3 nč.
112. številka.
Izdanje, za četrtek IT* septembra 1896.
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 17. septembra 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
Izhaja po trikrat na teden ▼ šestih tadanjih ob torkih, 6«tr«klh
in aobotfth> Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stan« : zrn jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 sa tri meaeo. . „ 3.— . . . 4..SO za pol leta . . . 6.— . * • u vae leto . . * 12.— » » • IS.—
Naročnino je plačevati naprej na aaročhe krez priložene naročnine ae uprava ao ozira.
Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Irnt.u po S nvč. izven Trsta po 4 nvd.
EDINOST
Oglaai ae račune po tarifa v petitu; za naslove z debelimi črkami *e plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javna zahvalo, domači o>,;l«»«i itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopiai naj se pošiljajo uredništvu alioa Cnserma Št. 13. Vsuko p»"mo mor» biti frankovano. ker nefrankovana te n« sprepmajo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema uprnvnMtvo ulica Molino pk-eolo h*t. 8. II. nadat. Naročnino in oglane je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnine.
61
,, V etUnoiU Je moe".
Grof Badeni t Istri.
(Poročilo iz Pazina.)
Da bi izvestni tržaški krogi kolikor mogoče pararizovali utis, katerega je moral narediti na grofa Badenija nastop Slovencev od severne Primorske pa vae do Trsta in še cel6 v Trstu, v ta namen so porabili vse svoje moči. In ne da se tajiti, da se jim je to posrečilo kolikor toliko.
Po prvotnem programu, naznanjenem iz Gorice, bi imel namreč grof Badeni se peljati po železnici iz Trsta do Rovinja, s parobrodom od tu v Poreč, od tam zopet s parobrodom v Pulj.
No, Italijanom in izvestnim tržaškim krogom se je posrečilo, da ae je grof Badeni vozil po kopnem iz Trata preko Kopra, Buj, Vižinade, Višnjana v Poreč, to je ob zapadni strani istrski, kjer prebivajo zraven Hrvatov tudi Italijani in kjer so obftine v italijanskih rokah. Pa ne samo to, ampak Italijani so bili takoj obveščeni o spremembi programa, do-čim se je to prikrivalo našemu ljudstvu.
K&ko čudo torej, ako je bilo naše ljudstvo o pričakovanju grofa Badenija na raznih mestih, kjer se je ustavil za malo časa, zastopano v malem številu. Pa bilo je naših vendar povsod, in se je grof Badeni, ako je hotel, lahko prepričal, da prebivajo Slovani po vsej Istri izvzemši par italijanskih gnezd, kar pa mi vedno priznavamo očito.
Natanjčnejših podatkov nimam danes pri rokah. Kolikor sem pa doznal, pričakoval je grofa Badenija na nekem mestu blizu Pazina tudi piranski župan, kateremu je grof Badeni očito rekel, naj goji med svojimi meščani avstrijski čut.
Na cesti blizu Karojbe in Rokotolj je pozdravil grofa Badenija (se-ve-da v hrvatskem jeziku) veleč, gospod župnik Orlandini, ter mu je vskliknila lepa množica našega ljudstva gromoviti „živio*. V Višnjanu, kamor so prišli naši ljudje, da bi pozdravili grofa Badenija, napadli so jih tamošnji meščanje s kamenjem ter so baje cel6 streljali na-nje. V Poreču se je tudi zbralo nekoliko naših ljudi, a ne mnogo, ker večina niti ni znala o prihodu njeg. ekscelence. Tudi tam da je italijanska druhal naskočila surovo
| na-nje ter jim pretila cel6 z bodali. (Qlej poročilo na drugem mestu. Ured.) Na župe-upravitelja Ptašinskega je nekdo v pričo orožnikov navalil z bodalom, in se je isti mogel zahvaliti samo svoji okretnosti, da ni bil nevarno ranjen.
A orožnik, četudi pozvan, naj postopa proti dotičnemu, bil je „kot mrtva stvar".
Istotako so italijanski smrkavci v Pni ju navalili na naše deželne poslance ; gosp. profesorju Matku Mandiču, uredniku .Naše Sloge', so celć klobuk zbili z glave metanjem gnilih pomaranč.
VPazinu jimni slo tako izpod rok. Grof Badeni se je pripeljal v Pazin včeraj (v nedeljo) ob 5. uri 20 min. popoludne. Na kolodvoru ga je vsprejela ogromna množica našega ljudstva z urnebesnimi živio-klici. Župan dr. Dinko Trinajstid mu je v hrvatskem jeziku zaklical: dobro doseli Isto tako preč. g. prost, mosgr. Josip Orbanid. S kolodvora se je odpeljal v poslopje c. kr. okrajnega glavarstva. Medpotoma in došlega v mesto pozdravljalo ga je ljudstvo gromovitimi .živio* ! Grof Badeni se je pripeljal s posebnim vlakom. Spremljan je bil od c. kr. namestnika, deželnega glavarja, namestnika deželnega glavarja, dr. Stangerja in od državnega poslanca Spinčiča. Bilo je še par drugih gospodov, katerih pa ne poznam. V poslopju c. kr. okr. glavarstva je vsprejemal deputacije. Predstavila se mu je namreč duhovščina pod vodstvom prosta monsgr. Orbanića, koji je gosp. ministerskega predsednika na-govoril v h r v a t s k e m j e z i k u ter mu na njegova vprašanja povedal, daje v Pazinu le šest italijanskih obitelji, da se je pa v zadnjih letih več ljudi v mestu poitalijančilo. Ko ga je vprašal grof Badeui, kako je to in kaj je temu krivo, mu je odgovoril monsignor, da so temu krive italijanske ljudske šole. Isto tako je povedal velečast. gosp. prost, da ae v Pazinu od pamtiveka propoveduje v hrvatskem jeziku ter da se sploh vsi obredi, v kolikor se isti dostojajo ljudstva, opravljajo v hrvatskem jeziku.
Potem so se predstavili županje občin Pazin, Žminj, Boljun in Tinjan z občinskimi zastopniki, predavši ministru - predsedniku posebne pismene
PODLISTEK.
Zmes.
Preljub nam je pesnik in prirasti mora k srcu, ko se prebirajo njegove milodoneče pesmi, druga lepša od druge, ali kdor ga pozna osebno, temu se omili še bolj, omili se pesnik neizrecno in nepopisno ; a čim bolj se taja srce za blažega pesnika, tem bolj se ogorčuje in napolnjuje z nevoljo do onih, ki s? ga žalili tak6 globoko, ki so ga nam odvzeli, mrcvarili in udušili njega glas.
Odvzeti narodu, in še tak6 ubogemu narodu kakor je naš slovenski, odvzeti takov redek biser, strti ga, to je neodpustno, kajti škodili so vsemu narodu.
»Kaj smo mu naredili, čemu je mačenik ?" vprašujejo oni, ki hočejo biti najivni.
Preblag je Gregorčič, preplemenit, preobčutljiv in premehak, zato se vam je res posrečilo, kar ste hoteli, zato je on v istini — mučenik. Želeli bi si pač tudi mi, da bi imel tršo kožo radi sebe, radi nas, pa tudi radi — Vas, ali narava je odrekla to njemu in nam.
Sedaj naj bi bil pa njihov, ko so iztaknili na drugem geniju večjih „ g r d o b in pregreh" nego na njem. Upaj Gregorčič, še prideš v milost sedaj, ko bodo videli drugačnih prikaznij na slovstvenem polji slovenskem!
Zašla bi kar na drugo polje, ko se spominjam tega velikana — toda dalje, dalje, da ne zaidem še bolj. Ostavimo lepo Goriiko in Gradišče s tihotnim belim domom in hitimo na Kranjsko mimo Ljubljane tija med izredno oduševljene Li-tijčanke in Litijčane. Ta kraj je na Kranjskem res prava izjema.
Med onimi ljudmi je življenje, je zavednost, je boj in strah kakor pri nas ob mejah; oni ne sp6, oni budč, opažajo, zanimajo se in vidijo — daleč. Osobito ženstva nima tacega vsa slovenska zemlj a; izobraženo, zavedne in tak6 zelć oduševljene so Litijčanke, da bi se vse me druge morale vzgledovati na njih. Ena je med njimi posebno, ki ima tak6 srečne misli in ki iznajduje vedno novih potov, da koristi narodu in bogati osobito družbo sv. Cirila in Metoda.
„Ni-li čedna slika, kaj ? Kdor jo vidi, ne dd
spomenice, v katerih se na prem mestu zahteva: ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu, popolna jezikovna jednakopravnost ter uradnikov, ki bi bili kos svoji nalogi v tem pogledu. Predstavil se mu je tudi župan iz Labinja in oni iz Plomina.
Čudno ulogo je igral slučaj pri tem slednjem predstavljanju. Znano je namreč, da je naša stranka podlegla o zadnjih občinskih volitvah v Plominu, čeravno je ljudstvo v tej občini, (s prav malimi izjemami) izključno hrvatske narodnosti. To je sicer čudno, ali pri razmerah, ki vladajo pri nas v Istri, popolnoma umevno. Ko so pa doznali naši zavednejši ljudje iz te občine plominske, da pride ministerski predsednik v Pazin, odposlali so svoie zaupne može, ki naj bi si izprosili avdijpncije pri grofu Badeniju ter mu izrazili želje ogromne večine občinarjev, vedoči, da tega ne stori njih župan Tonetto.
Zadobivši avdijencijo so čakali naši ljudje, da pride vrsta na-nje. Ko je zaklical reditelj: Plomin napred I vstopil je v sobo, v koji je vsprejemal grof Badeni, plominski župan Tonetti, a za njim tudi naši ljudje. Župan Tonetti se je predstavil v italijanskem jeziku, hotć s tem pričati, da je Plomin italijanska občina. Ko pa je bil grof Badeni gotov z županom Tonettijem, se je obrnil do naših ljudij, kateri so mu v kratkih besedah potožili svojo reve in težave ter zahtevali v prvi vrsti ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu. Ministerski predsednik grof Badeni se je obrnil na to k županu Tonettiju: Župan, v Vaši občini prebivajo Hrvatje! Nesrečni Tonetti je moral priznati to, hočeš ali nočeš. Krasen tableaux, kaj ne ? ! DA,, d&, v I s t r i je mogoče bodi najverojetnejše.
Glede predstavljanja naših županov, vredno se mi zdi opomniti, da je grof Badeni gospoda De far a, župana tinjanskega, zahtevajočega ustanovitev hrvatskega gimnazija v Pazinu, vprašal, Čemu naj bi bil gimnazij, češ, da nam zadostuje, ako imamo svoje ljudske šole. Gosp. župan Defar mu je odgovoril na to: od kod pa potem uradnikov, ako nimamo hrvatskih srednjih šol, na kar je baje opomnil ekscelencija grof Badeni: ,der Mann weiss gut, was er will". Ta bi bila pač žalostna, da ne bi znali, kaj čemo ?!
je iz rok, za družbo sv. Cirila in Metoda pa je takoj 20 nč. ali obično krona, manj skoro nikdo ne d£", dejala mi je, ko sem vstopila v pisarno.
Naprosila je pesnika Gregorčiča, da je dovolil ponatisniti njegovo sliko, ono obično, kojo smo vajeni videti že toliko let — poznejše, žal, ni — in te slike razprodaja sedaj, čisti dohodek pa je za našo šolsko družbo.
Izbrala je iz raznih slovenskih pesmi različnih verzov in jih je dala tiskati za one, ki prodajajo .odpustke* na božjih poteh ali cerkvenih shodih. Slovenske dopisnice, papir za pisma in zavitke s6 sliko Litije imajo v korist šolski družbi naši.
Navedla sem to, ne da bi hvalila dotičnice, tega njej ni treba, a zato, da bi vrle Litijčanke posnemale slovensko ženstvo tudi drugod.
„Nesite v Brežice nekaj Gregorčičevih podob 1* In res me je obložila ž njimi, da sem zanje skupila svotico denarja za Ciril-Metodovo družbo.*)
•) Imam jih tudi tu pri sv. Ivanu nekaj, ako jih želi dobiti kdo.
(Zvršetek pride.)
Glede vsprejeroa od strani tukajšnjega prebivalstva treba omeniti, da je bila peščica tukajšnjih Italijanov, zavedajoča se svoja ogromne manjšine, v zadregi, kako naj bi očitneje pokazali italijanski značaj tukajšnjega prebivalstva.
V ta namen imeli so kaporijoni v soboto posvetovanje v njih italijanskem kazinu. Strategični načrt v tem pogledu ni bil slab. Mislili so si namreč: prvi in zadnji ut s, katerega napravi na človeka kaka stvar, sta najtrajnejia. Italijani ali pa, bolje rečeno, renegati puzinski itnajo namreč tu podporno društvo, nazvano: „Societž, di rautao sucorso, Principe Ereditario Rodolfo". lato tako imajo nekaj škrjpačev, ki se zbirajo pod imenom .bandh cittadina". Sklenili so torej, da prosijo pristojne oblasti, da bi smeli imenovani društvi na peronu pričakovati dohod ministerskega predsednika. Obe društvi sti lep., zvenečih imen. Računali so namreč, da razun njih in pa dotičnih zastopnikov oblasti ne bode smel nikdo na peron, k večemu še njih nežni spol, kateri lioče, da ima nekake predpravice o takih priložnostih. Ko dospe ministerski predsednik in bode cul iz vseh teh grl ukupni „Evviva", pa bode dobljena bitka. Ni bila to slaba spekulacija, kaj ne ?! Pa tudi dovoljeno jim je bilo vse to 1
Pazinska gosp6da je obračala, a naše ljudstvo je obrnilo. Nase ljudstvo, videče ves ta aparat ter spoznavši koj nasprotnikove nakane, udrlo je na p e r o n v t a k i m a s i, da se jej ni mogel upreti nikdo. Zato so pa, ko se je dopeljal grof Badeni, ogromni živio-klici našega ljudstva popolnoma pokrili nasprotnikove „Evviva". Gosp6da pazinska, katero človek seveda lahko na prste šteje, držala se je navidezno bolj pasivno, ali poslala je v boj svoje ženstvo, mislć si, da ti grdi Hrvatje bodo imeli vendar nekoliko več ozira do žensk, uego bi ga imeli žnjimi, ako bi jim hoteli stopati na prste. No, v tem pogledu so pogodili še precej dobro, kajti ta nazovi-nežni spol se je vel tako rabijatno, tako besno, da se je zdelo človeku kakor da je vrag izpustil iz pekla vse svoje furije. Četudi je bil vspeh tolik kakor nikak, vendar moramo priznati tem ženskam, da so glede surovega vedenja presegle vse naše nade.
Posebno so pa besnele neke starikave kloče, kojih brkam se ni mogel načuditi neki kmet, in pa neke majhne goske, ki so hotele biti povsod najprve — bodi-si da so morda iskale česa, kar jim je pri srcu. Pa revice, kdo bi jim zavidal to veselje ?! Tega jiui pa vendar ne moremo odpustiti, da so se rabijatno spravile na nekega nad-sedemdesetletnega moža, da je potem neki italijanski malopridnež, oduševljen po naskoku žensk, podrl onega starčka na tla. Orožniki, k: so bili prav blizu, niso videli ničesar, pač pa so jih živio-klici naših ljudij razburili tako, da so kar aretovali štiri osebe, katere so bile seveda izpuščene po odhodu Badenijevem, dočim so se Evviva-klici, kakor je bilo videti, bolj prilegali ušesom gg. orožnikov. Sploh pa kažejo ti dogodki, da v Istri ni še popolnoma jasnih pojmov o tem, da-li je več kriv oni, ki izziva, ali pa oni, ki le reaguje na izzivanje. Skrajni čas bi bil torej, da pride vendar enkrat spoznanje na vseh straneh: da pred zakonom so jednaki vsi državljani.
Grot Badeni se je odpeljal iz Pazina ob 6-30 s posebnim vlakom. V njegovem spremstvu sta bila tudi naša deželna poslanca dr. A. s tange r in prof. S p i n č i d. Odnesel je pa s seboj, ako je hotel, uverjenje, da Pazin je hrvatski in da mu je računati s to činjenico.
ANDREJ MARIJA
po milosti božji in sv. apostolskega Sedeža škof trzasko-koperski preljubim vernikom združenih teh škofij pozdrav, mir in blagoslov v Gospodu!
(Dalje.)
auz je zato največa slava, naša prava sreča; radi tega govorimo z apostolom: »Daleč bodi od mene, da bi se s čim drugim hvalil, kakor b križem Gospoda našega Jezusa Kristusa'. Vojaki gledajo s ponosom na svojo zastavo, ker jih spominja na slavno izvojevane zmage, na juuaške bitke za milo domovino, na junake, ki so pod to zastavo boreči se padli na bojišču. Tako je nam križ v slavo in ponos, ker nas spominja velike zmage Jezusa Kri-Btusa nad smrtjo in peklom, ker nam kliče v spomin čudeže, katere so dovršili oni siromašni ribiči galilejski, ki so z nezaslišano navdušenostjo
nosili križ po vsem svetu ter ga zasadili ceI6 v prestolnico rimskih cesaijev in so iz ljubezni do križa prelili svojo kri. — Križ nam kliče v spomin milijone mučencev, ki so pod njegovo zastavo in iz ljubezni do njega pretrpeli najkrntejše muke. — Križ nas spominja neštevilnih misijonarjev vseh časov in narodov, ki so, preziraje silni trud in neprestane muke, v očigled tolikim nevarnostim in tudi smrti s križem v roki prodrli v najoddaljene in najbolj puste kraje, da tam oznanil jejo Jezusa križanega. — Križ nas spominja na brez števila izpoznavalcev sv. vere in svetih devic, ki so iz ljubezni do Jezusa zapustile svet in posvetne u-godnosti, zatajile same sebe, naložile si križ, ter hodile za Jezusom, Zato ponavljajo s sv. Pavlom: „Daleč od mene, da bi se s čim drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa*. Nosimo vsi visoko in častno to zastavo. Pogumno izpoznavajmo vedno in povsod, da smo nasledovalci križa, toda izpoznavajmo ne samo z besedo, marveč, kar je bolj imenitno in potrebno, izpoznavajmo svojo vero v delib, v življenju.
Križ je naše upanje. „Neprestana borba, pravi sv. pismo, „je življenje človeka na zemlji'. Ta zemlja se imenuje solzna dolina. Nestevilne so neprijetnosti, žalosti in bolečine, katerim so neprestano izpostavljene posamezne družine in vsa človeška družba. Ogromno je število zaprek in zvitih sovražnikov naše sv. vere, nedolžnosti in pobožnosti; kako pogostoma se nas opravka, črni in krivo sodi! Kje naj najdemo utehe, kje krepčila in pomoči proti tolikim zlom in nevarnostim, ki nas obdajajo od vseh strani! Obrnimo pogled na križ in na Onega, ki je na njem umrl v najstra-šnejih bolečinah; tam najdemo utehe, krepčila in pomoči v trpljenju, tam najdemo kreposti in milosti, da zmagamo vse napade svojih sovražnikov. — Poglejmo na nestevilne mučence, ki so iz ljubezni do križa prelili svojo kri; obrnimo pogled na sv. izpoznovalce in device, ki so polni ljubezni sprejeli križ Jezusov, ter mu potrpežljivo in udano sledili do Kalvarije. Tako tudi mi, uklonivši se volji božji, sprejemajmo Jezusa Kristusa, ki je pod težkim lesom križa dospel na Kalvarijo, ter v našo tolažbo in okrepčanje ne pozabimo nikdar, da po križu pridemo do slave.
Moj program, t. j. moje mišljenje, je slednjič po duhu sv. evangelja, t. j., da iščem slave božje in zveličanja duš. To je hotel Jezus Kristus, ko je prišel iz nebes na zemljo, da ljudje spoznajo in častć Boga. V ta namen je bival na zemlji, v to svrho je poslal apostole po vsem svetu. Treba torei, da po vzgledu Jezusovem tudi jaz obrnem vse svoje skrbi in moči v to, da povzdignem slavo božjo, da širim kraljestvo božje med onimi, ki so izročeni moji pastirski skrbi, da tako ljudje tem bolj spoznajo Boga, njenu služijo, same sebe spo-polnujejo in slednjič se zveličajo. —
V to svrho, treba, da škof sam in s pomočjo drugih oznanjuje besedo božjo; da pazi, da se razlaga krščanski nauk v cerkvi in šoli; velja, da bi 'ani i u podpira pobožnosti, posvečevanje nedelj in praznikov, prejemanje sv. zakramentov. Posebno še treba, da širi in in utrjuje pobožnost do Marije Device, ki je naša dobra Mati, naše pribežališče, naša tolažba in naše upanje. Treba, da z vso potrpežljivostjo in naukom, kakor pravi apostol, dela na to, da se odstrani zmota, pohujšanje in greh, vse, kar je nasprotno časti božji.
Zategatelj Vas prosim z apostolom sv. Pavlom, slavite Boga v svojih srcih in delih; bodite goreči v izpolnovanju njegovih svetih zapovedi, posvečujte svoje duše s sv. zakramenti in drugimi pobožnimi deli; bodite verni sinovi sv. Cerkve ter vedno in povsod se pokažite take ; podpirajte katoliško stvar, ki gleda najprvo na čast božjo in na rešenje duš. Zlasti pa častite Marijo s kako posebno pobožoostjo; posvečujte poglavitne Marijine praznike s prejemanjem sv. zakramentov; bodite Marijini otroci, in ona Vam bo Mati. —
Jaz prihajam dalje k Vain kot apostol miru in ljubezni. Jezus je rekel svojim apostolom preduo je bil odšel iz tega sveta: „Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, vam jaz dam*. Kakor sem omenil prej, nazivljejo škofa angelja škofije, angelja, ki oznanjuje mir Jezusa Kristusa, a ne krivi mir, kojega daje svet, mir nestanoviten, mir dvomljiv, mir sebičen, ki temelji na dobičkaželjuosti, na koristi in na strasteh.
Mir Kristusov pa temelji na resnici in pravici; kjer manjkati ti dve kreposti, resnica in pravica, tam ni mogoč pravi mir, mir Jezusov, koje dal svojim apostolom rekoč: „svoj mir vam zapustim".
Sicer pa je nekoč rekel on tudi svojim apostolom: „Prišel sem, da prinesem ogenj na zemljo, in kaj hočem, nego da se užgć in da gori l' Ogenj, kojega je prinesel na zemljo, je ljubezen. Ta ogenj izročil je 011 svojim apostolom veleč, da ga nesd po vsem svetu tei da užigajo z njim srca ljudij, oznajevaje jim Boga jedinega v bitstvu, trojnega v osebah, neizmernega v modrosti, moči in veličanstvu, neizmernega v svoji dobrotjivosti in milost-Ijivosti proti nam, — Boga našega Stvarnika, Odrešnika našega Očeta. (Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 16. Beptembra 1896.
Mnogim se je gotovo čudno zdelo, da do danes Se nismo priobčili resolucij, vsprejetih na občnem zboru pol. drnstva „Edinost". Naključje je bilo tako. Resolucije je bil vzel seboj gosp. dr. Laginja, ki pa je takoj odpotoval v Zagreb, od koder se je povrnil še-le o prihodu grofa Bade-nija v Istro. Čakati je trebalo torej na povrnite? dr. Laginje. To je bil vzrok, da še-le danes objavljamo dotične resolucije. Iste se glase :
I.
Politično društvo „Edinost', zbrano na občnem zboru dne 30. avgusta 1896., obžaluje, da o. k. vlada na mnogobrojne pritožbe in prošnje v teh zadnjih letih — kakor bi bila dolžna — ni niti za korak premenila sistema vladala, koji sistem zaprečuje hrvatsko-slovenskemu narodu v Primorju vsaki napredek v jezikovnem pogledu, a preti cel6 samemu obstanku narodnosti ter dopušča stanje, ki je uprav neznosno, kakor ka£e najnoveji slučaj v Lošinju.
II.
Politično društvo »Edinost" pričakuje, da bode c. kr. vlada povodom predstojećih volitev v državni zbor strogo vršila zakon ter da kmečkemu prebivalstvu omogoči svobodo volitev s tem, da v občinah, kjer so kmečke združene z mestnimi, ustanovi volilne sekcije na pristop* nejih krajih izven mest.
in.
Pol. društvo „Edinost" pričakuje, da se bodo Hrvatje in Slovenci v Primorju povodom predstojećih volitev borili z vsemi silami, da si izvolijo svojih narodnih zastopnikov in da pokažejo s tem, daso Goriška, Trst in Istra njihova last, a oni da niso barbari, koje treba zaustaviti ua alpah, kakor je bilo tako objavljeno na skupščini političnega društva italijanskega, obdržavani v Lošinju dne 20. junija 1896.
IV.
Pol. društvo „Edinost" smatra za neobhodno potrebno, da se vsi narodni zastopniki iz Dalmacije, Istre, Trsta, Gorice, Kranjske, Štajerske in Koroške v bodoCem parlamentu združijo v jeden klub v obrambo narodnosti in za gospodarski prospeti.
V.
Z ozirom na to, da se imajo skoro vršiti volitve v državni zbor, nalaga se odboru polit, društva „Edinost", da v Trstu čim preje sestavi centralni, v pokrajini pa krajne volilne pododbore.
VI.
Občni zbor polit, društva „Edinost" je vspre-jel nastopno resolucijo na željo navzočih okoličanov tržaških:
Sedanja uprava tržaške okolice in njena odvisnost od mesta je škodljiva prebival" stvute okolice. Za duševni in gmotni napredek je torej neobhodno potrebno, da se d d prebivalcem tržaške okolice samostojnost v opravljanju občinskih zadev.
Deželuozborske volitve na Koroškem.
„Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je že objavilo 8 kandidatov za kmečke občine petih volilnih okrajev. Med priporočenimi kandidati sta tudi dosedanja neustraš-Ijiva poslanca Gregor Einspieler in Fran Muri. Omenili smo že, da so se volitve volilnih mož vršile precej ugodno, in da te volitve kažejo, da tudi na Koroškem — v tej nekdanji trdnjavi
nemškega liberalizma — se je jel vršiti preobrat na boljše. In že letos bi bila protiliberalna stranka dosegla lepih vspehov, da so bili nemški konservativci tako gibčni in okretni kakor so bili naši Slovenci. Sploh treba priznati, da je naše ljudstvo bolj agilno in bolj dozorelo v političnem pogledu kakor pa nemško. Našim koroškim bratom voščimo najboljših vspehov v njih borbi za pravično stvar. A s to željo spajamo še drugo. Nemški konservativci so sklenili kompromis se Slovenci. S tem so priznali, da potrebujejo Slovencev, da brez Slovencev n6 opravijo ničesar. A kdor hoče imeti, mora tudi dati. Zato bi želeli, da bi nemški konservativci vendar jedenkrat priznali opravičenost narodnih zahtev Slovencev, da bi očitno vsprejeli v svoj program jednakopravnost vseh narodnosti in da bi se potem tudi možato borili za ta program.
Deželnozborske volitve na Gorenjem Avstrijskem. Trdilo se je v obče, da so liberalni in konservativni veleposestniki sklenili kompromis. Besedilo priobčenega kompromisa pa je bilo tako, da je bilo slično kapitulaciji liberalcev, kakor jajce jajcu. Ni čudo, da so nemškim liberalcem silo neprijetne take govorice, ki so le znak njih propadanja. Zato je združena nemška levica sedaj objavila neko izjavo, v koji pravi, da vesti o kompromisu so nepopolne in tendencijozne. Sploh ni smatrati kompromisa še niti gotovim, niti popolnim in je konečna odločitev zavisna od tega, kakor ukrene veleposestvo na Nižjem Avstrijskem.
Dunkel ist der Rede Sinu. Toliko pa je vendar jasno tudi iz te izjave, da se res snuje kompromis in da pogoji ne bodo baš častni za liberalce, kajti sicer ne bi tako prikrivali in povijali v klavzule.
Svoboda, kakor jo razumejo Madjari! Znanega elovaškega patrijota M u d r o n a so dale madjarske oblasti tedni — zapreti. O tem poročajo .Narodnie noviny" : »Veliko sodeč Csenkey postavil je krono svojemu delovanju. Kar je storil, nam je ie znano! Gospoda Pavel Mndr jn in Matej Dula podala sta se v Mijavo, da bi obiskala tam svoje prijatelje. Pridružil se jima je tudi dr. Julo Mar-kovid. Veliki sodeč je menil najbrže, da so Myjavo saseli ruski agentje, dočim so omenjeni ogerski državljani mirno sedeli v gostilni. Sleherni pametni človek prizna gotovo, da je identiteta oseb bolje dokazana, ako jo potrde domačini, kakor pa če se tujec sam izkazuje. Ali pamet velikega sodca ni segala tako daleč. Csenkey si je dal po orožnikih dovesti omenjene gospode, dasi je mnogo meščanov že popred potrdilo njih identiteto; in še le potem, ko so mu povedali, kdo so, jih je izpustil. Mimo tega je dal vse goste se silo iztirati iz gostilne. Umevno je ob sebi, da s tem še ni rešeno to drzno kršenje državljanske svobode. Omenjeni gospodje so 2e uložili kazensko ovadbo proti gospodu sodniku.
Res, čudna je svoboda, kakor jo razumejo Madjari.
Car v Pariza. „N. Fr. Presse" javlja iz Pariza, da še ni došlo nikako sporočilo, da-li se car udeleži slavnosti, koje mu priredi mesto pa-rižko. Velike vojaške parade se udeleži do 70.000 mož.
Liga patrijotov je zaključila, da za časa bivanja ruskega carja v Parizu ne priredi nikacih posebnih manifestacij, ampak da se hoče zložno z vsemi Francozi udeležiti slavnosti. Po tem so šli patrijotje lige k spomeniku „osvete za vsako ceno* ter so ovenčali istega pozlačenim srebrnim lovor-vencem, koji je nosil jednostavni napis: .Aleksandru III, Skobeljevu, Katkovu 1896."
V Angelomu je izustil predsednik francoske republike govor, v katerem je rekel med drugim: Sloga je osnovala republiko, sloga je podala sredstev za narodno ustajenje, za vzgojo naroda, za organizacijo vojske, ki je zaščita, ponos in nada dežele. Skorajšnji obisk, ki ga nakloni silen vladar naši deželi, dokaže pred očmi vsega sveta vzajemna čutstva dveh velikih narodov, ki sta zložna v želji po miru.
Različne vesti*
lasno je seda)! Pravo za pravo smo mi jako hvaležni gosp. dru. Spadoniju, da je se svojim predlogom, naperjenim proti obredom katoliške cerkve, nekoliko razsvetlil vso situvacijo ter pripomogel s tem, da se vidijo stvari, kakoršne so.
In mi imamo tehtnih razlogov, da smo hvaležni radikalnemu doktorju. Res, mi ne trebamo nobene stvari bolj, nego jasnosti. V splošni zmešnjavi so bili izvestni „katoliški" gospodje toli — ljubeznjivi, da so nas označili kakor one, ki hočejo kaliti in preprečati cerkvene obrede. Naše ljudstvo, ki se vendar z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo udeležuje cerkvenih obredov, naše ljudstvo, da je nedavno temu motilo procesijo s tem, da je molilo Boga v svojem jeziku. Glavni krivci smo pa bili seveda mi »agitatorji", „padli z gorovja tu sem doli", kajti le mi da pošiljamo svoje ljudi tjakaj, da na tak demonstrativen način motijo sv. obrede. Vse to se nam je očitalo nedavno temu.
Kolikor besed toliko krivice! Toda vsi naši protesti nam niso mogli pomagati ... mi smo bili in smo ostali — nasprotniki cerkvenih obredov.
Tako se je zasukavalo, tako se je zavajalo, tako so se motili pojmi. Kako ne bi bili po takem hvaležni g. dru. Spadoniju, da je tako energično vrgel nekoliko svetlobe v to zmešnjavo pojmov ? I Danes vć ves svet, kje so nasprotniki obredov cerkve katoliške in kje so zagovorniki svobode in avtonomije naše Cerkve. Trojica naiih somišljenikov je bila, ki je, ne gledć na silo, stoječo proti njej, pogumno dvignila protest proti omejevanju pravic in svobode naše cerkve, dočim so se poskrili vsi oni, s kojimi toli prijazno koketujejo prav tisti gospodje, kateri so obdolževali nas, da kalimo mir v cerkvi!
Mar ni tako, gospodje okolo .Amica", ali boste hoteli potajiti tudi ta dejstva ? Ali nam boste še nadalje hoteli delati krivico?!
In vi vsi, kar vas je, ki menite, da slovensko narodnjaštvo je nevarno verski misli, videli ste sedaj, da so ravno tisti možje, ki so bili vo-Ijenina podlagi našega narodnega programa in ki so naši, povsem naši, nastopili najodločneje za svobodo naše cerkve!
Tu so zopet sijajno potrjeni zlati nauki župnika Jemeršiča o soglasju med našo narodno idejo in versko mislijo.
Neprijetna reminiscenca. Gosp. dr. Spadoni je hud mož, neizprosen italijanski radikalec in kakor tak seveda ne more ljubiti obredov cerkve katoliške in države avstrijske. Fulminantno je govoril dr. Spadoni proti procesiji 20. septembra; vse je povedal, vse, kar se je dalo povedati o — „idejalih" italijanske gospode. Vzbujal je remini-scence iz preteklih in polpreteklih časov, pretresu-joče dušo in kosti vsakega pravega neodrešenca.
Lepo je, kadar si človek oživlja prijetne spomine, ki mu ogrevajo dušo. Tudi dr. Spadoni se je bil v seji od minolega pone eljka ogrel na svojih spominih, kipel je in razširjal svojo toploto tudi gori na galerijo.
Toda, kje je na svetu nekaljeno veselje ? Ni ga. Tudi g. Spadoniju ni bilo usojeno, da bi se ne-motjeno ogreval na svojih idealih. Tisti zlobni „Mattino" je ulil mrzel curek vode na navdušenje Spadonijevo za narodne praznike v — Italiji. Neprijetno je res, ako pride kdo, kadar smo najbolj navdušeni za soseda, ter nam zakliče na vse grlo, da smo nekdaj radi užival dobrote lastne hiše. Taka se je dogodila dru. Spadoniju. Za italijanske praznike idejalno navdušeni Spadoni je nekdaj se slastjo užival — avstrijske štipendije. To je povedal „Mattino", a kaj takega seveda ne more biti ljubo ljudem, kojih srce je le na slavuostib v italijanski državi.
Bog ne daj pa, da bi ta zlobna reminiscenca „Mattinova" nagnila koga, da ne bi hotel verjeti v idejalizem dra. Spadonija! Ne, dr. Spadoni m družba so nepremično zvesti — svojim idejalom !
Avita coltura o prihodu ministerskega predsednika v Istro. (Nadaljevanje poročila iz Poreča). Ves napud na hrvatske deputacije iz okolice po-reške je bil očevidno pripravljen od strani laške gospode. Kajti došlo je telegramov iz Vižinade in Višnjana, da so tudi tam nabili naše kmete, ki so vsklikali .živio' njegovi prcvzviženosti. Ko so došle naše deputacije v Poreč, zglasila sta se župnik Ptašinski in kmet Pastorčič iz Bademe na okrajnem glavarstvu s prošnjo, da bi tudi deputacija iz sv. Ivana od Šterne bila vsprejeta zajedno z drugimi deputacijami, koje so imele izročiti našo spomenico. Na okrajnem glavarstvu je bilo rečeno omenjenima, da naj le čakamo in da bodemo pri t
glašeni Njegovi vzvišenosti. Kmetje so se vedli mirno, uzorno, pričakujoči pred mestom dohoda ministerskega predsednika. Toda v mestu je bilo že zapaziti, da se nekaj meša med gospddo in fa-kini in da se nekaj pripravlja za hrvatske kmete. Kakor golo dejstvo navedeno bodi tu, da je znameniti marchese Polesini po svojem slngi dal reči hrvatskim kmetom, da naj bodo le mirni (to je: nikar naj ne vsklikajo „živio" g. ministerskemu predsedniku), sicer se jim bode slaba godila.
Ko je ministerski predsednik dospel v Poreč, čuti je bilo med evviva-klici tudi živio-klicov naših kmetov. V isti hip je navalilo nekaj meščanov na kmete: „nostra e giunta, mazzemo quei porchi croati, mazzemo questo porco di prete, abbasso con 1 ori" itd., a stotine palic je švigalo nad glavami iznenadjenih kmetov, koji so v nevarnosti za svoje življenje trikrat rešili župnika Ptašinskega iz rok besne druhali. Pravnik. Juri Červar je tekel klicat orožnike. A hkratu se mu je vrgel nasproti neki nam tudi po imenu dobro poznani Porečan ter ga udaril vso silo po glavi. Godba je zasvirala in množica je zopet navalila na hrvatske deputacije. Vsi glavni junaki so nam znani po imenu. Osobito se je odlikoval oni, ki je napal župnika Ptašinskega. Besnel je tako, da so ga orožniki komaj držali. Kmetje pa so junaško branili gosp. župnika. Na to je laška druhat gnala naše kmete iz mesta, kričaje in pretć s pestmi. Da ni bilo orožnikov, huda bi bila pela našim ljudem. Zunaj mesta obrnili smo se do orožnikov s pripomnjo, da nam je od okrajnega glavarstva zagotovljena avdijencija. Pokazali smo jim tudi spomenico. Odgovor pa nam je bil — roganje! Ko je poreska fakinaža tako iztisnila naše kmete iz mesta, šla je iskat pojedinčev. In res so zalotili jednega, ki se je rešil le na ta način, da se je potajil, češ, da on ni člen deputacije, ampak da čaka le svojega sina, ki ima priti iz Trsta. Le tako je mogel priti domov z zdravo kožo. Doma ga je družina čakala v velikem strahn.
Takim nasiljem so dosegli gospoda, da hrvatske deputacije niso dospeli pred njeg. vzvišeuost. Tako se duši glas naroda, tako se zatira javno menenje. Na tak način je seveda umevno, kako da se morejo gosp6da ministri izgovarjati: saj ni pri-tožebl Kak6 neki, ko se vsaki pojav našega hr-vatsko-slovenskega ljudstva zatira že v kalu ?! Tužna nam majka!
„Avita coltura". „Primorec" piše: Avita coltura je pokazala v sredo večer žalostne sadove. Marsikaj o vsem tem govorimo na drugih mestih. Evo še nekaj:
Gg. župnik iz Budanj in kaplan iz Vjpave sta bila ta večer slučajno v Gorici. Na ulici sta bila zasramovana na razne načine, pljuvali so aa njima in kričali: porchi preti sciavi.
Zvečer je slo več duhovnikov in lajikov čez Korenj. Svojat je kričala: Viva Gorizia italiana! Ker so gospodje molčali, so začeli kričati v nje: Gossa, no siete italiani I Porchi sciavi!
Za oba ta slučaja je veliko prič.
Ni irredente! Tak6 zatrjujejo veljavni laški in nemški možjć na Primorskem: na Dunaju jim verujejo. Mi nimamo nič proti temu. — Ali klici .Viva Italia" povodom Badenijevega dohoda v Gorico so marsikomu odprli oči. — Čujemo, daje ovadba tudi proti nekemu javnemu služabniku v Gorici, ker je kričal »Viva Italia!" „Primorec*
0 poroki italijanskega kraljeviča. Vse podrobnosti so baje že določene za poročne slavnosti. Le dan še ni določen. Vladarska hiša savojska je sicer ekskomunicirana, vendar dovoli najbrže papež molče, da se verskih obredov udeleži takozvana palatin-ska duhovščina. Cerkveno poroko izvrši najbrže viši dvorni kapelan Auzino, civilni čin pa minister za vnanje stvari, Visconti Venosta. Sprevod od palače do cerkve bode baje tako velikanski, da kaj takega še ni videl Rim. Zastavami, slavoloki, cvetjem odičene ulice bodo posute rumenim peskom in svirale bodo vse vojaške glasbe rimske garnizije. Novoporočenca pojdeta baje iz Rima v Florenci kjer biva princ neapeljski kakor vojaški poveljnik. Ko bode imenovan poveljnikom celega voja, potem se preseli v Neapelj. O priliki poročnih slavnosti pomilosti kralj mnogo kaznencev ter podari večo svoto za dobre namene.
Samomori brez konca in kraja. Predvčeraj-njem zjutraj si je prerezal vrat Baletni težak Anton Bisani, bivajoči v ulici Majolica št. 5. Na lice
mesta prihitevši zdravnik je našel Bisanija vsega v krvi. Rana je težka. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico. Vzrok temu nesrečnemu činu je baje neozdravljiva bolezen. — Pred par dnevi so obvestili komiaarijat v ulici Scussa, da se je v gozdiču Farneto hotel ustreliti neki 231etni mladenič imenom Viktor Sillich. Nadzornik stražarjev Vrbič je hitel na lice mesta. Stražarji so pretaknili ves gozdič, toda o nesrečnežu ni bilo sledu. — V istem gozdiču našli so 181etnega Ferdinanda Brumattija, ki je bil izpil 20 gramov nekega strupa, toda — premalo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Povprašan po vzroku nesrečnemu činu, dal je čudni odgovor, da je gori imenovani Sillich toliko uplival nanj, da se je hotel umoriti ukupno žnjim. Torej pravo za pravo poskus samomora brez lastnega vzroka.
Drugi dan po poroki — so jo ustrelil. Iz
Kološvara javljajo sledeči tragični slučaj: Minolega tedna oženil se je tu bogati lekarnar Karol Roth. Vzel je jedno najlepših devojk kološvarskih, Rozo Veszpremi. Mladi par se je ljubil strastno. Tem veče začudenje je po vsem mestu vzbudila vest, da se je on ustrelil. Sedaj govore, da je trpel na neozdravljivi živčni bolezni.
0 kaznovanih ftastnikih ruskih. Ravnokar je bilo strogo kaznovanih 14 častnikov ruskih, in sicer iz dragonskega polka Fran Josip I. Povod temu neljubemu dogodku je bil nastopni: Kakor vsako leto je bil tudi letos omenjeni polk praznoval rojstni dan cesarja Frana Josip. Dotičnih 14 častnikov pa ne le da se niso hoteli udeležiti slavnosti, ampak so se še nespoštljivo izrazili o našem cesarju. Komaj je doznal car o tem dogodku, je zaukazal takoj, da je dotične čaBtnike kaznovati najstrožje. Kazen je res stroga: izgubili so svojo častniško stopinjo.
Izgredi v Galiciji. Med kmeti okraja brodskega nastali so izgredi. Vzrok pa je ta. Deželni odbor je poslal tjakaj komisijo z deželnim inženitjem radi uravnave reke Stry. Poškodovane občine so se uprle komisiji ter so odposlali deputacij k cesarju, bivajočemu v Galiciji ravno sedaj. Dne 13. t. m. je komisija zopet prišla na lice mesta, da bi proučevala stvar. Toda kmetje so zaresno napadli uradnike in člene komisije. Komisija se je morala umakniti.
V tem položenju čakajo, da pride kaka odločitev od česala.
Madjari se množe. Najnoveje službeno poročilo donaša sledeče metamorfoze: Iz Kolomana Kleina (!) postal je »Kiš", Benjamin in Jožef Goldstein (!) sta se pretvorila v »Gajila", Eduard, Ludovik in Emerih Krammer (!) v „Kertčsz", Ev-gen in Bela Rosenfeld v .Jozsd", Maks Rabi (!) v „Kumi", Ignac Lichtenstadten (!) v „Laiidvai", Jakob Stern (!) v „SzAnto", Pavel Feigelstock (!) v „Feher", Moric Liiwy (!) v „Lengyel" in slednjič dr. Maks Raabenstern (!) v „Gyori*. — Er-degata, to so dečki od — nosa! Tako vsklika namreč zagrebški „ Obzor".
Čudna kača. Iz Belegagrada pišejo, da se v tamošnji okolici našli kačo, ki je imela tri glave. Našli sojo, ko seje raztegnena grela na solncu. Telo jej je dolgo 1 meter 20 ctm. Posrečilo se jim je, da so jo ujeli živo in nepoškodovano. Hranijo jo z mlekom. Stvar je zanimiva in zasluži, da jo prouči, kdor je poklican v to. Do sedaj smo vedeli le iz narodnih pesmi, da so bile nekdaj kače s tremi glavami.
Izpred sodiiča. Predvčerajšnjem sta stala pred sodiščem dva moža, ki nista dovoljno nadzorovala svojih otrok in sta vsled tega ponesrečila njiju otroka. letni otrok Ivana Giursi iz Kopra je pal v neko kad, kjer se je zadušil; otrok Antona Vovka iz Grahovegabrda, občine tomajske, pa je pal v jamo z živim apnom. Ivan Giursi je dobil 1 teden, Vovk pa 14 dni zapora.
Kolikokrat smo že opominjali naše stariše, da naj čuvajo svoje otroke. Ne gledć na grozno žalost, ako ponesreči otrok, morajo taki nebrižni stariši še v zapore.
Dslovanje zdravniške postaje v mesecu avgustu. V tem mesecu je zdravniška postaja delila svojo pomoč v 766 slučajih. V 502 slučajih na poitaji sami, 264krat pa je moral zdravnik na stanovanje dotičnikov. Največ slučajev (34) je bilo dne 10., najmanje (14) dne 23.
Portretne karikature.
(Ia mape slikarske diletartke.)
(Dalje)
VII.
Majhen, bledoličen, okrogel, kratkoviden, skoro ubožno oblečen možiček. Črez dan pisari v banki »Slaviji-... na večer napaja Pegaza iz jaslij ,zur Rose"... po noči ga pa jezdari za „Ljub. Zvon" ali .Slovenski Narod". V časih, ko je izhajal se „Slovan" nepozabnega spomina, je pel erotične; v „Zvonu" začenja peti „socijalno-de-mokratične* po zgledu mojstra Aškerca, a njegova špecijaliteta so pesni prigodnice za feljton „81. Naroda"... Vsak dogodek mu rodi pesem, ki pa ni vselej prav — dobra... Mož je jako strupen, kadar je pri volji; sicer pa blaga, morda ne baš srečna dnša... — Nadejati se je od njega še mnogo dobrega z lirskega Parnasa! — Podpisuje se s psevdonimom T. Doksov, pravo ime pa ima tako jesensko, da je ne izdam...
vm.
Ko sem ga videla prvič, je — plesal; ko sem se sešla ž njim drugič, je sedel mej veselo kopo mladih gospej in lepih gospodičen, in ko sva trčila tretjič skupaj, spremljal je — damo. In pozneje, kadarkoli sem ga srečala, videla sem ga skoro vodno v družbi dam. „Gospića", mi je dejal o neki priliki, „škoda, da ne živi več Luter! Razumela bi se izvrstno, zakaj i moja deviza za življenje je: „Wein, Weib und Gesang"... Ne poznam ga še dolgo. Nu, predstavljala sem si ga iz njegovih spisov v „Zvonu", „Narodu" in „Edinosti" čisto — drugačnega, menda starejšega in
--gršega. Da bi imel tisti strašni „naturalist"
in tisti grozni „socijalni demokrat" tako ponižne plave oči in tako sentimentalno lirske plave kodre, tega si nisem mogla misliti... Rasti je srednje velike, vitke, in oblači se strogo moderno; obraza je predolgastega za malimi ustmi, jedva nadebudnimi brkami in velikimi koteleti na obeh straneh. Na nosu mu tiči nanosnik... baje brez potrebe. Govori rad iu prijazno; najrajše pa z mladimi damami, s katerimi je često nezaslišano odkritosrčen. Mesto šale pozna le satiro, mesto dovtipa cinizem. Menda je prav srečen mladenič ta realist: Fran Govakar...
IX.
Moderni kraljevič Marko! Tudi on ga pije prav rad. Potem pa je le tem duhovitejši, po-gumnejši in odločnejši. „Post multa saecula pocula nulla", si misli, pa —! Imeniten mož. In cel učenjak. Vse ga ima rado, dasi je včasih neznansko — siten... Gleda kakor bi bil vedno divji, malo govori, mnogo posluša, pa še več dela. Priden je nalik mravlji. O svojih kolegih nima naiboliSepa menenja. „Večina je — lena". Tako sodi. In menda ima prav. Rasti je močne, junaške. Hodi pokonci, trdo, na pete. V desnici vihti dežnik ali pa soln-čnik. Obraza je zagorelega... na malen nosu mu čepć naočniki... velike brke pa si više navzdol po črnogorski. Najrajši bi bil vedno na potovanju, odkoder prinaša vedno polno torbo — spominov za „Lj. Zvon", „Matico Slovensko" in za svoje — bratce. Navadno ga kličejo le „Šimen", dasi je tudi Rutar...
X.
Slavni oče slovenskega humorističnega romana je še prav mlad. Niti jedne dlake nisem zapazila na njegovem dekliškem obrazu. Rasti i srednje — moderne, vendar malo zanemarjene j toalete — povsem golega malega obrazka z ve- j liko, rdečo brazgotino na desnem sencu... Menda : se je nekdaj nesrečno meuzuriral! Resnega pogo- i vora ne zmore... ako se ne šali, pa zbada, pika j in sčiplje. Govoriti ne more brez citatov. Najrajši ima Saphira, na katerega prisega za življenje in smrt. Baje cel6 malo preveč. Dražijo ga radi, da je tekmec — Govekarjev. A on prisega pri Saphirju, da ni res. In Čudno! Tudi Govekar prisega, da ni res, a ne pri Saphirju, nego pri — Maupassantu... Torej že ni res! — Pripovedujejo pa, da Stritarjevih besed: „g. R. je vreden vsaj toliko kakor oba naša najboljša pripovedovalca skupaj", ni verjel niti sam Rado Murnlk...
(Pride še.)
nedeljo bode procesija po istej poti kakor na sv. Hešnjega Telesa dan. Procesije se bodo udeležili knezonadškof Zoin iz Gorice, kne-zoškof Misfiia iz Ljubljane, škof Šterk iz Trsta in naslovni škof dr. Glavina. Kronanje izvrši knezonadškof dr. Zorn.
Dunaj 16. Vojna ladija „Albatros" brzojavlja iz Cooktowna v Avstraliji: V gorovju na otoku Gnadalkanar so domačini napadli oddelek ladije, kojemu so bila poverjena znanstvena raziskavanja. Umorjeni so : geolog Foullon, ki je spremljal ta oddelek, kadet Beaufort in 2 mornarja. Štirje možje so težko, dva pa lahko ranjena. Mnogo domačinov je bilo na to postreljenih, ostali so zbežali.
Dunaj 16. Novoimenovani angleški poslanik Rumbold je dospel semkaj.
Najnovejše vesti.
Tr8t 16. Danes se je pričela v cerkvi sv. .Tusta slavnost kronanja Matere Božje. V '
Trgovinske braojnvhe in vesti.
BnUmpeita. Pšenica za jesen 6-95-6 97 P8«nion spomlad 1896 7-U5 do 7 2«—.—. Oves za jeson 5'28—5*30 H* za joBen 6'l4—6'16 Koruza za sept.-okt. 3*75 —3'76 PftouiOK n«.vfi od 7« kil. f. 710 -715 od 79 kiio. 7.10—7-15., ođ 80 kil. f. 7'25—7'30 od 81. ki!, f. 7*35
7"40 , Ort H0 Idi. for. --.Ipflmon 5'10-7-70
proso 5 35* 5'85.
Pšenica: Silne ponudbe, kupci reservirani. — Prodaja 65.000 mt. Bt. 5—7 ni. ceneje. R2 5—10 m. Bt. ceneje. Trg t obče mirneje. Vreme: lepo.
Prapra. Nerafinirani sladkor for. 1180, oktober-december 12*— mlačno.
Pruga. Centrlfugal nori, pontavljne t Trst s carino vred odpofiiljatev precej f, 35'— —'— Concasse 36 95—'- —Četvorni 87 —V glavah sodih 39'25—-50 Havre. Kava Sauto« goori averago za september 64 50 z« januvar 61-—.
Harabnr«. Santon gooH »r«»ra«ro»<» roptombor 51-75 za december 50*25. za maro 1897. f. 50-75.
Dani^JikAbOVi« 18- septembra 1806.
včeraj danea
Državni dolg t papirju .... 101.65 101.55 „ „ v srebru .... 10160 10155 Avstrijska renta v zlatu . . . 123.40 12345 „ v kronah . . . 101.30 101.20
Kreditno akcijo.......»67.75 »61 25
London lOLst........119.60 119.66
Napoleoni.........9.53'/, 9.53'/.
20 mark .......11.78 11.73
100 italj. lir ...... 41.30 44'30
v Pri
„TRŽAŠKEM SOKOLU"
Predtolovadci in njih namestniki:
ob sredah od	8—9'/»
Telovadci, I. oddelka:
ob ponedeljkih iu petkih od	8'/4—93/«
Telovadci, II. oddelka: (oddelek za staroje gospode) ob pon. in petkih od 7'/»—8'/,
Telovadba gojencev:
ob Hrcdah in sobotah do 1. marca od	4—6
od 1, marca daljo od	8—6
Telovadba otrok:
ob torkih in čtrtkih do 1. marca od	3—6
od 1. marca naprej od	4—7
Ženski I. oddelek:
ob četrtkih od	7'/,—9'/.
Ženski II. o d d.:
ob ponedeljkih in petkih od 1. marcu od	5—6
od 1 marca dalje od	®V»
Hlevi,
koji so se nahajali v hiši hotela Evropa, premestili so se v ulico Cecilia list. 1996, nasproti vrta Rittmayerjeve hiše.
Otvoritev pivarne
Corsia Stadion št. 19.
(ex lieimond)
Podpisani fitejeni si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da sem prevzel na svoj račun znano pivarno se vrtom v ulici Stadion, hŠt. 19, kjer je „Tržaško podporno in bralno društvo".
Točim znano zdravo Ju d t ni a nn ovo pivo po 26 iič. istrsko fino vino po 40 nč., teran po 5'j nč., belo 5 t a j o r s k o po 48 nč. liter.
Kosila dobivajo se v pivarni kakor čez ulico po 20 nč., vučene od 18 nč. dalje.
Zajedno vsojani se javiti slavnomu občinstvu, d« imam pripravno aobo m Klubove već®** na razpolago^ Odda se, ako se prijavi želja dan prtj. ipF* Postrežba Je točna In brr* Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.	v v
Makso Lavrencic,
gostilničar ulica Stadion 19.
rPrjJava.
m „Csarda alla Posta",
H via Molin piccolo fitev. 1, toči najboljo znano seno-H zesko marčno pivo, istrska, dalmatinska in bela vina.
Izborna nemika in ital. kuhinja. Točna postrežba. H Za obilno udeležbo s« priporoča
Ivan Gutjahr.
Hi
Lastnik kensorcij lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.