po nemškem podmorskem čolnu. Posadka je zapustila ladjo v čolnih, ki jih je vlekel podmorski čoln. Neki angleški parnik. ki je bil na potu v Aleksandrijo. je vzel ponesrečence na krov, toda bil je torpediran po istem podmorskem čolnu. Posadko je vzel na krov neki drug angleški parnik ter jo spravil na suho.
LONDON, 11. (Kor.) Lloyds poračajo: Angleški parnik -Busiris« je bil potopljen. Posadka je bila izkrcana v Aleksandriji.
Ustavljen nevtralen parnik.
AMSTERDAM, 11. (Kor.) Holandski parnik »Frisia« je bil na povratku iz Bue-nos Airesa v Dealu ustavljen ter mu je bila vzeta s krova nizozemska pošta, ker se je sumita, da se nahajajo med to poŠto pošiljatve za Nemčijo. Neka žena je bila aretirana radi suma špijonaže.
S turških bojišč.
CARIGRAD. 11. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Fronta v Iraku: Vsled energičnega napada so se naše čete polastile prednjih sovražnih postojank pri Kutela-mari. Sovražnik se je umeknil v glavno postojanko. Sovražne izgube v tem oddelku znašajo nad 700 mož, dočim ne iznašajo naše izgube niti 200 mrtvih in ranjenih. — Kavkaška fronta: V oddelku Mila smo odbili napad na naše postojanke z izgubami sovražnika. — Dardaneiska fronta: Pri Anaiorti se je nadaljeval običajni topovski dvoboj. Naša artiljerija je dvakrat zadela neko sovražno ladjo, trikrat pa neko oklopnko v zalivu Kemikll. Pri Ari Burnu srditi boji z bombami. Tri križarke in artiljerija na kopnem, ki so streljale neprestano nad eno uro, so povzročile le neznatno škodo. Naša artiljerija je odgovarjala na ogenj, zadela dvakrat neko križarko, ki se je morala oddaljiti in razrušila sovražno postransko postojanko pri Kanil Sirtu. Pri Seddil Bahru je naša artiljerija v noči od 9. na 10. L m. preprečila sovražniku izstreljevanje torpedov in razrušila sovražne postojanke za metanje bomb. Dne 10. L m. metanje bomb in topovski ogenj proti vsem našim postojankam. Odgovarjali smo krepko In prisilili sovražne baterije nasproti levemu krilu k molku.
Položaj v Indiji.
KOELN. 11. (Kor.) »Kolnischa Zeitung« poroča iz Kopenhagna: Po uradnih ruskih poročilih iz Tokija je japonski minister za zunanje zadeve sporočil časopisju, da je položaj v Indiji vznemirljiv. Vlada ima sigurne dokaze, da Hindi, ki so bili izgnani iz Japonske, hujskajo prebivalstva.
Nov korak entente pri Skuludisu.
MILAN, U. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten, da so izvršili zastopniki četverozveze včeraj nov važen korak pri ministrskem predsedniku Skuludisu.
Grški ministrski svet
ATENE, 11. (Kor.) Poslaniki entente so se podali včeraj k ministrskemu predsedniku Skuludisu. Takoj nato se je vršil ministrski svet. Domneva se, da gre za nov korak entente.
Francoski poslanik v Atenah v avdijenci pri grškem kralju.
ATENE, 11. (Kor.) Francoski poslanik je bil sprejet od kralja v avdijenci.
Položaj med Grško in entento.
ATENE, 12. (Kor.) Sedanje razmerje med Grško in ententnimi državami je sledeče: V vojaškem oziru zahtevajo enten-tne države nujno rešitev glede defenzive kakor tudi glede drugih odredb, potrebnih vsled umikanja. Grška bo morala ugoditi
—	Ne! ... Leontina je deviško sramežljiva in nima ljubimca. Človek, ki je tekel za njo, da bi jo pretepal, je bil njen oče... Toda to je v zvezi z zgodovino te uboge deklice, ki vam Jo povem pozneje.
—	Torej poglejmo, — je odgovoril zdravnik. — poglejmo torej!
Vzel je gorečo svečo v levico in je desnico uporabljal kot nekako senčilo, da se je osredotočevala vsa svetloba na nepo-mičnem, bledem Leontininem licu.
Maurice mu je z veliko bojaznijo sledil s pogledom.
Zdravnik je preiskoval bolnico samo par trenutkov.
—	No, kako je? — je vprašal Maurice.
—	Da, — je dejal zdravnik čez nekaj časa, — stvar je resna, zelo resna.
—	O, mpj Bog! — je zajecljal Maurice in obledel... Potemtakem je nevarnost____
—	Poglejte sam ubožico!... Oči so jej izstopile, zenica je razširjena, truplo tu-patam podrhtava. Dekle je v smrtni omotici in kaže vse znake stlsnjenfa možganov. Glejte, ustnice, zobno meso in jezik, vse smrtno bledo, diha pa zelo slabotno, ker je oprsje nepomično.
—	In kaj sklepate iz vsega tega? — ie vorašal Maurice.
—	Sklepam, da je bilo mlado dekle zastrupljeno, ali da se je zastrupilo samo.
—	Zastrupljena! — sta vzkliknila Maurice in Karel prestrašeno.
—	Da.
—	Ali ste prepričan, da je to res?
—	Popolnoma prepričan... in po vseh teh neoporekljivih znakih bi mogel tudi označiti strup.
—	In kak strup je?
—	Najbrže je kristavec. ali volčja trešnja. zobnik ali pa opij... skratka, eden teh štirih strupov... V vsakem slučaju pa trdim čisto odločno, da je dekle obolelo po učinku kakega rastlinskega strupa. kakega narkotičnega sredstva.
—	Doktor, doktor! — je vzkliknil Maurice, — sedaj mi je jasno vse, sedaj razumem vse!
—	Kaj razumete?
—	Leon t in in oče je lopov... hotel je prodati to ubogo dekle, o tem sem prepričan, in ker bi bila rajši umrla kot se pa vdala, jo je najbrž skušal uspavati.
—	Ce je res tako, se mu Je posrečilo le Še predobro.
—	Ali je nevarnost velika, o kateri ste govoril pravkar?
—	Jamčiti vam ne morem prav nič.
zahtevanim olajšavam. Tozadevna pogajanja se vrše v Solunu in sicer med generaloma Sarrailom in Rhallisom. Diplomacija ententnih držav je izključno na stališču Sarrailovega naziranja.
Odpoklic nemških atašejev v Združenih državah.
BEROLIN, 11. (Kor.) New-Yorški zastopnik VVolffovega urada poroča po brezžičnem brzojavu: Associated Press doznava iz Washingtona, da je državni tajnik Lansing uradno izjavil, da se opira prošnja za odpoklic nemških atašejev pl. Boy-Eda in pl. Papena njuno vojaško delovanje. Predsednik da popolnoma odobrava Lansingov ukrep.
»Tribune« poroča iz Washingtona: Državni departma je opetovano izjavil, da se podrobnosti v zadevi nemških atašejev ne bodo sporočili. Atašeja se baje ne ob-dolžujeta udeležbe na kaki zaroti. Okolnost, da je državni tajnik Lansing deloma ugodil nemški zahtevi po navedbi vzrokov, se smatra v Washingtonu kot ugoditev z ozirom na prijateljske odno-šaje. — Drugi listi se izražajo v podobnem smislu.
LONDON, 11. (Kor.) Washingtonski korespondent lista »Morning Post« poroča: Državni tajnik Lansing je sporočil nemškemu poslaniku grofu Bernstorffu, da Združene države po mednarodnem običaju niso dolžne, da bi za mornariškega atašeja pl. Boy-Eda in za vojaškega atašeja pl. Papena izposlovale svobodno spremstvo, temveč so dolžne samo, skrbeti za njuno osebno varnost, dokler se nahajata v območju amerikanskega vodstva v pasu nacijonalnega vodovja. Vojaški in mornariški ataše nista nikaka diplomata ter po naz-iranju poznavalcev mednarodnega prava na odprtem morju lahko zapadeta v vojno ujetništvo.
Italijanska zbornica.
RIM, 11. (Kor.) Na včerajšnji seji zbornice je prišlo do viharnih prizorov. Soci-jalistični poslanec D u g o n i je dolžil klerikalce, da vplivajo na vojake, vsled česar vživajo vojaški kaplani pri četah več ugleda kakor oficirji. Med njim in poslancem Brandolinijem (centrum) je prišlo do raznih psovk. Oba poslanca sta operirala s klofutami. Posl. prof. EnricoFer-r i je utemeljeval predlog, da naj se dovoli vladi le trimesečen provizorij in je citiral v podpiranje predloga nastop Ca-vourja in Sonnina pred 30 leti. (?) Možna ni nobena direktna in enostranska politika, posebno ker je Sredozemsko morje zaprto po tuji vlasti in je Adrija preozka. Ko je prešel posl. Ferri na majske dneve, ki jih je imenoval južnoamerikanske in govoril o puntu, ki zasleduje vsako stvarno samostojno naziranje, so nacijonalci očitali Ferriju, da je očital Italijanom vojaško bojazljivost, nakar je skrajna levica očitala nacijonalistom, da jih plačujejo orožarne. Nastal je velik hrup, ki se je ponovil, ko je govoril Ferri o tajnem fondu nezaposlenega Barzilajevega ministrstva in je razpravljal o dejstvu, da se v garancijskem zakonu ne nahajajo besede o »suvereniteti papeža«. Do ponovnega hrupa je prišlo, ko je posl. Federzoni zavračal očitke, da je plačan demagog in da je avgusta 1914 želel vojno skupno z Nemčijo in Avstrijo. Slišati je bilo besede kakor: plačanec, figar, trebušnik. — Predsednik Marcora, ki je zaman poizkušal pomiriti zbornico, je bH apostrofiran z »očetom oblastnežev«. Šele po izjavi reformnega socijalista De Felice, da je dovolj zbadljivk in da se ne sme priti več do njih, ker se borijo sinovi in bratje kakor levi s sovražnikom, je nastal mir. Ministrski predsednik S a l a n d r a je izjavil, da zbornica kot taka ni dala nedostojnega zgleda in da so osebni spori brezpomembni. Nato je bila seja zaključena.
Razstava vojne nablralnice kovin.
DUNAJ. 12. (Kor.) V slavnostni dvorani vojaškega kazina je včeraj popoldne nadvojvoda Leopold Salvator na slovesen način otvoril razstavo patrijotične vojne nabiralnice kovin.
Hrvatski sabor.
ZAGREB, 11. (Kor.) Sabor je sklican za 20. t. m.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA, U. (Kor.) Poslanska zbornica je sprejela včeraj indemnitetno predlogo.
Povodenj v Maroškem okraju.
SZASZ REGEN.ll. Radi deževja je Ma-roš prestopila bregove. Več krajev je poplavljenih.
Yuanšikaj — cesar.
NEW-YORK, 11. (Kor.) Associated Press poroča iz Pekinga, da je Yuanšikaj sprejel cesarsko dostojanstvo.
Angleške izgube.
LONDON, 11. (Kor.) Včerajšnji seznam izgub izkazuje 26 častnikov in 408 mož.
Poziv!
Podpisani je določil znaten znesek, da se oskrbi obutev ubožnim šolarjem v tržaški občini.
Z ozirom na to, da je zelo težko najti dovoljno množino čevljev za šolarje, oziroma potrebno tvarino zanje, se z le-tem najtopleje apelira na meščanstvo, da bi dalo na razpolago občini čevlje, ki se ne rabijo več, ker so že slabi, tudi če nimajo para in se misli, da se ire dajo več popraviti. koščke usnja, pete, gornje dele i. dr.
S to tvarino se bodo skušali napraviti čevlji ubožnim šolarjem, ker se ustvari nova vrsta obutve, ki se da prav dobro napravljati iz tvarine že zavrženih in ne-porabnih čevljev.
Vsi, ki omogočijo s svojimi darovi izvršitev tega načrta, store veliko človekoljubno delo, ker bodo z zelo majhnimi žrtvami obvarovali mrazu in bolezni toliko ubogih bosih šolarjev.
Zbiranje omenjene tvarine se bo vršilo od hiše do hiše 15. decembra t. I.; zbirala jo bo šolska mladina dotičnih okrajev.
Sprejemali pa se bodo tudi morebitni darovi, ki bi se ponujali naravnost posameznim šolam tudi po dnevu, določenem za zbiranje.
Trst, 10. decembra 1915.
Mestni magitrat: Ces. komisar: pl. KREKICH.
—	Doktor, ne dajte, da bi moral obupati.
—	Dragi moj. govoriti smem le, kakor mi narekuje vest.
—	Pa menda vendar vsaj ne zapustite te revice? Ali ne poizkusite nobenega sredstva?
—	Poizkusim vse, in uporabim, kar je v človeških močeh, kar more dati veda, da jo rešim.
Tedaj se Je Leontina nenadoma zgenila.
Sklonila se je pokoncu na posteljo, 'strmo pogledala okoli sebe, ne da bi bila videla kaj, se z rokami prijela za prsi in zamrmrala s hripavim glasom:
—	Žejna sem!
Takoj nato pa se ji je glava zopet nagnila nazaj, ude pa ji je spreletel krč. Zakričala je nato in končno se je začela čudno, nervozno smejati. Ta smeh je bil žalosten in grozen obenem.
Zdravnik, ki jo je neprestano opazoval, jo je prijel za roko, ki je bila ledeno mrzla, dočim pa so jej stale na čelu debele kaplje znoja.
—	Da, da. — je dejal nato, — sedaj ni nikakršnega dvoma več in sem popolnoma uverjen. Ubožici so dali beliadorme.
Demaif m\i
Odbor ženske CMD podružnice naznanja, da bo letos oddal otrokom veliko število nedodelanih oblek, ker se žal na opetovano prošnjo c. damam, da bi prevzele šivanje, se je oglailo le malo častnih izjem. Vsled skrčenega Števila odbornic in vsled sedanjih razmer je biio odboru nemogoče pošiljati obleke za šivanje na dom. Vsem cenjenim damam, katere so se ra-dovoljno odzvale odborovi prošnji, iskrena hvala in Bog plati!__
Nagla smrt. Na redarstveno stražnico v ulici D. Rossetti je včeraj zjutraj prihitela neka ženska ter prosila, naj bi nemudoma pozvali na pomoč zdravnika, češ, da je nekemu možu, stanujočemu v I. nadstropju hiše št. 39 v ulici dell'Istituto, grozno slabo. S stražnice so seveda takoj telefonirali na zdravniško postajo, od tu se je zdravnik nemudoma podal v rečeno hišo. Šilo pa je že prepozno, ker je ob svojem prihodu našel tam že mrtvega 50 letnega težaka Alojzija Petriča. Zdravnik jc konstatiral, da je Petrič umrl za srčno paralizo.
Hitro, Maurice, hitro! Pošljite po sredstvo za bljuvanje...
—	Teci, Josip! — je zaklical Maurice.
—	Počakaj trenutek! — je dejal zdravnik; — morda bi to sredstvo samo ne zadostovalo. Treba je Še kaj drugega. Na, tu recept. Teci sedaj in hitro se vrni.
Josip je odhitel.
Zdravnik je nato nadaljeval:
—	Maurice, saj imate dobro kavo?
—	Izborno.
—	Napravite jo, pa zelo močno... Vi pa, gospod — zdravnik se je obrnil h Karlu — mi pripravite kislasto vodo z vinskim octom, tako da denete žlico vinskega octa v pol steklenice vode.
Pet minut pozneje se je vrnil Josip.
Zdravnik je s pomočjo kozarca z mlačno vodo vlil Leontini sredstvo za bljuvanje v usta.
Preteklo je četrt ure, a ni bilo še nikakršnega učinka.
Zdravnik je uporabil nato ostala zdravila, ki jih je dal bolnici tudi na mlačni vodi. Tudi sedaj še ni pomagalo nič.
Maurice je že začel obupavati.
—	Kaj mislite še poizkusiti? — je pra-šal z zadušenim glasom.
Stran IT.
»EDINOST« št. 345.
V Trstu, dne 13. decembra 1915.
Za božićnico naftni SRrzBjoflm
beguncem \
Foapisana posredovalnica za gor!5k: begunce v Ljubljani se v polni meri zaveda vsiljivosti na račun dobrohotne u-smiljenosti slovenskih rojakov, v prvi vrsti Kranjcev. A za sedaj ne vidi druge pomoči, kot nov apel na usmiljena srca vseh Slovencev, da se tem revnim, mraza trenetajočim revežem, goriškim beguncem v barakah, more odpomoči. Z vsem drugim so naši begunci v Brucku Še precej preskrbljeni: s stanovanjem, pa tudi s hrano, a tega kar človeku v hu h zimi zmrznjene ude oživi in ogreje, tople obleke, tega jim popolnoma primanjkuje. Vsako pismo, ki ga podpisana dobi iz taborov. se končuje: Vse bi šlo, a zimsk-obleke ni, zato nujno prosimo hitre pomoči!
Ne bilo bi v namenu podpisane, da bi ta ali oni vsled svoje darežljivosti trpel le trohico mraza. A nebrojno je število takih družin, ki imajo v podstrešju kaj ponosene obleke, s kojo ne vedo kam. Z najmanjšim koščkom te obleke izvrši veliko delo usmiljenja oni, ki to ponose -no obleko daruje podpisani, katera takoj odda isto na najbolj potrebno mesto. Kdor pa nima obleke, naj izkaže svojo ljubezen do goriških rojakov z malim darom, da tako vsaj za Božič najbolj potrebnim izmed njih ogrejemo zmrznjene ude!
Potreba ie v teli časih na vseh koncih in krajih velika in siljena. Našim hrabrim vojakom, ki se bijejo za naš dom in našo srečo, moramo skušati to težko borenje lajšati z milimi darovi, revnim vdovam in nesrečnim sirotam padlih celiti grozne dušne in telesne bolečine, a nič manjše podpore niso potrebni oni, ki so bili primorani bežati pred najhujšim sovražnikom naše zemlje, vsi revni in ubožni, brez sredstev in brez obleke!
Novorojenčki in otroci, ti so največji trpini sedaj! Dobesedno bosi in odeti le v lahna krilca in raztrgane hlačice so bežali s svojimi nesrečnimi materami iz ljubljene domovine, iz gorkega juga. tja gori na mrzli sever, kjer jim nedolžni udje trepetajo mraza, ki jim pretresa njih nedolžne koščice!
Smatramo ta nedolžna bitia za sirote naše skupne irarodne družine, skušajmo jim lajšati njih neznosno bol, povzročeno po neizmernem domotožju in ude pre-tresujočem mrazu. Ustvarimo njim samim in njihovim nesrečnim staršem možnost, da dobe za bližajoče se praznike vsaj senco pojma: blaženi, mirni in srečni božični večer!
Tozadevne darove v oblekah in eventualno v gotovini sprejema podpisana:
Posredovalnica za goriške begunce v ljubijani.
Prizren.
Tudi staroslavno mesto na Drini, Prizren — davno hrepenjenje in želja vseh Srbov, ki so Je v nedavni krvavi balkanski vojni po več stoletjih zopet pridružili
svoji kraljevini — ie, kakor vsa druga srbska mesta, padlo v roke naših bolgarskih zaveznikov. To je velik uspeh — ne toliko strategiški, kolikor moralen, kajti Prizren, oni isti Prizren, za katerega je bilo leta 1913 prelite toliko srbske krvi, so morali Srbi opustiti, kakor so morali vso svoio zemijo.
Ako gre človek po tistih gorskih predelih. ki od zapada zapirajo Kosovo polje, prihaja v dolino zgornje Drine, ki s svojim širokim koritom deli visoke srbsko-albanske klance. Severni del tega predela z mestoma Peč Opek) in Djakova je I.
—	Puščal ji bom na roki kri in nastavim jej pijavke na sencih in za ušesi, da pospešim izpraznjenje možganskih žil. Reči pa moram, da je ubožica izgubljena. Če se nam ne posreči tudi to. Naj gre kdo po pijavke.
Karel je hitro odšel.
Zdravnik je z Mauricovo pomočjo pripravil vse za puščanje krvi, ovil trakove Leontini okoli lehti, odprl lanceto in zabodel v žilo.
Kri je prihajala iz žile izpočetka počasi in po kapljicah, potem pa je brizgnila iz nje v močnem curku.
Leontina je odprla oči in zadihala nekoliko prosteje.
—	No, — je zamrmral zdravnik, — hvala Bogu, sedaj morem upati, da jo rešimo.
—	Kaj je še treba storiti?
—	Treba je Še skrbeti na vse načine, da bolnica ne zaspi. Saj boste nocoj vi čul pri njej, Maurice, kaj ne?
—	Seveda.
—	In jaz tudi, — je dostavil Karel, ki sc je vrnil s pijavkami, — in jamčim vam, gospod doktor, da niti on niti Jaz ne zati-sneva očesa in da še nikdar ni pazil nihče na kako bolnico tako dobro, kot bova oazila midva.	(DaUe).
1913 pripade? Črnogorcem, dočftn si le Srbija prisvojila ftrffri del ravani ob reki Drini z važnim mestom Prizrenom, ki gospoduje nad glavno cesto proti Skadru. Prizren se razprostira na jutfti trideset kilometrov velike ravani, a skozenj teče pritok Drine — Bistrica. Cela vrsta mostov vodi preko te vode, nad katero je mesto zgrajeno v obliki teras, podobno nekaterim našim primorskim mestom. Jc to slika redke lepote. Stare, male turške hišice in kolibice so posejane na obronkih nad vodo, s skalovja se drzno dvigajo obrisi stare turške trdnjave in od vseh strani gledajo v mesto sedla in doline visokega pogorja, a najbolj z juga.
Temu veličastnemu gorovju nasproti leži kaj ljubko glavni del mesta v njega podnožju v dolini Drine. Prizren je raz-merno veliko mesto, ker šteje 12000 hiš in kakih 40000 prebivalcev. Dokler ni pred dveini leti prešel v srbske roke, je živel tiho življenje pravega vzhodnega turškega mesta. V onem času je bilo med prebivalci do 30.000 muselmanov in je tudi danes še večji del pripadnikov islama, ki so, kakor smo čitali, zmagonosne armade zaveznikov združenih centralnih vlasti ob njihovem vhodu v mesto naj-radostneje pozdravljali. V Prizrenu se nahaja nič manje nego trideset mošej in šestindvajset mohamedanskih šol, a ra-zun te-ga po en katoliški in en grško-vztočni škof.
Sicer je Prizren tudi danes še pravo turško mesto. Ozke ulice, trgovine in bazari, vse to živo spominja na daljnji, a danes vendar tako bližnji Vzhod.
Od pamtiveka je Prizren na glasu po svoji kovalnici orožja in nič manje po izvrstnih delavnicah dragulj. Edino škoda je, da je bil do sedaj odrezan od svetovnega prometa. Ali tudi temu se pride — v kar je opravičene nade — sedaj skoro v okom.
(mesec din! strogega zapora, poostrenega J z dvema postoma. Virginija pa še sedaj misli, da je »nedolžna«, ker je prijavila vzklic radi krivde in kazni.
Rožne vesti.
Državni tajnik sv. Stolice in H. Sien-
kiewicz. Proslavljeni poljski pisatelj H.
Sienkieuicz se mudi sedaj v Veveyu v Švici. Minolega meseca je naslovil na kardinala - državnega tajnika to-le pismo: Eminenca! Dovoljujem si ponovno obrniti se do Vaše eminence, ne radi tega, da bi si pridobil kako novo milost, marveč, da se Vam iz globine srca zahvalim za tisto milost, ki jo izkazujete moji domovini, in za Vaše marljivo prizadevanje za nesrečne vojne žrtve v Poljski. Vaša skrb reši tisoče poljske dece gotove smrti in tisoči se bodo imeli Vam zahvaliti za svojo eksistenco in svoje življenje. Naj bo rezultat nabiranja za Poljake, ki je je priporočil sv. Oče, kakršenkoli, hvaležnost naša ne mine nikdar in uverjeni bomo, da se je treba vedno obračati do sv. Stolice, v prvi vrsti v času nesreče in nevolje. Poljski narod je bil vedno globoko katoliški, njegova vera je vzdržala v naihujši'izkušnji, a radi o-četovske dobrote in ljubezni, ki jo je sv. Oče izkazal naši dragi domovini, nam je niegova oseba posebno mila in vredna spoštovanja. Ime Benedikta XV. se bo povsod v naši prostrani deželi, ki je sedaj napojeno s krvjo, omenjalo z otroško ljubeznijo. Oči vseh se obračajo do njega s polno nado in stalno vero, da bi, ako bi tudi ves svet prepustil Poljsko svoji u-sodi, še vedno imela najboljega in naj-i/Iemenitejega očeta za branitelja. Naj božja Previdnost da, da bo mogla Poljska kdaj svojo udanost in hvaležnost izkazati ne samo z besedami, ampak tudi z dejanjem. Naj izvoli Vaša eminenca sprejeti moje globoko priporočilo in mojo najglobljo hvaležnost.
Izpred sodltta.
Vodeno mleko in napačno ime.
Vitez Virginija, iz Dutovelj št. 71 doma, je nosila večkrat mleko po raznih mlekarnah na prodaj. V mlekarni Sandri, ki je last vd. Filomene in Margerite Frausin, v ulici Foscolo, so večkrat tržni,komisarji našli pokvarjeno mleko, in naznanili lastnici mlekarne sodišču radi pokvarja-nja živil. Lastnici mlekarne ste se izgovarjali, da ste kupili mleko od zgoraj imenovane mlekarice. Vitezove pa niso mogli nikoli najti, ker je imela za vsako mlekarno drugo ime.
Mlekarnarici ste prosili tržnega komisarja dr. Daneluttija. naj jo mogoče kje izsledi. In res, nekega dne jo je našel v ulici Fabio Severo z vozom, na katerem je Imela 160 litrov mleka. Pregledal je mleko in našel vso količino vodeno in posneto. Ker ie vedel, da bo mogoče tudi njemu povedala krivo ime, je poklical stražarja. Tudi stražarju ni povedala pravega imena, tako da tej prefrigani tiči ni bilo mogoče nikdar dostaviti povabila. Kakor pa ima vsaka stvar svoj konec, tako je tudi Virginino skrivanje imelo svojega. Izsledili so Jo in tirali pred sodnika dr. Pollanza.
Sodnik je imel kaj opraviti, saj ni vedel, pri katerem koncu naj začne razpravljati: toliko ovadb se je nagrmadilo proti nje) in proti drugim, ki so bile žrtve njenega pokvarjanja živ!!.
Pa da bi vsaj kaj priznala; ali kaj še: zanikala *|e vse, in sc delala pottenejša in pobožnejša, kot najbolj pobožna tretfe-rednica. Se potem Je trdila, da ni nič rc«, ko }e potrdilo pol triaSkih mlekar en, da je ona prodajala belo vodo za" mleko in se izdajala enkrat za Uršo, enkrat za Nežo.
Ko Je sodnik zaključil to res dolgo razpravo, je obsodil Vitez Virginijo radi pretiran ja cen, k varjenja živil in radi napo-vedbe krivega imena javnim organom na
rami.
Zrn CMD družbo je poslal g. Milan Na-bergoj 40 kron, Jtatere so darovali tržaški de!avci-voj£ki, sedaj v Dunajskem Novemmestu: F. Marinič, M. Brezovec, F. Vekjet, I. Barič, T. Sancin, I. Skočaj, K. Debeliš, L Žbogar, V. Koštrin, I. Miha-lič, I. Mislej, K., A. Batič, I. Makučič po 1 K; D. Premrl 60 vin., A. Antončič, M. Svetina, F. Karej, K. Sluga, L Krainz, F. Požar, M. Batič, !. Vidau po K 1.50; M. Kompara, I. Kenda, F. Bizjak po 2 K; M. Nabergoj K 5.40. Dasiravno daleč od ljube domovine, vendar ne pozabijo naše mi-ljenke CMD. Bog jih živi in daj, da se čim prej srečno vrnejo v »domovino mili kraj«.
Darovi za okrepčevalnice na Krasu, došli c. kr. namestništvenemu predsedni-štvu (XXXIII. izkaz): Krištof Cossovel v Rovinju K 60, Anton Dejak ml. v Trstu K 50 in tvrdka Rastelli & C. K 30. Skupaj K 140. Doslej izkazanih K 19.188'92. Celotna svota K 19.328'92.
Darovi, došli ces. komisarju. V počastitev spomina Klotilde vdove Gabrielli njeni sinovi K 200 v korist skladu za vojne slepce; Samuel Reise (sedaj na Dunaju) K 30 za »vojaški dan«; c. kr. poročnik Gvidon baron Albori K 50 za vojake na boijšču in K 50 za ranjene vojake v kraških lazaretih; A. Schurk K 50 za vojake ob Soči; družina Artur Rizzi v počastitev spomina Emila Ducovicha K 20 in družina Duchkowitsch v počastitev spomina Julijete Seunig K 20 v korist zdravniške postaje; tvrdka Savel D. Mo-diano K 1.67670, in sicer K 1.150*30 v poravnavo zneskov, izplačanih delavcem njenega podjetja iz sklada za brezposelne od 14. novembra do 4. decembra t. 1., in K 526'4P pod naslovom daru istemu skladu; družina Ivan Battara v počastitev spomina Walterja Gartnerja K 20 za naše vojake na soški fronti; v počastitev spomina Julijete Seunig Hugon Cambon in sestre K 15 za vojake ob Soči; Ivan Pettener, c. kr. šolski nadzornik, v počastitev spomina Klotilde vdove Gabrielli, rojene Anthoine, K 10 za vdovinski in si-rotinski sklad; odvetnik dr. Edvard Enen-kel v počastitev spomina Julijete Seunig K 20 za vojake ob Soči; Friderik pl. Scholler K 50 za vojake jugozapadne armade K 25 za »vojaški dan« in K 25 za ranjene vojake v kraških lazaretih, učenci in učenke mestne slovenske ljudske šole v Rojanu za vdovinski in sirotinski sklad.
Vesti iz Oorfibt
Iz Sežane. Za božićnico vojakom na južni fronti so darovali sledeči po kron:
»Orlek«.
Trebeč M. 40 vin., Bizin F. 40 vin. Pir-jevec M. 1 ,Trebeč J. 40 vin., Brišček Iv. 1, Husu Ml. 1'40, Trebeč J. 40 vin., Brišček M. 1, Stojkovič Fr. 40 vin., štor Fr. 1, Sanič Iv. 60 vin., Trebeč A. 1, Stojkovič Ant. 140, Pirjevec F. 1, Pirjevec J. 40 vin., Zlobec F. 1, Ravbar A. 60 vin., Stojkovič Mt. 2, Husu T. 1, Stojkovič K 2, Guštin A. 3, Ravbar J. 1, Pirjevec A. 1, Renčelj Aml. 2, Renčelj V. 1, Trebeč A. 1, Stojkovič A. 1, Husu J. 1, Husu A. 80 vin., Pirjevec M. 1, Husu Fr. 1, Cerne A. 1, Tavčar Fr. 2, Pirjevec A. 1. Husu J. 1, Husu R. 1, Pirjevec And. 1, Miklavec A.
1,	Pirjevec Al. 1. Stojkovič Iv. 1, Stojkovič J. 1, Zlobec M. 1, ZeJe T. 1'20, Krt M.
2,	Gergič I. 60 vin., Perhinek Iv. 1. — Nabrano skupaj: 50 K. Nabrale gg. Marija Zlobec in Josipina Stojkovič.
»Dane«.
Miklavec F. 1, Pirjevec N. 1'20, Skapin F. 40 vin., Blokar J. 2 in 200 cig., Pirjevec N. 40 vin., Bizjak F. 2, Renčelj Dru|-1, Pirjevec J. 1, Bizjak Druž. 40 vin., Miklavec Iv. 1, Miklavec J. 2'80, Macarol Am. 1, Rebec fr. 2, Može M. 1. Bizjak A. 2M0, Kocjan A. 2, Miklavec A. 40 vin., Kocjan A. 40 vio., Pirjevec Druž. 3, Pirjevec Druž. 3 K, Miklavec Ljid. 60 vin., Grmek M a. 60 vin., Trampuž M. 40 v*",, Zabrir M. 1, N. N. 40 vin., Bizjak J. 40 vin., Renčelj Ant. 2, Gregoretič A. 40 vin., Kocjan Druž. 1'60, Mahnič F. 1, Bekar M. 1, Pirjevec A. 1, Pirjevec M. 1. — Nabrano skupaj: 38 K 20 v, nabrale gg. Marija Pirjevec in Josipina Pirjevec.
»Šmarje.«
Urbančič F. 40 vin., Tavčar F. 2'40, Šu-ber J. 1*40, Miklavec F. 1'60, Miklavec J. 50 vin., Miklavec Iv. 2'50, Miklavec A.
3,	2vab I. 80 vin., Malalan A. 60 vin., Fi-lipčič A. 1 K, 2ivec A. 1, 2ivec F. 1, Ro-dion F. 60 vin., Filipčič Št. 2, Kjižman M. 30 vin., Rodica I. 1, Rodica F. 80 vin., Terpin 1. Ukmar J. 2, Ukmar A. 2, Macarol N. 1*20. — Nabranega skupno 26 K 20 vin., nabrale gospodične: Marija Miklavec št 7 in Marija Miklavec it. 8.
Svota vseh nabranih darov znaša v celi občini 472 K 72 vin. Županstvo Sežana.
Umrli so:
Prijavljeni dne 12. t m. na mestnem fi-zikatu: Denussi Guerina, 6 mesecev, ul della Barriera vecchia Št. 7; Karara Ana, 72 let, iz neke goriške bolnišnice; Depace Nedetjko, 67 let. Rocol št 228; Duhković Emil, 42 let, ul, Alice št Branik Josip, 17 let, iz neke goriške bolnišnice; Gergič Zvezolana, poldeveti mesec, ul della Punta del Forno št. 3; Lulek Helena. 63 let, Borni trg št. 12; Steiner Antonija, 79 let ul. del Soiitario št. 16; Gerlanc Ivanka, 61 let, Skorklja št. 830.
CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v uli<?i Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
U HALI OGLASI::
□□
□□
m rotomajo po 4 stol. besedo. Mastno tiskan« besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□
□□ □□
Tnhnlfffrnn 86 odda v najem pod ugodnim1 lUlJUKlUrilll pogoji. Naslov pove ins. odd. Ed.
t>03
Veliki stenski skladni M koledar
izda knjigarna J. ŠTOKA. Za božične praznike izide na elegantnem kartonu edini slovenski koledar te vrste, ki bo obenem služil tudi kakor be-ležni koledar. V oklepu bo imel hrvatska imena mesecev. Nedelje in prazniki bodo tiskani rdeče. Z ozirom na praktičnost bo ta edini slovenski koledar neizogibno potreben vsem občinskim in župnijskim uradom, vsem odvetnikom in notarjem, trgovcem, obrtnikom in privatnikom. Cena mu bo K 2-40, po poiti K 2 60. Naročila naj se izvoli pošiljati: J. Stoka, knjigarna in trgovina s papirjem. Trst, Molino piccolo št. 19.	700
Heblfrana (K 24> p®***
levo.
dični. UL Commerciale 9, III. nad
517
Fotograf
fttev. ia
Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Poste
2436
Rlunlone fldrlatlca dl Slcurta v Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti ikodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na moiju in po suhem. Življenjska zavarovanja ▼ najrazličnejših kombi nacijab.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (91« 12.
1914) K 558.907.d57. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 844.121.13? 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Umetno-fotošriiflčnl atelje
Trst ulica del Rivo it 42 (prltličie) Trst
m
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrst. spomenike. POSIBNOSTa PO VIČ A NJI M VSAKE FOTOGRAFIJE m Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe In jih is-vršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernej&ih cenah.
Trst, uL del Rivo štev. 4Z
memmemmmeeemšmee
| Umetni zobje *
• z In finzfeDottl, flote kron |r obraMfl
VILJEM TUSCHER
k on ces. zobotehnik	t
l TRST, oL Cossrmo {L 13, u. n.!
i Ordinira od • zjutraj do a zvečer, t
j	Zaloga dalmatinskega vina ^
S	lastnega pridelka Iz Jesenic pri Omilu
I	Filip Ivanišević
i	ulico Tone Manta 18. Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
f	Gostilna-Buttet v ul. Nuova it. 9, v ka-
a	ter! toči svoja vina prve vrste.	m
IBI ll^dll
Dneunife „Edinost" u Trstu
ie izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1-6Č.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AG1ČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
MUm irelite JU"
In vsake druge vrste In zlstemco
od 1—600 svet svetlobe
na debelo se prodala v uL Boccacclo 17. IIIHIMUIIEKMI
b^IS lisniš^šii^ss imm
Zaloga (u in Inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo
Jakob Ptrhauc
Trst« Via deSSa Acqus It. 6
(Nascroti Culfč Centrale). Velik izbor francoskeia šampanjca, penečih dezer-tnih Italijanskih in avstro-ogrskih vin Dordeaux, Bureunder, renskih vin, Mesella In Chianti. Rum. koajak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec sllvovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povfetjn. Ceniki na zahtevo In franko.
Razprodaja od pol litra napref-
Mestna hranilnica lili
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica
Denarnega prometa koncem leta 1914 ... K 740,000.000
Vlog.............* 44,500.000
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
it o 2
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
o» kr. (leielne vlade.
Sa TurfoTUje Ini vpeljane lične
domače hranilnike.