Raziskovanje migracij skozi prizmo spola in visoke izobrazbe ter v odnosu do duševnega zdravja je redko. Migracijski poteki so prežeti s številnimi stresorji in ovirami novega okolja, ki posredno ali neposredno vplivajo na kakovost duševnega zdravja ter s tem na uspešnost integracije migrantk in migrantov v novo skupnost. V članku je opisan migracijski proces migrantk z visokošolsko izobrazbo na mikroravni in kako ta vpliva na njihovo duševno zdravje. Primarna metoda so bili narativni intervjuji s podpornima metodama etnografske ga dnevnika in demografskega vprašalnika. Vzorčenje je potekalo po metodi snežene kepe. Raziskava je vključevala 36 oseb iz treh držav: Nizozemske, Nemčije in Slovenije. V kontekstu socialnega dela in migracij kritični pogled na mikroravni pomembno pripomore k boljšemu razumevanju vsakdanjega življenja migrantk in s tem tudi stanja njihovega duševnega zdravja. Tako si prizadevamo za socialno pravičnost, in sicer v obliki kulturne, socialne in družbeno-politične senzibilnosti in podpore za izboljšanje duševnega zdravja migrantk.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-9Z6X1R45

COBISSID

147622147

DOI

10.51741/sd.2023.62.1.29-42

Objavljeno

26.04.2023

Metapodatki

Citiranje

APA:

Verderber, Sara (2023). Duševno zdravje visoko izobraženih migrantk. Socialno delo, letnik 62, številka 1, str. 29-42. URN:NBN:SI:DOC-9Z6X1R45 from http://www.dlib.si

MLA:

Verderber, Sara. "Duševno zdravje visoko izobraženih migrantk." Socialno delo letnik 62. številka 1 (2023) str. 29-42.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9Z6X1R45>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)