OPREMA
SLOVENJ GRADEC
V lastnih prodajnih enotah NOVE OPREME
SLOVENJ GRADEC
Stari trg 304 0602/44-185, 41-144
NOVO MESTO
Regerške košenice 65a 068/21-674
floinizje motne cene oblazinjenega pohi/tva in ugooni kreditni prodajni pogoji
O 20% popust ob gotovinskem plačilu o trimesečno obročno odplačilo brez popusta o petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero
•	• w •
Tovarna /f^ akumulatorskih baterii
MEŽICA
PZOIMJflMO IN m NUDIH0:
KI akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo.
K akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih.
Karikirano
Po referendumu
NEVARNOST, IMENOVANA GLOSA
Odkar učjo v novinarskih šolah novinarske zvrsti, se je nabralo že nebroj novinarskih ljudi, ki so se lotili tudi pisanja glos. Zanje naj bi bilo najbolj značlno, da na zbadljiv načn pišejo o resnih stvareh, in da je skoraj nujno, da je glosa popoprana še s humorjem. Tako približno piše v učbenikih za novinarje.
Vse kaže, da bodo o tej novinarski zvrsti morali začeti učiti tudi v osnovnih šolah, da bodo hec razumeli tudi bralci. Tako bomo na isti Uniji heca navadni smrtniki in v časopise in revije pišoči smrtniki. Seveda, če bi to po kakšni temeljiti
narodni psihoanalizi lahko veljalo tudi za Slovence, ki bodo tudi hec, češ da ga ne razumejo in nočejo razumeti, zagotovo še naprej raje ne razumeli in ga vzeli osto zares. Da bo le špetir v hiši in bomo lahko še naprej znani po ikebanah z noži.
Še posebej velja to za tiste smrtnike, ki menijo, da so bog bogova in je zato že samo po nemarnem omenjeno njihovo ime povod za vsa mogoča maščevanja. In spraševanja, kaj da je zadaj...
Zadaj pa je vedno rit, ki se rima na - hec mora bit!
dosar
•	POVEJTE Ml, KDO Sl NAJBOLJ PRIZADEVA ZA OBČINO, IN POVEM VAM, KDO NA KAJ RAČUNA.
•	NOVI ŽUPANI, VEDITE: VSAKA ŽUPA IMA SVOJEGA ŽUPANA, DOKLER IAAA VSAK SVOJO ŽUPO.
•	SLOVENCI SMO BOU ZAHTEVNI OD DRUGIH NARODOV: POLEG KRUHA IN IGER POTREBUJEMO TUDI SOVRAŽNIKE.
•	V ENOSTRANKARSKEM SISTEMU SO BILI DRŽAVNI SOVRAŽNIKI VSI DRUGAČE MISLEČI, V DEMOKRACIJI VSI -MISLEČI.
IZ YSCBIIIE:	
□ NE ZA NOVE OBČINE	4
□ DAMJAN ziH: TONI S KAPO	6
□ KOROŠCI in AFERE	8
□ HOJA po ŽERJAVICI	14
\/ □ SE O ZIDU	9
□ SKOKI v SOLKANU	18
□ BILL CLINTON DAL ROKO KOROŠCU 19	
□ NAŠI RIBIČI DRŽAVNI PRVAKI	24
Na naslovnici: Damjan ZIH	
Foto: IVKO	
	
PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem. Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.	
V ospredju
TUDI KOROŠCI-KOT SLOVENCI
Nekaj več kot 56 odstotkov Slovencev je prišlo 29. maja na volišča, kjer so povedali svoje	na referendumska
vprašanja. Le v tretjini referendumskih območjih so se odločili potrditi izbor zborov krajanov, ki so, čeprav praviloma	maloštevilni, dejali
"bodimo občina!11. Približno tako, raje za luknjo slabše so se ravnali Korošci, saj je bilo od sedemnajstih referendumskih območij kar trinajst takih, kjer so tisti, ki so na volišča sploh prišli, menili, da zbori krajanov nimajo pojma.
Zdaj so spet na potezi poslanci v Državnem zboru in glede na to, kako je nastajal zakon o novi lokalni samoupravi, in vsi ostali v zvezi z njim, lahko pričakujemo novo zmešnjavo. Referendum je bil samo poizvedbenega značaja, končno besedo bo imel parlament in zna se celo zgoditi, da bo “razveljavljen" narod...
Variante razpleta so lahko tudi za Korošce naslednje. Najverjetnejša je, da bodo ostale občine takšne kot so, le da bodo v njih obveljala nova pravila igre. Se pravi znosnejše oziroma manjše število članov občinskih svetov, župan kot seštevek sedanjih predsednikov skupščine in predsednikov izvršnega sveta, ločitev upravnih (državnih) funkcij od funkcij - po vsebini - novih občin. Še letos bodo po tej varianti seveda tudi nove volitve v takšne občinske organe. Stranke se lahko torej kar začnejo pripravljati...
Druga varianta je, da bo Državni zbor znova privlekel na plan strokovna izhodišča za nominacijo novih občin in se bodo ponovile razprave o smotrnosti takšni in drugačni, vsekakor pa na Koroškem takrat ne bi imeli več sedemnajst novih občin, temveč kvečjemu kakšnih deset. Komur se ljubi, naj jih sestavlja po enem od
principov, ki je za občino predvidel vsaj 3ooo prebivalcev. Le da tokrat Državni zbor ne bo več razpisal referenduma, ampak bo izdal kar zakon o ustanovitvi novih občin. Upajmo vsaj, da bodo v primeru te variante upoštevali nesmisle, ki so se tokrat v referendumskih območjih pokazali ob "nedeljivosti" naselij.
Še najmanj verjetna je varianta, da bi Državni zbor upošteval rezultate referenduma, ki mu zdaj že kar vsi po vrsti pravijo poizvedovalni. Pri nas bi po njih imeli štiri občine, ki to hočejo biti, ostale bi bile imenovane po volji Državnega zbora. Si zamišljate naše reakcije... POIZVEDOVANJE NAS JE STALO 260 MILIJONOV TOLARJEV. Naj še kdo reče, da v Državnem zboru ne sedi možganski trust tega naroda...
Sicer pa so bili zaokroženi rezultati najdražjega poizvedovanja v novi državi na Koroškem naslednji:
Dravograd - udeležba 53%, ZA 53%; Šentjanž - 73%, ZA 62%; Radlje - 42%, ZA 45% ; Muta - 48%, ZA 41%; Vuzenica
-	56%, ZA 28%; Vuhred - 72%, ZA 25%; Podvelka - 52%, ZA 20%: Remšnik - 71%, ZA 36%; Črna - 70%, ZA 49,64%, Mežica
-	62%, ZA 31%; Ravne - 46,8%, ZA 46,9%; Prevalje - ZA samostojno občino 24%, ZA skupno z Ravnami 73%; Slovenj Gradec
-	43%, ZA 52%; Mislinja - 55%, ZA 22%; Podgorje - 56,7%, ZA 9,3%; Šmartno - 71,5%, ZA 12,3%.
Zdaj bi bilo najpametneje seveda poklicati predse poslance z našega konca, pa svetnika z našega konca in jim povedati, da po nemarnem zapravljati denar ni lepo, ob stiskah, ki tarejo našo deželico pa že kar grdo. In jih lepo prositi, da ne vsekajo še kakšne neumnosti, drugače pa nas lepo in sproti obveščajo, kaj kanijo izmed zgornjih variant izbrati.
Edi Prošt
ANKETA: DO OOV/ih ObČitl
volja (Judi
Simon SKOBIR, Podgorje pri Slovenj Gradcu:
"Mislim da ljudje niso bili dodobra seznanjeni o oblikovanju novih občin. To je tudi vzrok, da so referendumi takorekoč propadli. Po drugi strani pa mislim, da se ljudje ne morejo odločiti za nove občine, ker bi pač \<se druge državne službe ostale na sedanjih, že obstoječih občinah. Mislim, da bo vse to prinesel čas."
Milka STRGAR, Šentjanž pri Dravogradu:
Sem proti drobljenju oz. ustanavljanju novih občin. V Šentjanžu oz. na Otiškem vrhu smo imeli gramoznico. Črpali so jo drugi, mi pa od tega nismo imeli ničesar. Vse, kar smo naredili za svoj kraj, smo naredili sami z svojim lastnim delom in denarjem. Če bodo vse družbene službe ostale v sedanjih občinah, potem nima
smisla, da bi imeli nekakšno komunalno občino."
Rok GORENŠEK, Brdinje:
"Za snovanje novih občin je po mojem mnenju referendum popolnoma zgrešena oblika. Hotuljci smo se odrekli svoji občini. Vemo, da smo imeli že trikrat svojo
Komentar
STREZNITEV
Piše: Vojo Močnik
občino, potem pa smo jih spet združevali. Kaj nam pomaga, če bi imeli sedaj več občin, te pa bi bile brez denarja. To bi bile siromašne občine brez industrije, ki bi životarile, med krajani pa bi bilo še več negodovanja."
Milka PODPEČAN, Mislinja:
"Po mojem so nas krajane o novih občinah vse premalo seznanili. Mislim, da se pri ustanavljanju novih občin vsem nekam mudi in nam jih vsiljujejo. Zato krajani nismo več tisti, kot smo bili nekoč, ko smo vsem kar zaupali, potem pa smo videli, da smo bili za marsikaj prikrajšani. Če imamo občino v Slovenj Gradcu in smo v njo veliko vlagali, naj bo občina kar tam."
Matjaž GOSTENČNIK, Slovenj Gradec:
Mislim, da je referendum odraz želja in volje ljudi. Prav sedaj pa takšen proces oblikovanja novih občin ni najbolj pravšnji, ker so ljudje preveč obremenjeni z drugimi zadevami in zaskrbljeni za prihodnost. Nepremišljeno in vse prehitro vsiliti ljudem nekaj, za kar niso zainteresirani, se mi zdi, da je zapravljenje časa."
F. JU RAČ
Koliko pomenijo rezultati referenduma o novi lokalni ureditvi klofuto slovenski oblasti, si dovolj belijo glave drugje. Jasno je le, da gre za polomijo par ex-cellence, ki jo bo pred kritičnimi očmi voiiicev težko oprati. "Najpomembnejši reformni projekt države" po osamosvojitvi se je spotakni! na prvem koraku... Nas pa na tem mestu zanimajo predvsem rezultati referenduma v koroški regiji in posledice, ki jih prinašajo. Zanimajo nas seveda tudi ozadja, ki so pripeljala do odločitve ljudi, da so v Mežiški, Mislinjski in v večji meri tudi v zgornji Dravski dolini izrekli odločen ne ponujeni drobitvi občin.
Že bežen statistični prelet referendumskih rezultatov pokaže, da smo Korošci rekli NE predlaganim mejam občin še dosti bolj rigorozno, kot to velja za slovensko poprečje. Od 17 predlogov so bile izglasovane ie štiri nove občine v okviru ponujenih referendumskih območij ali v 23,5% območij (Slovenija: 37,7%). ZA občine v predlaganih 17 referendumskih območjih se je v koroški regiji opredelilo 38,1% glasovalcev (Slovenija: 44,2%). Pri tem seveda ni upoštevana posebnost Prevalj, kjer - trdim - so krajani občino, in to s prepričljivo večino, izglasovali. Skupno občino z Ravnami namreč, kar pa se ne pojavlja v nobenem poročilu o rezultatih referenduma.
Za temi statističnimi podatki pa se tokrat (razumljivo) brez pompa skrivajo zgrešene kalkulacije političnih strank in raznih grupacij, ki so računale na pobiranje političnih točk ob referendumu. Kajti pred dejstvom, da gre tudi pri reformi lokalne samouprave za neposredne interese strank, si ne kaže zatiskati oči. Katere stranke zagovarjajo varianto čim-manjših občin in katere ne, se je jasno pokazalo v Državnem zboru ob primeru Kopra. Za Koroško veljajo enaka razmerja oz. stališča strank tudi pri nas niso usklajena.
Menim, da je ravno v tem (v neodgovornem odnosu strank) treba iskati vzroke majskega poloma. Da okviri sedanjih občin ne ustrezajo novi vlogi lokalnih skupnosti, je namreč jasno vsem, ki bistvo reforme občin vsaj malo poznajo. Razbitje v črepinje, kot se je slikovito izrazi! radeljski župan, pa je absurd, ki bi, denimo, Koroško razdrobi! v 17 občin s poprečno manj kot 5.000 prebivalci.
Dovolim si trditi, da je za naše območje optimalno število sedem občin iz sedanjih štirih, pri čemer ni upoštevana že izglasovana delitev dravograjske na dva dela. Ker zaradi doslej vodenih postopkov takšna rešitev ni preveč verjetna, bomo, izgleda, tudi na Koroškem ostali pri absurdih, kjer bi (ob doslednem upoštevanju referendumskih izidov) imela npr. Ribnica na Pohorju samostojno občino, Mislinja, Mežica ali Prevalje pa ne.
Temeljna poreferendumska ugotovitev na Koroškem torej je, da, hvala bogu, ni zmagovalcev, so le večji in manjši poraženci. Kajti - bojte se zmagovalcev, ki so že v predtekmovanju pokazali, da so pripravljeni brezkompromisno uničiti tekmece! Ker so nekateri aktivnosti za novo lokalno samoupravo hoteli izkoristiti za veliki obračun, je prevladalo načelo, da cij opravičuje sredstva. Nič čudnega torej, če so za nereprezentativen proglašali rezultat ankete, ki je povedal, da večina ljudi ne podpira sprememb sedanjih občinskih mej, hkrati pa za brezpogojno reprezentativen rezultat zborov krajanov, ki se jih je udeležil odstotek in nekaj volilnih upravičencev. Z agresivnim sklicevanjem na voljo ljudi, ki jo je dano (s)poznati le in edino njim, so uprizorili križarsko vojno proti vsem, ki so si upali javno izraziti drugačno stališče.
Takšna praksa se je v polni meri izrazila pri agitiranju za razbitje občine na območju Raven in Prevalj, v katerega je lokalnim "veljakom" uspelo pritegniti (nategniti) celo koroškega dopisnika osrednje slovenske časopisne hiše, da jim je ves čas slepo in pridno asistiral, zagovornike skupne občine pa je z lučjo pri belem dnevu skuša! najti celo pri njihovem domnevnem meditiranju v "zgodovinskem Kefrovem mlinu". Nič čudnega torej, da se je revček izgubil v lastnih konstruktih in so ga tiralično iskali kolegi s Koroškega radia! Veličina lokalnih "veljakov" pa se je v stilu "cesar je nag" sesula že ob prvih neuradnih podatkih o izraženi volji ljudi.
Končna ugotovitev torej je, da so ljudje v večini primerov reagirali zrelo in niso sprejeli ponujenega mačka v Žaklju. Zdrava ljudska pamet se ni pustila presenetiti. Nerodno je le, da je za streznitev "prosvetljenih" morala tokrat presenetiti ona.
Pogovor z Damjanom Zihom, avtorjem znane pesmi
Toni ’ma pa lepo kapo
PESMI BREZ RIME SO KOT PETJE BREZ POSLU HO
V šestdesetih letih, ko je Adi Zih že "vodi! gavde" k dobri stari kavarni, je bi! Damjan, najmiajši med Zibi, še smrkavec. !z prvega nadstropja na devet b se je zmeraj kaj slišalo, včasih je rohnel Adi, včasih gospa Brigita, vmes brenkanje kitare in prepoznavno petje Zibov. Drobne žilave gospe Brigite, ki so jo njeni fantje spoštovali, ni več, Zibi so se razselili, tudi Adijeve kavarne ni več, iz prvega nadstropja na devet b pa se še zmeraj sliši brenkanje kitare. Damjan Zih je še tam.
Muzika med Zihi je tako običajna kot pivo na točilnem pultu, vseeno pa ste se vi zanjo bolj zares odločili šele zdaj.
□	Prvič kot prvič: naredi! me je ata. Navdih za muziko je bi! že v genih. A ko si mlad in trmast, misliš na marsikaj. Nisem mislil, da bi to lahko bila služba ali vir dohodka, zato sem pisal za prijatelje in se s kitaro klatil po Sloveniji.
Potem se je zgodila Toni ’ma pa lepo kapo.
□	Se je. Prodali so 22.000 kaset. Potem sem dobi! tisto zlato kaseto in plaketo, nakar so jih prodali še nekaj tisoč.
Zaslužek?
□ Nisem dobi! niti tolarja od vseh teh tisočev prodanih kaset. Nisem	ime!	pogodbe. Nekdo je
videl,	da	se	da na	meni
zaslužiti in	je	zaslužil.	Naj se
zaleti	s tistim	novim	merce-
desom. Lahko bi tožil, pa ne bom. Bolje je imeti dobre odnose s tistimi, ki so pri koritu.
Damjan ZIH
No, z muziko ste vseeno nadaljevali.
□ Kar odločil sem se za glasbeno pot, ker je bilo toliko vabi! za nastope. Ampak ljudje ne vejo, ko te vabijo, da danes še kura zastonj jajc ne nese. Vsi bi radi, da prideš igrat zastonj. Zastonj igram samo otrokom in invalidom, drugače pa vsaj za večerjo in bencin. Še/ sem, kamor so me povabili. Tako za svoj boljši jutri in za svoj kos kruha.
Še kakšne izkušnje z nastopov?
□	Da je denar sveta vladar. Ugotovi! pa sem, kjerkoli že sem bil, da ni kraja, kjer ne bi poznali te pesmi Toni ’ma pa.... Bi! sem sprejet kot zvezda. Kar čudi! sem se, saj o sebi ne mislim tako. Ni mi jasno, kaj vidijo v meni. Pridejo s kravato pa ... o, dober dan, to ste vi, čisto druga pesem kot prej.
Menda ste imeli tudi svoj bend?
□	Zih Damjan Bend za en sam nastop. Na gasilskem kongresu smo lani igrali za Milana Kučana. Potem smo takoj razpadli. Nismo mogli us- kladiti glasbenih ambicij. Meni je več do sproščene glasbe, ob kateri se da zaplesati in tudi zapeti.
Managerja še nimate?
□	To so barabe. Vsi me hočejo samo nasrat.
V glasbeni šoli ste igrali trobento, zakaj potem kitara?
□ Zraven trobente ne moreš peti.
y
Konec junija bo promocija Zihove nove kasete. Kje, kdaj točno in kako, se bo slišalo po radiu, je dejal Damjan. Seveda pa že vnaprej vabi vse, ki imajo radi prijetno koroško glasbo.
Ko je zbiral denar za kaseto, si je dodobra obrusil pete po neradodarni Koroški. Mnogi so obljubljali, redki pomagali. Zih se na tem mestu posebej zahvaljuje naslednjim:
Servisu plinskih naprav Cepec,
Bistroju Sova v Črni,
Bifeju 16 na Javorniku Šport bifeju na Prevaljah Diskontu Žagar, kmečkemu	turizmu	Končnik
na Selah,
tiskarni Odtis Ravne in foto & grafičnemu studiu Ivko na Ravnah.
Vsem ostalim, pravi Zih, ki pa so obljubo, da bodo kaj dali, pojedli, pa bog ne daj, da bi se jim zaletela.
Se	da preživeti	z muziko?
□	Ne, od muzike ne.	Še sam	ne
vem, od česa.	Zdaj sem
gospodinjska pomočnica. Svoji ženski in svojemu sinu.
Načrti?
□	Te dni bo izšla nova kaseta in bo imela naslov po uspešnici Toni 'ma pa lepo kapo. Na njej so pa še nove pesmi: Uspavanka, Kje je ta pot, Zobobol, Španski dan, Opala, Uršlja gora. Vse je, za staro in mlado.
Kolikor vem, se vse pesmi rimajo.
□	Pesmi brez rim so kot petje brez posluha.
Publika? Katera je najboljša?
□	Najboljši so otroci, zato bom naslednjo kaseto naredi! samo za otroke. Ti so najbolj hvaležni.
Kako se odzivajo?
□ Še. Še zapoj, rečejo. Na cesti pojejo za mano, "šrajajo, " cukajo svoje starše za rokav, češ, tam je pa Toni 'ma pa lepo kapo. To je dober občutek.
Kaj bo Damjan Zih še počel?
□	Pel bom, pa nastopa! pa koncertira! Pripravljam se na nov projekt. To je, da bom doma ženi v redu kosilo skuha! Drugače pa: pred časom so me povabili v Nemčijo, da bi sodeloval pri ansamblu, kjer poje tudi znana pevka z Kaven Marjana Mlinar. Junija so planirane tri "gavde" v Nemčiji. No, res, če imam čas, kuham, sicer pa pišem za druge besedila in glasbo.
Se ne bi kdaj zbrali Zihi in nastopili skupaj?
□	Ne ga srat. Ni časa.
Koroški glasbeniki kot denimo Marijan Smode, Adi Smolar, Milan Kamnik, je to konkurenca?
□ To ni konkurenca. To so moji prijatelji. Vsak se ukvarja s svojo zvrstjo muzike. Jaz pravim, vsak naj dela, kar mu paše, če pa komu uspe, bog mu daj dobro.
Zlatka Strgar
Damjan ZIH in Marjana MLINAR pri skupnem nastopu z nemškim narodnozabavnim ansamblom
Afere
KOROŠCI (N AFERE
fKDO JE KDO. KDO S KOM (N ZA KAJ. KDO BO KOGA. KDO JE PROTI..J
Produciranje afer je ena od temeljnih značilnosti mlade slovenske demokracije. Po svoje so nadomestek obdobja tik pred razpadom Jugoslavije, ko smo živeli v nenehem strahu, kaj se bo zgodilo jutri, karje ljudi držalo v stalni napetosti. Svojčas smo v časopisih najprej pogledali devizni tečaj, danes iščemo na časopisnih straneh afere. V njih seveda tiči premišljena politika: na eni strani politični obračuni in boj za oblast, na drugi strani se z odpiranjem raznih afer preusmerja pozornost ljudi od bistvenih problemov. Ne moremo se namreč znebiti občutka, da pri produciranju afer ne gre toliko za odkrivanje kriminalnega početja kot za politične boje. V zadnjih aferah na Slovenskem pa imajo vidno mesto tudi Korošci.
Korošec Korošcu- špicelj?
Silvo Komar. Janez Janša, vodilni mož v kovnici slovenskih afer, je Komarja, takrat šefa VIS za Štajersko in Koroško, takoj po odkritju orožja na mariborskem letališču grobo diskreditiral, češ da gre pri tem orožju za Komarjevo osebno podjetje. V tem prehodnem obdobju nasprotnikom pride prav vse, in argument Janše proti Komarju je bila tudi njegova partijska preteklost. Komar preživlja dolgotrajni sodni proces in zagovore pred parlametnarno komisijo, vendar: bolj se zadeva odmika, bolj se zdi, da bo Komar iz te afere izšel kot zmagovalec, če že ne kot zmagovalec, pa gotovo ne bo poražen. Drugo pa je vprašanje, kdo in kako bo Silva Komarja moralno rehabilitiral po vsem tem, kar so mu po spektakularnem odkritju čez noč naprtili.
Mag. Herman Riglenik. Pamfleti tako imenovane Civilne iniciative se v veliki meri ukvarjajo z Mežičanom Hermanom Rigelnikom. Gre za podoben poskus diskreditacij kot v primeru Komar, le z bistveno razliko: Komarja je javno ožigosal Janša, za Civilno iniciativo se skrivajo anonimneži. Rigelnikovi nasprotniki so potem, ko je najprej postal podpredsednik vlade, po uspehu na volitvah in kasneje, ko je postal še predsednik državnega zbor?, izgubili živce in za vsako ceno skušali spodrezati njegov ugled. Rigelnik je pričel zelo suvereno voditi državni zbor in za parlamentarno krizo je potrebno začeti pri glavi parlamenata. V enem od Prepihov smo že nakazali, da so niti Civilne iniciative nedvomno razpeljane tudi na Koroškem.
Milan Smolnikar. Do dogodka v Depali vasi je za Slovenjgradčana	Milana
Smolnikarja vedel le malo kdo. Svojčas je bil policist na Viču. V času, ko je bil načelnik UNZ Slovenj Gradec še Slavko Kocmut, je bil Smolnikar v disciplinskem postopku. Če Smolnikar takrat ne bi sam zapustil policijskih vrst, bi ga policija bržkone sama izključila. Smolnikar je dosegel takšno "slavo", da se v parlametnu in javnosti govori kar o "Primeru Smolnikar" ali "Primeru Depala vas". Kakršnakoli bo že Smolnikarjeva nadaljna pot, v novejši politični zgodovini bo ta Slov-nejgradčan pač obravnavan kot primer, ki je zrušil Janeza Janšo.
Drago Kos. Tudi ime kriminalista Draga Kosa, sicer doma s Prevalj, se je pričelo omenjati v primeru Depale vasi, še prej pa v primeru Civilne iniciative, ki jo je Kos tudi raziskoval. V zadnjih dneh, ob ponujenem odstopu ministra Bizjaka, pa so bila v igri razna ugibanja: ali bo zamenjan skupaj s Klavoro tudi Kos ali pa bo Kos tisti, ki bo ostal in celo napredoval. Nekatere Korošce je resno strah, da bi se Kos vrnil na UNZ Slovenj Gradec. Ker pa je Kos eden najboljših kadrov v slovenski policiji, bo njegova kariera najbrž povezana z Ljubljano.
Ivan Draušbaher. Ivan Draušbaher z Mute že nekaj časa velja za uradnega slovenskega trgovca z orožjem, po njegovem zadnjem pričevanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo pa naj bi bil Draušbaher tisti, ki je Janši povedal za orožje na ma-
riborskem letališču. Draušbaher je sicer direktor firme Orbis, vse pa kaže, da hkrati tudi uslužbenec ministrstva za obrambo, saj se je letos ob prometni nezgodi v Dravogradu policistom legitimiral z izkaznico Morisa. Orbis je bil svojčas del Gorenja in Draušbaherju skupaj z dr. Zagožnom (oba sta delala v
Gorenju v času direktorovanja mag. Hermana Rigelnika) pripisujejo soavtorstvo pamfleta Civilne iniciative. Na Muti se tačas zabavajo s tem, koga vse iz jugoslovanske soldateske je Draušbaher v minulih letih vodil na jago.
Miro Petek
Reagiranja
Z DRUGE STRANI
Ni res, kar se šušlja! Se je kdaj že izkazalo, da so bile govorice resničnost?
Cme vrtnice... Ce ste že hoteli najti dobro temo za časopis, bi lahko pisali o tistem, za kar ste prepričani, da je res.
Ste pri tem sploh pomislili, kako lahko takšen čanek vpliva na nekoga?
Res je, da smo pri vrhu samomorilnosti, ampak ta vrh se ne bo nikoli zmanjšal, če ga boste zmanjševali na takšen način.
Kurt Combain nima s tem čisto nič, le to, da njegova glasba nekomu pomeni sprostitev, če jo razume.
Veliko nas je takšnih, ki smo velikokrat pomislili, da je najboljše, če gremo po poti brez vrnitve. Nekateri smo na sredi obstali, nekateri pa so šli do konca. Zakaj?
Na to ne boste nikoli dobili resničnega odgovora. So problemi in vedno več jih bo. A s takšnimi članki ne boste nikomur pomagali.
Mladi potrebujemo malo več razumevanja.
Preden še enkrat kaj podobnega napišete, raje najprej razmislite. Ne mislite samo na to, kako bi še! časopis čim bolje v prodajo, ampak tudi na to, kako bi se dalo na dmgačen način mladini pomagati.
Vem, da tega pisma ne boste objavili, ker je nasproten po vašem mišljenju "čudovitemu" članku.
Raje poglejte obraze mladih, ko preberejo in rečejo; Nimajo pojma! Nihče več ničesar ne razume!"
Brez zamere.
Se ena pripadnica, ki bo morda enkrat ena vrtnica več v vašem pomladnem
šopku. 17. let
St HJJlXl	|00 d JU di< n
ir. f ny	jf*.,	' ff x a.!cs\,
A te
TELEFON V
za otroke in odrasle 0602/23-399, 23-004 sreda: 17 - 19h pon.-pet-: 12 - 13h pod šifro: "PRIJATELJ'1
Z druse strani zidu
Že mnogo ljudi je sedelo na tem zidu in še bodo sedeli, in ko ga bodo podrli, bo mladina poiskala drugi zid. Za to ni kriv zid ne mladina, za to je kriva naša malomeščanska civilizacija, ki mladini ne pusti svobode. Vsak čovek potrebuje prostor, kamor se lahko zateče, v tem primem je to zid. Tam se debatira o osebnih in splošnih problemih, če pa je zraven steklenica vinca, še ne pomeni, da smo alkoholiki ali narkomani. Vsekakor vsi ne uspemo v življenju, vendar večina uspe prebroditi probleme in se vključiti v dmžbo.
Marsikdo nas obsoja že zaradi zunanjega videza; smo morda problemi, če se dmgače oblačimo, poslušamo dmgo glasbo, živimo v svojem svetu. Tega nam ne more preprečiti socialna, policija ali starši. Lahko nas poskušajo razumeti in nam pomagati, podpirati v boju za boljše življenje. Lahko nam dajo več svobode in boljše pogoje za ustvarjalnost. Lahko nam pomaga občina in nam da mladinsko sobo, da se ne bomo zbirali na ulici in motili mimoidočih. Mladinsko sobo, kjer bomo lahko kovali načrte za življenje.
Zid okoli, ki bi nas skrival, ni rešitev. Problem je še vedno tu in bo ostal, dokler boste hodili mimo naših problemov kot fijakarski konji in nas obsojali.
Pokažite vsaj malo zaupanja do svojih otrok in jih ne obsojajte za kozarec vina, pokajene cigarete ali dolgih las. Casi, ko si se lahko pogovarjal le o cerkvi ali o šoli, so minili. Mi imamo več problemov kot vaše generacije.
Veliko bolj smo pod pritiski, zato vas prosimo, poskušajte nas razumeti in nam zaupajte, saj moramo še veliko prebroditi.
Otroci z zidu
otW ^ ^ ^ oi„yaj/< ia	“'"n, oJo/^č J
y?a ^	xe e^/4
* « /aUo	A tr
A * .ožfZ
y//0/°A	^ ^
'v* p/torutp, jf Sta*
07«
tuj*.
Veliko je bilo odzivov (pisnih in ustnih) na naše pisanje o ČRN! VRTNICI oziroma zaskrbljujočem številu samomorilnosti med mladimi Korošci. V uredništvu smo vedeli, da ne moremo narediti dosti več, kot na pojav opozoriti, niti si nismo umišljali, da bomo ta problem rešili Globoko se zavedamo občutljivosti teme in raznovrstnosti vzrokov, ki mlade potiskajo v način razmišljanja "po poti brez vrnitve", in dejstva, da s časopisnim člankom ne moremo prodreti v zavest posameznika ali mu pokazati pot rešitve.
Da so mladi razmišljali sami, kažejo njihovi odzivi, od katerih dva objavljamo. To hkrati dokazuje, da so naš prispevek prebrali, o njem razpravljali in se do njega opredelili. Po svoje pač. Le kdo bi vse razumel. Ne dvomimo, da so sami nakazali srž problema: nerazumevanja, podcenjevanja, obsojanja, vkahipiranja na silo... je toliko, da vse to kliče po reakciji. Obrambni mehanizmi se v pogojih brezperspektivnosti kažejo dmgače kot sicer. Pritiski so veliki.
Ne dvomimo, da so to po večini dobri ljudje. To so vendar naši otroci. Ker ne želimo, da bi bi! Prepihov prispevek napačno razumljen, je prav, da to povemo. Problem, ki smo ga zaznali, smo s svojim člankom skušali prikazati kar najbolj pošteno, nismo se od njega distancirali. Nismo se distancirali od mladih niti od glasbe, ki jo najraje poslušajo. Vso pravico imajo do tega. Dmžba pa ima pravico in dolžnost, da jim vrne perspektivo in zaupanje v življenje. Ne bomo razglabljali, katere institucije sistema so to dolžnost dolžne opravljati, same naj si izprašajo vest. V enem pa želje mladih konkretno podpiramo: Za božjo voljo, dajmo jim mladinsko sobo, prostor, kjer se bodo lahko neobremenjeno srečevali in izmenjavali svoje poglede na svet! Tako ne bo več potreben zid ne očitajoči pogledi z ene ali druge strani tega zidu.
UREDNIK
PREPIH
10/94 - 9
Po Koroški
KOROŠKI UTRIP
ZAPELI SC CTPCŠLI ZBCPI
V	skupni organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Radlje in vrtcev je bilo letos v Vuzenici srečanje vseh otroških pevskih zborov v občini Radlje.
Nastopili so otroci iz Ribnice na Pohoiju, Podvelke, Brezna, Radelj, Vuzenice in Mute.
Po nastopu, ki je bil tokrat resnično dobro obiskan, je sledilo še prijetno srečanje otrok in staršev v Vuzenici.
LLEPET C TCBAECI
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem in Koroško zdravniško društvo Slovenj Gradec sta v petek, 3. junija, na Ravnah organizirala Klepet za okroglo mizo na temo: TOBAK? NE, HVALA! Pogovora sta se udeležila tudi poslanec (podpredsednik) Državnega zbora dr. Vladimir Topler in državni svetnik prof. dr. Janko Sušnik. Po predstavitvi škodnih posledic kajenja na zdravje posameznika in predloga zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v Republiki Sloveniji, so udeleženci okrogle mize dali poudarek predvsem možnim načinom preventivnega delovanja oziroma spodbujanja mladih k zdravemu življenju brez cigarete. Enotni so si bili v oceni, da so prepovedi (čeprav potrebne) dosti manj učinkovite od izgrajevanja pozitivnega vrednotenja lika nekadilca, posebej med šolsko mladino.
V	tem smislu so dali apel medijem, da se aktivneje vključijo v prizadevanja za zmanjšanje kadilskih navad med Slovenci, vladi in oblasti pa so dali vedeti, da se v tem primeru obnaša dvolično, saj je od pobranega denarja iz naslova tobačnih izdelkov pripravljena kaj malo vlagati v akcije proti kajenju.
Razstavila Rade Žic
V	svojevrstni dravograjski likovni galeriji, v cerkvi Sv. Vida, je te dni na ogled zbirka likovnih del zdravnika Rada Žiča. To je slikar moija, jadrnic in obmorskih pokrajin.
Otvoritev razstave bo v sredo, 8. junija ob 19. uri.
V	kulturnem delu se bodo predstavili učenci glasbene šole v Dravogradu in ga. Branka Fišer.
Da vas ne opeharijo
Opozoril je predvsem da le kaže temeljito premisliti, kam in kako vložiti svoj certifikat.
Posvaril je pred takoimenovanimi notranjimi odkupi, ki bi znali biti na eni strani kar vabljivi, na drugi pa so lahko past
Zbor upokojencev
Na območju občine Radlje potekajo ta čas zbori upokojencev.
Če pustimo ob strani vse drugo, kar teži to populacijo naših občanov, so vsekakor v ospredju vprašanja, kam vložiti svoje certifikate.
V Radljah so zaradi tega poklicali na pomoč kar pravega strokovnjaka za tovrstna svetovanja.
za izgubo še tega, kar so upokojenci za svoja leta garanja dobili. Tudi močna podjetja lahko gredo v stečaj in v tem primeru bodo ostali brez svojega vložka in pričakovanj vsi, ki so vanje vložili certifikate.
Skratka, tudi upokojencem priporočajo temeljit posvet in vlaganje v varne, čeprav morda računsko manj donosne naložbe.
Urelec bodočih likovnikov
Zadnji petek meseca maja je bilo v Radljah jubilejno 20. likovno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev in njihovih mentorjev iz mnogih šol koroške pokrajine.
Pred dvema desetletjema je likovni pedagog Mitja Schòndorfer v Dravogradu pripravil prvo Koroško srečanje mladih slikarjev iz osnovnih šol.
Kasneje je Štefan Kresnik srečanja nekako prenesel, ga skrbno organiziral v Radljah in mu dal znatno širši predznak in vsebino. Takrat je razlagal, da smo nekako šibki v kiparjenju in še v vrsti drugih oblik in vsebin likovnega izražanja otrok. Likovna srečanja v Radljah so bila vedno tudi spoznavanje določenega področja likovne dejavnosti, tudi za pedagoge in mentorje.
Tako je delo v Radljah potekalo in nastajalo mnogokrat kot skupna dela mentorjev in otrok ali posameznikov.
Kolonije so obdelale vse, od lesa, kamna, tkanine, gline ali celo zemlje in pokrajine.
Nihče najbrž ni štel, koliko otrok in mentorjev se je zvrstilo v dveh desetletjih. Značilno pa je, da semkaj prihajajo otroci višjih razredov koroških šol, ki bivajo pri vrstnikih v Radljah.
Za vsem tem delom je opazna globoka sled. Vse več je mladih, ki cenijo poleg drugega še likovno umetnost in jo ustvarjajo.
Na letošnjem srečanju in razstavi je sodelovalo kakšnih sedemdeset mladih, tudi gostje iz Wiesa in St. Stefana iz Avstrije.
Poleg temeljne gonilne sile Vlaste Pavlič pa so letos sodelovali še pedagogi Luka Popič, Milan Unkovič, Zoran Ogrinc, Andrej Grošelj, Stojan Brezočnik, Emil Košič, Stane Bricman, Katja Jurgec in Fritz Pribitzer.
Na zaključni razstavi je sodeloval tudi kipar iz maribora Ivo Goisniker z razstavo solnic.
-kv
Po Koroški
OSNOVNA ŠOLA BREZOVEC
UČENCI SO SE ZA VEDNO POSLOVILI
sko srečanje in nanj povabili vse učence in učitelje, ki so na tej šoli poučevali.
Srečanje je bilo prisrčno in ganljivo. Nekateri učenci so komaj prepoznali svoje nekdanje učitelje, še manj učitelji otroke, ki so že celo dedki in babice. Predstavljanja in obujanja spominov kar ni hotelo zmanjkati, po marsikaterem licu je spolzela solza ganotja lepe ali trpke spomine nekdanjih šolskih let in dni
Brezovski šolarji 1. 1953
Kot mnoge_ druge hribovske šole je lani tudi BREZOVSKO ŠOLO doletela usoda, da so se učenci in učitelji za vedno poslovili od nje. Nič več ne bo otroškega vrišča in živžava okoli tega lepega šolskega hrama na planini visoki. Šola sedaj sameva brez življenja kot prenekatera hribovska kmetija, ki še pričuje, da se je tam nekoč pretakalo življenje iz roda v rod.
Stezice k šoli, ki stoji le slab streljaj od makadamske ceste, so bile pred desetletjem še dobro izhojene. Stezice po mehki trati so danes komaj zaznavne. Od ene strani jih je utirala Marija Vrhnjak, zadnja učiteljica na tej šoli, od drugih pa osemletkaiji Mirko, Vlado in Olga ter Aleš in Matej. Vseh učencev je komaj toliko, kot jih je prva leta po vojni prihajalo v šolo od ene same hiše.
Prebivalci tega odmaknjenega kraja povedo, da je bila ta šola zgrajena leta 1932 zaradi plebiscitne razmejitve državne meje (saj je prej iz tega kraja precej otrok hodilo v St. Lorene v Avstrijo), da bi otrokom prihranili dolgo pot v dolino. Posebno težko je bilo v zimskem času. Trijekraljčani, kot se je prej kraj imenoval, so se začeli zavzemati za svojo šolo, katero bi ob polni zasedbi obiskovalo prek 40 otrok.
Po zaprtju meje se je šola selila po tesnih kmečkih hišah brez nujnih pomožnih prostorov, učitelji so morali pri kmetih iskati hrano in stanovanje. Pa še veseli so bili, da so sploh službo imeli.
Nova šola, ki so jo dogradili leta 1932, je bila za tiste čase kar moderno grajena. V njej je bil prostor za učiteljevo družino, ki je imela za uporabo tudi šolski vrt. Vse drugo je bilo treba pripeljati ali prinesti iz doline.
Do zadnjega so se upirali Brezovčani, da niso prešolali svojih otrok v dolino. No, pa so si sami krivi, zakaj pa se niso bolj oskrbeli z naraščajem. Tako se lansko leto niso poslovili od šole samo učenci in učiteljica, ampak tudi šola od otroškega živžava, ki je odmeval znotraj in zunaj njenih sten polnih sedemdeset let in še katero čez.
V slovo od šole so na pobudo odraslih, ki so obiskovali ta hram učenosti, priredili spomin-
skupnega delovanja. Spomnili so se tudi vseh tistih, ki jih ni več med nami.
Zaprtje šole pa ni prizadelo samo Brezovčanov, ampak tudi učiteljico Marijo Vrhnjak, ki tudi sama izhaja iz podeželskega okolja, saj je kmečka hči z Znajdeijeve domačije iz Suhega vrha pri Radljah. Povedala je, da je prej kot novinka štiri leta poučevala na Remšniku. Ko pa se je primožila na Podlipje k Vrhnjaku, si je našla zaposlitev bliže doma, pa vseeno v kilometrov oddaljenem Brezovcu, kjer je poučevala polnih enajst let. Ko je prišla tja, je šolo obiskovalo še 19 otrok.
Sicer pa Marija ni samo učiteljica, ampak doma tudi kmetuje v malem. Se preden se odpravi v službo, je treba pomolsti krave, naknniti pujse, skuhati zajtrk. Medtem se Teja in Maja pripravita za šolo, ki jo obiskujeta na Muti. Kot mnogi učitelji, ki so poučevali na planinskih šolah, si je tudi Marija poiskala zaposlitev v dolini, kjer morajo dozidavah še vedno pretesne šole. Mi pa se zakrbljeno sprašujemo, ali se bo sploh kdaj povrnilo življenje nazaj v planinski raj.
Ludvik Mori
KOROŠKI UTRIP
45. ©BLETN1CA MATUCE
V soboto, 4. junija, so si v Osrednji koroški knjižnici dr. Franca Sušnika, v sedanji Paradiževi bralnici in njihovi nekdanji učilnici segli v roko gospodje in gospe, ki so na Ravnah maturirali pred petinštiridesetimi leti. Nekdanje maturante sta nagovorili tudi obe sedanji ravnateljici knjižnice in gimnazije. Prof. Majda Kotnik Verčko jim je na kratko predstavila razvoj knjižnice v zadnjih letih, ravnateljica gimnazije prof. Maijeta Borstner pa je med drugim dejala, da je odločitev za ustanovitev splošnoizobraževalne šole leta 1945 v levem devžeju Slovenije potegnila Koroško iz "nicine v luč slovenske kulture" (dr. Sušnik). "Na prvo generacijo je gimnazija še posebej ponosna, tako kot dobra mati, saj vse, kar je prvo, je nekaj posebnega. Danes ima ta gimanzija za seboj annado šestinštiridesetih generacij, letos jih bo maturiralo 189, vseh skupaj torej 4281, to pa je dobra dota," je dejala Borstnerjeva. -
Organizator srečanja maturantov Jakob Palir pa je povedal, da so leta 1945 sedli v šolske klopi s prestano vojno skušnjo, vendar so bili kljub temu pravi dijaki z vsemi značilnostmi. Tako je nastal hram učenja, o katerem sta upala Prežih in Sušnik. "Kaj pa mi? Razšli smo se vsak na svojo stran, svojim ciljem in željam naproti. Ali so se izpolnili, si mora odgovoriti vsak sam," je dejal Palir.
Prvo generacijo ravenskih maturantov najdemo med zdravniki, profesoiji, veterinaiji, v fannadji, arhitekturi in v gozdarstvu, doslej pa so izgubili le enega sošolca. Srečanja pa sta se udeležila tudi njihova profesoija Janko Messner in gospa Milena Topolovec.
Brezovki šolarji 1. 1993 z učiteljico (eden odsoten)
L. MORI
TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o.
Otiški vrh 53 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234 Fax: 0602/85-279
DELAMO ZA EUROPO.
ZA SUOJE. KUPCE SMO SE ODLOČILI SAMI -PONUJAMO JIM KUALITETO.
ANTENSKI SISTEMI PAČNIK
Čečovje 5, Ravne na Kor., tel.: 0602/23-471,
mobitel: 0609/619-074 NUDIMO VAM:
INDIVIDUALNE SAT. SISTEME SAT. SISTEME ZA: 2.4,6,8 STRANK VSE VRSTE TV IN RADIJSKIH ANTEN OJAČEVALCE S PRIBOROM MONTAŽA VSEH VRST ANTEN IN OJAČEVALCEV /ELEKTRONSKA NASTAVI DOGRADITEV KANAIA 52 /TV VELENJ UGODNA PONUDBA AKUSTIKE BREZOBRESTNI KREDITI


JJMANT
M HOTE ICR
vas vabi na dneve	‘XJLHlOdJ'E
jedi iz daljnega vzhoda bo za vas pripravljad
tqxbar LI Zfiong ‘Wei iz Šanghaja.
‘Kitajske specialitete (28 izvirnik jedi) strežemo:
VsaJ^ dan razen ponedeljl(a od 17. do 22. ure ok sobotak od 17. do 24. ure ob nedeCjak od 12. do 21. ure
» sšfcMi pfeg s msBÈàa IMI M
KITAJSKA KUHINJA
TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE
Nudi svojim odjemalcem pestro ponudbo:
^ VS6H VRST
PR€HRRMB€NIH
IZD6LKOV
^ RLKOHOLN6 IN BR€ZRLKOHOLN€ PIJRČ6
^ ČISTILR, PRRLN6 PRRŠK6. GRLRNT€RIJO
S u V< L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
Dejavnost opravljamo v Koroški regiji in izven.
Se priporočamo: vsem trgovskim podjetjem, gostinskim podjetjem in družbenim prehranam
Po Koroški
Lep sejem, še Lepša razstava
Pred dnevi so se v Slovenj Gradcu zaprla vrata desete razstave domače in umetne obrti in drugega sejma Prezenta. Svojevrstno težo razstavi in sejmu so dali tudi visoki gostje, med drugimi mag. Herman Riglenik, predsednik državnega zbora Republike Slovenije, ki je odpri obe prireditvi.
Na sejmu Prezenta, ki se je dobro prijel, je od vseh udeležencev bilo kakšni dve tretjini obrtnikov in podjetnikov s Koroške. Zanimivo pa je, da je bilo tudi na jubilejni deseti razstavi domače in umetne obrti nekaj razstavljalcev tudi s Koroške, za katere mnogokrat po nemarnosti ne vemo, da doma ustvajajo tako imenitne reči. Zato jih tokrat omenjamo:
Ana Frece iz Mežice je razstavljala kvačkane izdelke, Zvone Hren in Maks Arih iz Slovenj Gradca sta se predstavila z rezbarstvom, Borut Kamar z ročno struženimi lesenimi skledami in Hrabro Perger z izdelki iz lecta. Temu je treba dodati, da letos ni šlo za natečaj, ampak je najboljše izdelke izbrala posebna komisija za domačo in umetno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije.
v_____________________________________y
KOROŠKI UTRIP
NA SMREKOVCU SC USTVARJALI UUŠEVNC PRIZADETI CTRCCI
Zavod za delovno usposabljanje mladine v Čmi je letos organiziral že drugo kolonijo za otroke in mladostnike z motnjami v duševnem razvoju. Minuli teden so iz podobnih slovenskih zavodov gostili na Smrekovat 30 otrok in njihove mentoije. V času trodnevne kolonije so varovanci en dan ustvaijali skupaj s koroškimi likovnimi pedagogi in umetniki Janezom Repnikom, Naco Rojnik, Stojanom Brezočni-kom, Borijem Zupančičem, Lean-drom Fužirjem, Andrejem Grošljem in Benjaminom Kumprejem.
Duša tega projekta je defektologinja Silva Fužir iz čmjanskega zavoda, ki je povedala, da bodo odslej kolonije bienalne, dosedanji dve pa sta udeležencem dali nove vzpodbude tudi za vsakdanje delo. Razveseljivo je, da so ustvaijena dela duševno prizadetih otrok in mladostnikov dostopna tudi širši javnosti, saj jih je mogoče še do konca tega tedna videti v Galeriji Grad na Ravnah.
KCNCERT
VICLINISTCV
V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah so mladi violinisti ravenske glasbene šole pripravili lep glasbeni večer. V Para-diževi čitalnici so mladi violinisti valovili v čipkah, svili, ažuiju, vsi v belem, da so se violine lepo odsli-kavale med zapestjem in brado pri vseh enako, najmlajših in najstarejših. Ob spremljavi klaviija, nanj je igrala Maita Milutinovič, je koncert začel najmlajši Blaž Boštjan. Za njim pa sta se prvič predstavili še Meta Molnar in Kaja Brezočnik. Sicer pa so skrivnosti glasbenih zgodb, kot je dejala mlada voditeljica Polona Senica, poslušalcem odkrivali še :
Saša Tandar, Mojca Boštjan, Mojca Rebula, Jure Oder, Dejan Gregor, Polona Moličnik, Andreja Rek, Veronika Pečnik, Maja Briožnik, Dragana Jekič, Irena Dobrodel, Nina Grošelj.
Solistične nastope pa so mestoma popestrili duet, trio in kvartet violin. Pod dirigentsko palico pedagoginje in umetniške vodje Majde Gunžer je igrala tudi komorna zasedba godal, pri čemer je v Masse-netovi Meditaciji navdušila solistka Polona Senica. Med vsemi nastopajočimi pa sta opazno izstopala tudi Jure Oder in Nina Grošelj.
Zanimivosti
HOJA PO ŽERJAVICI - CUDEZ ? HIPNOZA ? MAGIJA ?
GUZVA PRED ŽERJAVICO
Tri bele narcise in nekaj rumenih pogačič so to soboto tako izstopa le na gozdnijasi na N ara vskih ledinah pod Uršljo goro, kot da bi hotele dati vsem, ki se zbiramo, vedeti, da se bomo čez nekaj ur srečalipra v z rumeno in belo energijo.
"Mama, a ne, da ne boš šla čez?!" se oglasi Vesna, ko zagleda skrbno naloženo skladovnico drv za kres. "Saj sva se dogovorili, če me ne boš pustila, ne bom!" Res, kdo pa ti danes kar tako na besedo verjame, da ogenj ne opeče vedno...
Ogledujem si pisano druščino, več kot šesdeset nas je, vse od nekajmesečne deklice do babic; ki so že šli čez, in takih, ki se bomo z ognjem šele srečali.
Sklenemo krog, z rokami se povežemo, leva dlan navzgor, desna navzdol, takšni so kozmični zakoni. In res, čez nekaj trenutkov začutim energijo, ki od leve sosede steče skozme naprej.
Vse popoldne delamo vaje za odpiranje energetskih centrov v telesu, vmes pa se pogovarjamo, malicamo, hecamo, skratka, ni realne možnosti, da bi med meditiranjem s takimi pavzami kdo lahko zapadel v kakšno posebno stanje.
Proti večeru gre vedno bolj zares. France Mihelač, ki na tem kraju že nekaj let zapovrstjo, spomladi in jeseni, vodi očiščevalni in zdravilni obred hoje po žerjavici, prižge na sredini kroga svečo, ki ponazarja energijo ognja. Kdor želi, lahko poskusi hojo po ognju najprej "na suho" in kar nekaj jih je, ki tako premagajo občutek negotovosti. Opazim, da nekaterim hoja čez rdeč prt pomeni že toliko, kot bi v resnici šli čez...
Da delamo dobro, mi je jasno, ko se izza gostih oblakov prebije sonce, potem ko nas je že dvakrat požegnal dež. Nebo se popolnoma zjasni, sonce počasi zahaja, pridruži se mu mesec.
Na listke napišemo, kaj bomo žrtvovali ognju - nekateri strah, drugi bolezen, tretji sebičnost, četrti nekaj, česar bi se radi znebili. France jih da na vrh kresa, po njem po starem običaju potrese sol in poškropi olje. Pokloni se na vse štiri strani neba pred grmado, enako storimo vsi. Prižgemo vsak svojo baklo in z njo vsi naenkrat zakurimo kres.
Včasih opazim veter, ki ni veter, in plamen, ki ni le plamen. Ko ga hoče zanesti proti gozdu, ga France lepo umiri ali preusmeri.
Spet sklenemo krog in pojemo AUM - vesoljno mantro, ki naj bi nas povezala z energijami vesolja. Zdaj je na vrsti solidarnost, kroga ne smeš več zapustiti, saj s svojim AUM pomagaš prijatelju, ko gre čez.
France razgrne žerjavico v preprogo, dolgo pet in široko poldrugi meter. Pokloni se spet energiji ognja, potem pa ob glasnem AUM zakoraka po žerjavici in na nasprotni strani sprejme vsakega naslednjega. Naenkrat me nekdo pocuka od zadaj: "Mama, saj lahko greš!" In grem. Mirna, spokojna, srečna, brez strahu in negotovosti. Stopam počasi, skoraj ničesar ne čutim na bosih podplatih, pozabim celo ognju povedati, kaj mu žrtvujem. Pa saj sva že vse popoldne na liniji. Vseskozi ga prosim, naj mi pomaga, da bom jaz le jaz, naj me očisti ega, ostalo moram storiti sama.
Spet se uvrstim v krog in pojem AUM, ki kar sam vre iz mene. Vsakemu želim, da uspe. Čez grem še dvakrat, nazadnje skupaj z Bebo, s katero sva v zadnjih dvajsetih letih premleli marsikatero “duhovno" varianto, nikoli pa nisva načrtovali skupaj hoje po žerjavici...
Tretjič že čutim energetske preboje na tistih mestih podplatov, ki predstavljajo akupunkturne točke za posamezne organe v telesu. Bom jutri pogledala, kje se mi pozna madež - ne opeklina!
Gledam, nekateri hitijo čez hitro, drugi počasi, nekateri gredo enkrat, drugi dvakrat, sedemkrat. Nastaja gužva, čutim, da nekaj ni več v redu. Seveda. Slovenci se zdaj gužva-mo še pred žerjavico. Zato se obred zaključi, čeprav bi lahko še trajal...
Že od nekdaj je ogenj pomenil očiščenje, saj v sanskrtu uporabljajo za besedi čist in ogenj isto besedo. Ritual hoje po ognju je eden najstarejših in najbolj razširjenih ritualov, ki se je ohranil skozi tisočletja na našem planetu. Gojijo ga Bušmani v Afriki, Anastenaridi v Grčiji, duhovniki v Šinto - budističnih templjih na Japonskem ter v deželah z budističnim vplivom. Havajski duhovni vodje plešejo po raz taljeni lavi, Rimljani, ki so dokazali, da lahko hodijo po žerjavici, so bili oproščeni plačila davkov, na nekaj mestih v bibliji je prav tako omenjena hoja po ognju.
V nekaterih zahodnoevropskih državah ritual hoje po žerjavici prirejajo prav za poslovneže, v Sloveniji pa je že kar nekaj ljudi, ki vsako leto popeljejo čez ogenj več udeležencev.
Tej Baba - OGNJENA POT
Zanimivosti
EPILOG
priporočam prej vsaj kakšno branje v tej smeri, na primer OGNJENO POT - Jimmiya Do-
Mene ne bo nihče prepričal, da gre za čudež ali hipnozo. Ravenski gasilci, ki morajo biti po predpisih zraven, so edini v Sloveniji, ki pridejo na koncu in gredo čez ne da bi prej sodelovali pri meditaciji. Prav tako sem opazila še nekaj takih "padalcev". Zame gre zasluga znanju in sposobnostim terapevta, ki vzpostavi stik z mojstrom (energijo) ognja in nam, ki se obreda udeležimo iskreno in z vsem spoštovanjem. Kadar je tako, tudi opeklin ni. Zdravilni učinki hoje po žerjavici trajajo do 18 mesecev, to vedo še posebej tisti, ki so obred že preizkusili.
Veliko jih je reklo, da bodo še šli čez žerjavico, če bodo le terapevti vztrajali, kajti tisti, ki so to pričeli, so že nehali, prav zaradi gužve in nespoštovanja, oziroma premale ozaveščenosti v tej smeri.
Sicer pa se lahko na lastne podplate prepričate, kako je z zgoraj povedanim. Vendar
"Skeptični um je končno pripravljen priznati, da tisti, ki hodijo po ognju, to v resnici počnejo. Vendar pa običajno ni voljan priznati, da se to dogaja zaradi razlogov, ki jih navajajo tisti, ki po ognju hodijo. S težavo sprejema, da gre za prikaz novih razvojnih možnosti in preboja človekove zavesti, zmago nad napačnimi predstavami in starimi vzorci mišljenja. "
Tej Baba
blanoviča - Tej Babe, ki je ognjeno pot odprl na naših tleh. Prav pri njemu in Alanu Asti so se učili vsi, ki danes ta obred pri nas vodijo, tudi France Mihelač.
Hvala vsem, kajti srečala sem se z OGNJEM in vse skupaj je bil zame le prelep splet čudovitih energij... In še traja...
Miša Felle
JOŽE-SILVA KREUH g
Ašče
WJLYAjS
BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694
vS
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
mj&è
1;.
radio alfa d.o.o.
REDAKCIJA IN STUDIO
Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244
radio alfa d.o.o.
PROPAGANDNA AGENCIJA
Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 851 788 telefax: (063) 851 788
VAS SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
107.8 Mhz
GUKO d.o.o.
Čečovje 5
62390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 20 165; fax: 21 076
■	SAKURA, Japonska (šolski, pisarniški ter umetniški program)
■	CITIZEN, Japonska (vse vrste kalkulatoijev ter elektronskih dnevnikov)
■	LOGOS (pisala)
■	PRODAJA lesenih in plastičnih barvic, radirk ter pisalnih garnitur
NAJ NAŠE GESLO
ttU friSemo- y tuutti
POSTANE TUDI VAŠE!
Družabna kronika
DUO
Alfa in omega razstave DUO ’94 dr. Janez Bogataj je imel priložnost, da je samemu predsedniku Državnega zbora mag. Hermanu Rigelniku razložil vsa ozadja s področja domače in umetne obrti v Sloveniji. Ne vemo pa, ali je dr. Bogataj predsedniku položil na dušo tudi željo obrtnikov, da parlament čim prej sprejme osnovni obrtni zakon.
Komše
i«
izgubil
Slavko Komše, znani kvartopirec, svojčas tudi velik playboy, v prostem času pa direktor radeljske Surovine, je hudo užaljen. Na nedavnem turnirju v šnopsu na bazenu v Mežici je ostal brez nagrade in njegov kvartopirski ugled je precej omajan. Nič več mu ne pomaga, da kaže izrezke iz avstrijskih časopisov, kjer pišejo o Komšetovih nagradah na tamkajšnjih turnirjih.
Kje ste. Svetova šču ni
V Šentilju nad Mislinjo, kraju, ki mu hudomušneži pravijo tudi Sveta vas, so se ljudje večinsko odločili proti samostojni občini Mislinja. To sicer ne pomeni, da so v Šentilju ali Mislinjčani za priključitev k občini Slovenj Gradec ali Dolič. Zanimivo pa je, kako so jo krajani zagodli znanim liderjem iz Svete vasi, ki so se pet dni po referendumu skrivali.
Nič več pritožb
Referendum za lokalno samoupravo se je izjalovil. Zato krajevni liderji in razni dežurni kritiki nimajo več pravice, da bi kritizirali aktualne občinske oblasti, ki so jim ljudje na tem referendumu dali legitimnost. Dejstvo je, da Črnjani in Mežičani želijo živeti v občini, ,ki jo je zadnja leta kot predsednik občinske vlade vodil dr. Matic Tasič, ljudje so razmišljali takole: če je gospod Tasič dobro poskrbel za tenis in asfalt na Prevaljah, bo čez leto ali dve naredil kaj tudi za zgornji konec doline. Ljudje so se tokrat odločali po načelu: "Bolje slabo staro kot dobro novo."
NI Gfi ČEZ DOBER SMEH
Edo PEČOLAR, koroški muzikant s Tolstega vrha nad Ravnami, je prava osvežitev za vsako družbo, v kateri se pojavi. Njegova frajtonerca podžge pete na prenekateri ohceti in drugih prireditvah, predvsem pa je znan po svoji neutrudni "goflji", ki jo lahko ure dolgo stresa, pa se mu "ne znuca". Tako je prepihal družbo tudi na zadnjem srečanju sodelavcev Prepiha v gostilni Lečnik na Ravnah.
10/94 - 16
PREPIH
in prepihane čveke
r

fffera letališče
Tudi Koroška ima svojo afero letališče, ne samo Maribor. Pred dnevi je delov novinar Ivan Praprotnik v svojih Solzicah zapisal in se pohe-cal, da so na letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu našli znatne zaloge fižola. To je koroški letalski klub tako razhudilo, da kanijo Ivana Praprotnika tožiti. Govorijo o sto tisoč markah, ki naj bi jih iz-gubnili na račun pisanja o dom-nevnem odkritju fižola.
Pravda bo zanimiva. Predlagamo pa, da slovenjgraška občina po vzoru državnega zbora imenuje posebno preiskovalno komisijo, ki bo preučevala zadevo fižol in letališče.
V
J
Ima anteno, nima televizije
Skrubijev Pero, skorajšnji^ gostinec iz nedefinirane okolice Črne na Koroškem, je pravi tič. Že nekaj let ima statelitsko anteno, nima pa televizorja.

A
\
Komunala gre na svoje
Referendum za novo občino v Mežici ni uspel, vendar bo komunalna dejavnost v tem kraju bržkone kaj kmalu urejena po svoje. Če že ne bo občinska, bo pa krajevna komunala. In v te namene kanijo v Mežici tudi ustanoviti podjetje. Za spodnji konec doline bo voda nekoliko dražja.
ČfiKfiJOČ
W
JEZERO
Po (ne)iispehu referenduma na Prevaljah se bodoča županja že vneto pripravlja na pasje dneve... Zvesto namreč čaka, da se bo natekla voda v jezero na Poljani.
Pokaži izkaznico!
Ivan Draušbaher je menda policiji v Dravogradu namesto osebne izkaznice pokazal kar izkaznico Morisa, zato vas, dragi bralci, pozivamo k akciji: v podobnih primerih se poslužite vaše sindikalne izkaznice, če nimate s sabo osebne, poskusite s planinsko, pa čebelarsko ali ribiško izkaznico. O vaših dogodivščinah nam sproti poročajte.
Prepih je zraven
BUNGEE JUMPING AUANTURA
SKOK U NOUO AUANTURO
Solkanski most, s katerega v globino 55-tih metrov skačejo avanturisti
Nikoli ne bom razumel tega, da se nekateri odločijo za samomor s skokom v globino, na kakšno cesto, pločnik ali pa v deročo reko, ki jih potem razmeče po štrlečem skalovju v strugi. Zato pa razumem ljudi, ki z višin skačejo z elastiko. Doživeti BUNGEE JUMPING pomeni še boljše poznavanje samega sebe, da o tistih neizmernih količinah adrenalina, od katerega si še dolgo zadet, niti ne pišem. Želel sem si skočiti, skočil sem in še bom skakal. Zato, ker je to užitek, ki mu ni para.
V Novi Gorici vam agencija TOP EXTREME omogoči rafting po Soči, najlepšo slovensko reko lahko premagujete tudi s kajakom, pozimi vas uvedejo v snovv-boarding, sezona vse bolj razvpitega bungee jumpinga pa traja od aprila do konca oktobra. V mesecu maju so na novogoriškem stadionu postavili avtodvi-galo, s katerim so bili omogočeni skoki z višine 75 metrov. Sicer je stalni "punkt" za bungee jumping solkanski most, ki je 55 metrov nad Sočo.
Kot debitant v bungee jumpin-gu sem se odločil za skok z višine 75 metrov. Moj predhodnik je takoj po odskoku pričel vreščati, kar sem najprej razumel kot
izraz uživanja. Iz sekunde v sekundo pa je njegov glas postajal vedno bolj histeričen, na koncu pa so ga le spustili na tla živega in zdravega. Revež se je cel tresel in mrzlično zatijeval, da je bilo vse skupaj pravi špon.
Na vrsti sem bil jaz. Prijatelja sta me obdelovala s fotoaparatom
Še bom skakal...
in kamero, sam pa sem bil prepričan, da mi bo skok všeč. Vse do takrat, ko se je kletka dvignila do višine 75 metrov in je bilo videti celo Novo Gorico. Igor iz Top Extrema mi je dajal napotke, jaz pa sem se delal zaposlenega s fotoaparatom na roki. Želel sem se namreč šklocniti med skokom. Spodaj pa so bili vsi tako majhni, blazina je bila mizema flika... Pomislil sem še: "Menda je pa ja vse v redu s pasovi in elastiko."
3,2,1, BUNGEEE... In se mi je strgalo, saj poti nazaj ni bilo več. Šus proti atletski stezi, izbuljene oči, ob vsem tem pa sem še nekaj nastavljal aparat in pritiskal. Potem pa me je nekajkrat
zazibalo gor in dol, tako da nisem več vedel, kdaj sem bliže zemlji. Izpustil nisem niti glasu, pa tudi v hlače mi ni ušlo. Bil je pravi "feeling", ki sem ga nemudoma želel še enkrat doživeti. Z vsem tem ravnanjem sem si prislužil strokovno oceno "FLEGMA". Skočil sem še v drugo in res ne vem, če se bo kdaj zgodilo, da bom rekel: "Nikoli več!"
Pri tej vratolomiji mi je pomagala tr- govina Ortopedija (prizidek slovenjgraške Name) podjetja AGENT TRADE iz Slovenj Gradca.
Rok Tamše
Prepih je zraven------
EDINI KOROŠEC, S KATERIM SE JE RO KOUAL BILL CLINTON
PA SREČNO, GOSPOD PREDSEDNIK
Clintonov pozdrav - Borut Repanšek skrajno levo
Skupaj s tremi "sošolkami" s postdiplomskega seminarja Mednarodnega denarnega sklada sem zapuščal Belo hišo v Washingtonu. Dobre pol ure so nam razkazovali ogledom namenjene prostore Bele hiše v spodnjem delu zgradbe, medtem ko sta prvo in drugo nadstropje namenjena predsedniški družini in njenim gostom.
Še poln vtisov vsega videnega in povedanega o zgradbi, v kateri se je in se še kroji dobršen del usode sveta, nas je presenetil ženski glas za našim hrbtom: "Oprostite, gospod predsednik bo v kratkem prebral posebno izjavo za tisk v Rose gardnu in če želite, lahko temu prisostvujete. "Da se nismo posebej obotavljali, seveda ni potrebno posebej poudarjati. Sledili smo ji v Rose garden, trato ob desnem krilu poslopja, omejeno na obeh straneh z visoko živo mejo, na koncu pa z nizkim podolgovatim poslopjem, ki ga običajno vidimo v ozadju tudi na TV. Pripravljeni stoli so bili še povsem prazni, tako da sva z kolegico Altheo s Trinidada sedela v drugi vrsti, neposredno ob prehodu med levo in desno polovico stolov.
Govorniški pult je bil že pripravljen, nek moški in ženska pa sta se trudila sestaviti prapora, kar jima je po nekajminutnih mukah končno uspelo.
Dokaj čuden občutek je bil tako čakati govor predsednika ZDA, saj se je vse zgodilo tako nepričakovano, hkrati pa enostavno in preprosto, da se je zdelo povsem nemogoče in čisto običajno, kot da bi bilo sestavni del ogleda.
Althea je že držala fotoaparat v rokah, svojega sem izvlekel iz torbice za pasom - še šest posnetkov, dovolj bo. In takrat pride - z desne strani izza visoke žive meje in trume fotoreporterjev, ki nam ga trenutek zakriva - predsednik Clinton, stopi pod nadstreškom nizke zgradbe do vrat na levi in smukne skoznje. Za mojim hrbtom je potihem završalo in potihnilo.
Zopet čakanje. Gledali smo predvsem v vrata, skozi katera je izginil. Bila so namreč zastekljena, tako da se je skoznja dokaj dobro videlo vrvenje ljudi iz predsednikovega štaba v delu notranjosti. Zagledali smo tudi predsednika, ki je z enim, dvema izmed njih govoril. Nato se je vsedel za mizo in bral - nihče več ga ni motil, sedaj je očitno šlo
zares, za koncentracijo, ključno za dober govor. To smo lahko opazovali le tisti, ki smo sedeli bolj na sredi in spredaj.
Nato se je zaslišalo: "Gospe in gospodje, predsednik Združenih držav Amerike, gospod Bill Clinton."
Predsednik stopa proti pultu, kaže dobro voljo, lekcija javnega nastopanja na vrhunski ravni se začenja! Odloži list na pult, hkrati vdihne, z očmi pridobi stik z občinstvom in: "Dear fellovv Americans,..." Opazujem ga, poslušam in uživam.
Deluje hkrati zavzeto in sproščeno, kljub skrajni koncentraciji. Uglajenost poudarja temen suknjič, s katerim se (pre)svetlo modre hlače ne skladajo ravno najbolje. Sobotnemu jutru in manj formalni priložnosti pa kravata s pisanimi pajaci kar ustreza.
Mož ne bere, dokaj redko pogleda na list pred sabo, kar bi samo po sebi ne bilo nič posebnega, vendar govori izrazito tekoče in jasno. Očitno si je celoten govor - kot je bil napisan - vtisnil v spomin. Govor je preprosto moral biti napisan, saj noben stavek ne odstopa od rdeče niti, nič ni odveč, primeri, ki jih navaja, so pripravljeni in uporabljeni
točno na najustreznejših mestih, predvsem pa - govor teče kot namazan. Vse to je spremljano z ustrezno melodijo stavka, pravilnimi poudarki delov stavkov in posameznih besed, hitrostjo govora, gibi rok in priučenim ohranjanjem vidnega stika z občinstvom.
Govori o problemu proračunskega deficita, o katerem se bo jutri glasovalo v Kongresu. Kljub temu je govor - za evropska merila - populističen, a tako je pač v Ameriki. Ne nazadnje je govor namenjen medijem, najširšemu občinstvu po vsej državi, torej tipičen primer govora za pridobivanje javnega mnenja in tako povečevanje posrednega pritiska na kongresnike. Njihova pokorščina	vrhovom	lastnih
strank ni pretirana in se glasovanja proti (kvazi) uradnim strankarskim stališčem ne ustrašijo, če jim lastna pamet (interes) narekuje drugače.
Minute	minevajo.	Govor
spremlja šklocanje fotoaparatov in predsednik zaključi. Ploskamo, vstanemo, predsednik pa nam stopi naproti in se začne rokovati s tistimi v prvi vrsti na moji desni ter se pomika proti levi. Pred mano je, fotografiram. Nevsiljivo ga spremlja
par njegovih ljudi in na koncu prve vrste rokovanja ni konec, očitno se bo rokoval tudi z nami v drugi! Res je, se že pomika nazaj in pred mano je - za trenutek se spogledava in rokujeva. Rokuje se z Altheo, ona pa: "Gospod predsednik, ali se lahko fotogreafiram z vami? "Seveda, zakaj ne" in že sta obrnjena proti meni. Fotografija bo odlična, pritisnem. V naslednjem hipu pa zopet Al-thejin glas: “Gospod predsednik, to je moj prijatelj iz Slovenije." Gledava se, on pa: "Hi". Nasmejem se in odzdravim "hello". Postal sem del predstave, rokovanje se nadaljuje.
Ljudje iz ozadja so vedno močneje pritiskali naprej, še par fotografij (skupinska s skavti je vedno dobra propaganda), malo mahanja z roko, odzdravljanja in počasen umik. Ta se je začel s postopnim fizičnim ločevanjem predsednika od množice - pred njim malo levo in desno so se nekako znašli ljudje, obrnjeni proti množici in umirjeno ponavljali, da ima predsednik druge obveznosti, da je čas potekel,... Predsednik pa je postopoma preusmeril svojo pozornost in odzdrave od tistih blizu njega spredaj k delu občinstva v srednjih vrstah ter se počasi odmikal nazaj, nato pa s skupino odšel.
Začeli smo odhajati. Šele, ko sem se obrnil, sem videl, da je bilo za nami še precej ljudi. Varnostniki so nas usmerili po poti ob sami stavbi Bele hiše proti izhodu. Še pogled v terenski avto s tremi opremljeni speciale! posebne enote (v primerjavi s katerimi so varnostniki izgledali kot balerine) in že smo bili na pločniku ob ograji. Washington je velik in cel dan je bil še pred nami -gremo. Pa srečno, gospod predsednik!
Borut Repanšek
Kultura
WELLBLOTT S PEVCEM (N PRVO KASETO
Wellblott (z leve): Grega Zupančič, Mate Brodar, Uroš Medved, Timmy Pečoler in Matjaž Sterže.
KOROŠCI
MUZEJSKEM
SEJMU
Od 31. maja do 4. junija je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani drugi slovenski muzejski sejem, na katerem so se predstavili tudi Koroški pokrajinski muzej in Galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca ter Koroški muzej ( ex Delavski muzej ) z Raven. Na letošnjem sejmu so muzeji predstavili zakulisno delo - restavratorstvo in konservatorstvo.
Noben od Koroških muzejev ne premore konservatorsko - restavratorske delavnice, v slovenskem kulturnem hramu pa so se kljub temu korektno predstavili in opozorili na določene probleme.
"Ravenski muzej je na tem sejmu predstavil predvsem problem tehnične dediščine. Tako v železarni kot v rudniku je veliko naprav, strojev, ki jih bodo odstranili. Potrebno je najti skupni dogovor, kaj in kako ohraniti. Obstaja možnost, da se uredi rov v mežiškem rudniku kot muzejski prostor, saj je veliko stvari, ki bi jih lahko dali na ogled," je povedal Mirko Osojnik, dokumentalist Koroškega muzeja.
Na razstavnem prostoru Galerije likovnih umetnosti je dominiralo delo kiparja Franca Bemekeija, Koroškemu pokrajinskemu muzeju pa so mnogi strokovnjaki in obiskovalci prisodili najvišjo oceno razstavnega prostora. Slovenjgradčani so predstavili pristno sceno izkopavanja, številne izkopanine, arheološke risbe, restavrirano posodo ter fotografije z arheoloških najdbišč Colatio, Legen in vila Rustica.
R. T.
O mladih vuzeniških rokerjih, ki ustvarjajo v skupini Wellblott, smo v Prepihu prvič pisali januarja.	Štirim
mušketirjem se je pridružil 16-letni obetavni pevec Mate Brodar. V mesecu maju je
skupina ponovno snemala v Švici, skupno pa imajo zdaj posnetih že 10 svojih skladb. Še ta mesec naj bi izšla kaseta, fantje pa se vse bolj uveljavljajo na slovenski glasbeni sceni že pred izidom prvenca.
Nastopili so tudi na Rock festivalu v Mariboru, kjer so bili deležni ugodnih kritik. Po besedah kitarista Matjaža Steržeta gre Wellblott na vse ali nič.
ROK TAMŠE
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Ljubljana, Štefanova 5
Literarna dejavnost
RAZPIS
za XVI. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno
bivajo v Republiki Sloveniji
Pogoji za udeležbo so:
Sodelujejop lahko avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige, in to s proznimi ali dramskimi deli (do 10 strani) ter pesmimi (do 10) v vseh jezikih narodov in narodnosti (razen slovenskega), ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji.
Dela morajo biti napisana s pisalnim strojem in poslana v treh izvodih.
Dela morajo podpisati oz. poslati pod šifro.
Hkrati z literarnimi deli morajo avtorji poslati v posebni zaprti kuverti še naslednje podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, v kateri so zaposleni, ali šola, ki jo obiskujejo.
Žirija bo vsa literarna dela prebrala in najboljša izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji.
Literarna dela je treba poslati do 25. junija 1994 na naslov:
Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 15. srečanje literatov drugih narodov), Štefanova 5, 61000 Ljubljana.
Odbor za literarno dejavnost
in vsak žep
to je
JELOVICA
OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNI STENE, PRENOVA OKEH
po KONKURENČNIH CENAH
t (D^MD takojšnje plačilo
brezplačen prevoz SP za večje nakupe
S2 JELOVICA
£AVNE NA KOROŠKEM, HOTEL MERX :v ČEČOVJE 5, TEL: 0602 - 20 - 175
ODPRTO: od 8h do 1530 - 1. in 3. sobota 8h - 12h.
TRGOVSKO PODJETJE
KOROTAN
Ravne na Koroškem Čečovje 6
Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296
TP "KOROTAN" p.o. Ravne, Čečovje 6, na osnovi sklepa 12. seje DS z dne 1.6.1994, razpisuje licitacijo za:
PRODAJO
1.	) 1. kom. hladilna komora LTH z agregatom, primerna za mesarje, gostince in trgovce, po izklicni ceni 200.000 SIT
2.	) lx hladilni prodajni pult 4m (2+2), z agregatom, po izklicni ceni 180.000 SIT
3.	) lx hladilni prodajni pult 2m, z agregatom, po izklicni ceni 130.000 SIT
Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe.
S podrobnejšimi pogoji licitacije in ogledom se zainteresirani lahko seznanijo po tel. 0602/22-711 ali 22-714.
Licitacija bo potekala na sedežu podjetja TP "KOROTAN" Ravne, Čečovje 6, dne 16.6.1994, ob 10.00 uri. Opomba: Demontažo komore opravi stranka na lastne stroške.
d.o.o.
partnersko podjetje
carinska cona Dravograd
Otiški vrh 25a
62370 Dravograd
tel.: 0602 44 131
fax: 0602 41 631
iiwltek
lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE
lek d.d. Dii
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
/T\	(HÌHONIXA.	
	HYunnnj SERVis	
AVTO SERVIS FIŠER	-	AVTOMEHAMIKA -	AVTOKLEPARSTVO -	AVTOLIČARSTVO -	rnoDAjA vozil in rez. delov	
62000 MARIBOR, Cesta XIV. divizye 86		
	Tel.: (062) 510-625	
SLOVENJ GRADEC
Tel.: 0602 41 818, 41 245,
fax: 0602 42 600
Dobrodo/li v trgovinah / kruhom KOROŠKIH PEKARI!
podjetje
korake fsknme
DRAVOGRAD, p.o.
Koroška c. 2 / 62370 Dravograd telefon: (0602) 83-045 / fax: (0602) 84-637
Jezikovna šola POLUS
prireja
POLETNO ŠOLO NEMŠČINE od 3. - 9. avgusta 1994 na Rimskem vrelcu
Šola je primerna za mladino od 11. leta dalje. NUDIMO:
■	intenzivno delo v majhnih skupinah z domačimi in tujimi predavatelji
■	poudarek na konverzaciji
■	delo s pomočjo audio in video tehnike
■	zabavne in športne aktivnosti po izbiri
■	jezikovni pouk, učno gradivo, kosila (ali polni penzion), piknik
Prijave in informacije po tel. (0602) 83 452.
zavarovalnica triglav d.d.
POSLOVNA ENOTA KOROŠKA
62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840
PREDSTAVNIŠTVA:
Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.. 0602/73-024, fax: 73-026
Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769
RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV
ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVARI V ŽIVLJENJU
v
dolske zanimivosti
TEKMOVANJA, KON-
CERTI IN
Lilijana Potočnik
Proti koncu šolskega leta se začnejo šole vrteti okoli preverjanja znanja. Merijo znanje v razredih, za enke in petke, pa tudi širše: v okviru več razredov, po šolah, med šolami v regijah in v državi. Tu se najvišjim ocenam reče priznanje.
Z državnih tekmovanj je letos na Koroško priromalo kar nekaj priznanj: posebej velja omeniti gimnazijske in javorniške fizike pa veselošolce, pa glasbenike ter slovenjgraške trgovce in barmane.
lokrat bomo nekoliko podrobneje predstavili republiško tekmovanje v tehniki prodaje.
Bilo je maja na Ptuju. 11 šol se je pomerilo v 8 strokah: v prodaji bele tehnike in gospodinjskih aparatov, me-traže, živil, konfekcije, barv in lakov, železnine, obutve ter kozmetike. S slovenjgraške trgovske šole se ga je udeležilo 8 najboljših z regijskega tekmovanja v Slovenj Gradcu.
Kot je povedal Bogdan Agbaba, organizator praktičnega usposabljanja trgovcev na Srednji šoli Slovenj Gradec, je koroška ekipa skupaj psvojila 4. mesto, najboljša med njimi pa je bila Nevenka Erjavec z Ojstrice. Pri prodaji konfekcije je osvojila 1. mesto. Drugi najboljši sta bili Ra-venčanki Lilijana Potočnik, ki je bila tretja pri prodaji metraže, in Judita fravar, ki je bila četrta pri barvah in lakih.
20. republiško tekmovanje v tehniki prodaje bo drugo leto v Sloveni Gradcu.
SE KAJ
Z najboljšima dvema s tekmovanja je učenka 3. a trgovske usmeritve v Slovenj Gradcu Tatjana Perko naredila kratek intervju.
Ob odličnem prvem in tretjem mestu vama iskreno čestitam. Bili sta res izvrstni. Mnoge med nami zanima, kako ste se pripravljali na tekmovanje?
LILIJANA: Aprila smo imeli vsako soboto prakso. Takrat je vsak, ki je tekmoval, delal na tistem oddelku, na katerem je kasneje tekmoval.
Kako je bilo pred tekmovanjem? Verjetno tudi treme ni manjkalo?
NEVENKA: Pred tekmovanjem je bilo malo treme, na tekmovanju pa je minila. Bila sem sproščena, nasmejana, kot se za trgovko spodobi.
LILIJANA:	Kupci	so zahtevali zelo
veliko, zato smo morali blago zelo dobro poznati.
NEVENKA: Kupci so bili neodločni, morali smo jim pomagati pri izbiri, jim svetovati in jih prepričati o kakovosti blaga.
Nevenka, pred komisijo si pokazala dobro znanje in pri tem dosegla največje število točk s področja konfekcije. Kako si se počutila, ko si izvedela, da si najboljša?
NEVENKA: Sprva sem bila presenečena; nisem mogla verjeti, da sem zmagala, da sem premagala vse učence. Po nagrado sem šla ponosno, zadovoljno in veselo. Moja želja se je uresničila, zmogla sem!
Lilijana, dosegla si tretje mesto v metraži. Pa nam tudi ti izrazi svoje občutke!
LILIJANA: Sama tega nisem pričakovala, zato sem bila toliko bolj vesela."
Mogoče bi nam povedali kaj o žiriji?
LILIJANA: V komisiji so bili trije moški. Dva sta poslušala, eden je spraševal. Če blaga nisi dobro poznal ali pa si storil kakšno napako, so ti točke kar odbijali...
NEVENKA: ... poleg tega pa si moral biti pri strežbi hiter, spreten in vljuden.
Tekmovanja je konec. Kmalu bo konec tudi šolskega leta. Ali razmišljata o nadaljnem šolanju? Mogoče bi katera od vaju želela že v službo?
LILIJANA: Želela bi že v službo. Rada bi delala na metraži.
Nevenka Erjavec
NEVENKA: "Šolanje bom nadaljevala na ekonomsko - komercialni šoli."
•	Maja je imel v prevaljski farni cedevi kocert najboljši mladi slovenski organist, ravenski gimnazijec Marko Motnik. Je zmagovalec letošnjega republiškega tekmovanja, tokrat pa se je predstavil svoji šoli. Če bo vse prav, se bo prav kmalu šolam na Koroškem s posebnim "poučnim" koncertom predstavljal tudi dirigent Marko Letonja.
•	Na slovenjegraški srednji šoli sta bila maja dva zanimiva večera. Mag. Silvija Borovnik je v okviru svoje širše teme ženske v slovenski literaturi članom Literarnega kluba Slovenj Gradec in nekaterim šolnikom na enem predavala o Svetlani Makarovič.
Zanimali so jo pravljičnost, ljudskost in mitičnost v delih "prve dame slovenske poezije".
Drugi večer je bil posvečen upokojeni profesorici Mariji Medved - Wein-gerl in njenim spominom na mladostnega prijatelja pesnika Karla Destovnika - Kajuha. V njenem srcu je zapisan tudi drugačen, kot ga je vsa povojna leta prikazovala slovenska literarna veda.
•	Šolskega leta pa ne sklenejo le ocene in priznanja, pač pa tudi mnoge prireditve, na katerih šole prikažejo svoje šolske in obšolske dejavnosti; tu mislimo npr. na letošnjo gimnazijsko akademijo pa na javorniške Iskrice itd.
Za zaključne letnike so največje in najpomembnejše prireditve seveda valete in za srednješolce tudi predaje ključev.
Tudi letos je bil takrat ves svet njihov in prav je tako, kajti še prehitro je nato njihov svet samo kruta realnost.
Helena Merkač
6port
NAŠI RIBIČI DRŽAVNI PRVAKI
V organizaciji društva upokojencev Maribor Tabor je pri ribniku v Spodnjem Dupleku potekalo tretje državno prvenstvo ribičev upokojencev. Med 180 ribiči oziroma šestdesetimi tričlanskimi ekipami so imeniten uspeh dosegli dani Koroške ribiške daižine - aktiva Ravne. Ekipa društva upokojencev Ravne v postavi Ludvik Kajnih, Jože Kotnik in Mirko Šipek je namreč osvojila naslov prvaka Slovenije. Naši ribiški "old boysi" so prejeli lep prehodni pokal in ostala priznanja iz rok mariborske županje Magdalene Tovornik. Prihodnje leto bodo državno prvenstvo organizirali delava društva upokojencev Ravne.
I.M.
Na fotografiji:
Zmagovalna trojka naših ribičev, v sredini 'stoji predsednik DU Ravne
Jože Samec
ENAJSTIČ TEKI ZA GREGORICEU MEMORIAL V SLOVENJ GRADCU
Kljub slabemu vremenu so delavci atletske sekdje pri Partizanu Slovenj Gradec, na čelu z neutrudnim Jožetom Lenartom, uspeli izpeljati še eno množično tekaško rekreadjsko prireditev, tokrat že enajste memorialne teke Janka Gregoriča. V soboto, 4. junija, se je proti večeru na štartu zbralo več kot 200 tekačev in tekadc iz vse Slovenije. Maratoncev, ki so se preizkusili na 21 km, je bilo na štartu pred osnovno šolo na Štibuhu natanko 52, med njimi so bili najšteviljčnejši iz tekaških sekcij Radenske in Gorenja. In kdo so bili najboljši?
Pri moških je bil absolutni zmagovalec Geza Grabar iz Murske Sobote, sicer dan tekaške sekcije Radenske, pri ženskah pa je bila najhitrejša domadnka Veronika Zupanc. Od ostalih tekačev in tekačic iz koroške regije je Ravenčan Vehbi Tahiri zmagal v kategoriji od 35 do 45 let, v kategoriji nad 45 let je bil Vili Blatnik iz Mežice 4., Ravenčan Alojz Gologranc pa 5. Pri ženskah je Zupančeva zmagala v starostni kategoprioji do 35 let, v kategoriji od 35 do 45 let je bila Hedvika Blatnik iz Mežice druga, Katja Otič iz Šmarnega pri Slovenj Gradai pa tretja. In še kategorija nad 45 let zmagala je Marija Kajzer pred Tončko Lodčnik, obe iz Dravograda, na tretje mesto pa se je uvrstila Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. Poleg malega maratona so prireditelji izvedli tudi trim tek na 7 km ter teke šolskih otrok na progah, dolgih od 300 do 3000 metrov.
fKOBOUC V SLOVENSKI
___________REPREZENTANCI
Na Ravnah poteka 1. Koroško dansko prvenstvo v aktivnem šahu, ki sta ga skupaj organizirala ŠK Slovenj Gradec in ŠK Fužinar Ravne. Glavni pokrovitelj tekmovanja je Mentis d.o.o. Dravograd, računalniško pa je turnir podprt s strani firme Kopa Slovenj Gradec. Odigrana so bila že tri kola, na vrhu pa so Vredč, Turičnik, Kert, Peruš in Kolar z 2.5 točke. Turnir se na-
daljuje 13. junija. Stanje po 3. kolu:
Mesto	Igralec		Kat.	ELO LRat	Točke	Budi	MBudi
1	(13) Marko Vrečič	1	2000	25	65	20
2-3	(2) Vinko Turičnik	MK	2150	25	50	15
2-3	(21) Jože Kert	III	1700	25	50	15
4	(1) Danilo Peruš	MK	2345	25	4.0	15
5	(6) Niko R. Kolar	1	2000	25	45	1.0
e	(3) Branko Špalir	MK	2150	20	45	15
7	(20) Janez Janžekovič	III	1700	20	4.0	15
B-9	(4) Zdravko Buijak	1	2000	2.0	35	10
£9	(19) Drago Golob	III	1700	2.0	35	1.0
10-11	(9) Branko Planinšek	1	'2000	15	6.0	2.0
10-11 (lo) Zoran Pšeničnik		1	'2000	15	6.0	20
12	(5) Andrej Eijavec	1	2000	15	35	10
13	(7) Herbert Komarica	1	2000	15	30	05
14	(15) Maijan Senica	II	1850	10	60	2.0
15	(12) Bernard Rutnik	1	2000	10	50	20
16	(8) Zdenko Oderlap	1	2000	10	45	2.0
17	(11) Franc Rotovnik	1	2000	10	45	15
18	(16) Rudolf Tevž	II	1850	10	4.0	15
19	(18) Alojz Šalamun	II	1850	05	35	1.0
20	(17) Berti Vravnik	II	1850	0.0	45	15
V’	(14) Blaž Korošec	1	1977	0.0	45	15
Ravenčan Marko Kobovc, atlet KAK Ravne, se je na podlagi izvrstnih rezultatov na domačih in tujih tekmovanjih uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco in nastopil te dni na dveh atletskih tekmovanjih. V Bressanonu v Italiji je bil Marko v teku na 400 m šesti, na Savaria pokalu v Hartbergu v Avstriji pa odličen dmgi.
NOGOMETAŠI
POLENE
PONOVNO
PRVAKI
V nedeljo se je s tekmami zadnjega kola na igrišču na Javorniku na Ravnah končalo letošnje prvenstvo občine Ravne v malem nogometu. Med 14 ekipami so pričakovano vnovič osvojili 1. mesto nogometaši Polene, pred ekipo Mini marketa Žagar, tretji pa so bili Haloni Kotlje.
LM.
\_____________________/
šport
KOROŠKI ŠPORTNI POBERKI
Piše Ivo Mlakar
LEPI USPEHI
KOROŠKIH
LOKOSTRELCEU
Lokostrelski klub Muta ima v svojih vrstah 34 Sanov, med njimi kar precej mladih. Nekateri med njimi že dosegajo dobre rezultate. Eno takšnih tekmovanj je bilo v maju v Kamniku, in sicer šolsko prvenstvo, na katerem so nastopili tudi učenci iz osnovne šole Vuzenica. Med 144 tekmovalci se je Goran Čem uvrstil na odlično 8. mesto, Iztok Klemen je bil 16, Matej Lampret pa 21.
Na naslednjem tekmovanju v nacionalnem parku Risnjak na Hrvaškem se je v disciplini 3D -tri dimenzije tarče živali Dušan Klemen z Mute uvrstil na 3. mesto, njegov klubski tovariš Robert Kogelnik pa je bil 4. Odličen rezultat in 1. mesto si je priboril član lokostrelskega kluba Ravne Jože Ravnjak.
Konec maja je bila ob Bras-lovškem ježem izbirna tekma za nastop na svetovnem lokostrelskem prvenstvu. Udeležba je bila izjemno kakovostna, dobre rezultate pa so dosegli tudi tekmovalci obeh koroških klubov. Tako je bil Dušan Klemen četrti in je potencialni kandidat za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo 10. avgusta v Franciji. Ravnečan Ravnjak je bil na tem tekmovanju 12, Kogelnik pa 20.
TURNIR ODBOJKARJEM DOBRIJ
Tudi na letošnjem tradicionalnem mednarodnem turnirju na Ravnah so bili najboljši odbojkarji Franja Malgaja z Dobrij, ki so premagali Strojnsko Reko in avstrijski Grafenstain, obakrat z 2 :
1	v nizih. Dmgo mesto je osvojila ekipa Strojnske Reke, ki je z
2	: 0 premagala Avstrijce.
DUOJICA BELAJ - PARADIŽ TRETJA U SLOUENIJI
Mladi Vojko Belaj, kegljač ravenskega Fužinatja, je letos že osvojil bronasto odličje na mladinskem državnem prvenstvu za posameznike. Pred dnevi mu je to uspelo znova, kajti v dvojici s Sebastjanom Paradižem sta na dvodnevnem državnem prvenstvu za kadete v Trbovljah osvojila odlično 3. mesto. Pri Fužinarju
torej pridno skrbijo za kakovosten mladi rod kegljačev, precej zaslug za osvojene medalje pa ima tudi trener mladincev in kadetov Edo Kopmajer.
SMOLA PIONIRJEV
DRAVOGRADA
"A" pionirji Dravograda so kot koroški nogometni prvaki igrali finale za prvaka Nogometne zveze Maribor proti vrstnikom Maribora Branika. Tekma je bila na glavnem stadionu v Ljudskem vrtu v Maribom, končala pa se je s tesno zmago mladih Mariborčanov s 7 : 6, toda šele po streljanju enajstmetrovk. V regularnem delu se je srečanje končalo z 2 : 2, potem ko so Dravograjčani vseskozi vodili in minuto pred koncem tekme nesrečno prejeli izenačujoči zadetek. Kljub temu velja mladim nogometašem Dravograda čestitati, saj so v Mariboru dostojno zastopali koroški nogomet.
FUŽINARJEVE PLAVALKE NASTOPILE V NEMCU!
Skupina plavalk ravenskega Fužinaija je nastopila na 23. mednarodnem mitingu v nemškem mestu Neheim - Hust-nu. Med udeleženci iz kar devetih držav je najboljše uvrstitve dosegla članica Sonja Prosenc, ki je zmagala v disciplini 100 m hrbtno, poleg tega pa je dosegla še eno drugo in dve tretji mesti. Danica Štern je bila med Sanicami dvakrat peta. Med deklicami sta zelo dobro plavali Janja Golo-granc in Andreja Šuler.
BLATNIKOVI 2. MESTO V AVSTRIJI
Naši tekači rekreativci dosegajo izjemno lepe uspehe na tekih v Avstriji. Tokrat so štirje nastopili na enajstem uličnem teku, dolgem 9,5 km, v Voitsbergu. Najbolje se je odrezala Hedvika Blatnik iz Mežice, ki je osvojila 2. mesto v starostni kategoriji od 40 do 50 let
Pri moških je absolutni zmagovalec postal Mariborčan Marjan Krempl, tekači s Koroške Drago Laznik in Beno Jelen z Raven ter Vili Blatnik iz Mežice, pa so osvojili četrta mesta v svojih kategorijah.
BREZNO ZIU( ZO MRL! NOGOMET
Tradicija malega nogometa v Breznu sega 30 in več let nazaj. V tem času so generacije nogometašev dosegle veliko uspehov, ki se jih ne bi sramoval tudi kakšen velik klub.
Zaradi uspehov in pa dejstva, da se na Breznu igra dober nogomet (poznavalci to vedo), bo 11. JUNIJA 1994 s pričetkom ob 10. URI VEUK TURNIR ZA SLOVENSKI REVIJALNI POKAL - SRP.
Turnirji SRP so po tradiciji zelo dobro obiskani, zato prizadevni domačini pripravljajo pravo manifestacijo.
Med polčasi bo gledalce navduševala profesionalna plesna skupina APOLONIJ iz Maribora, ki se bo predstavila s standardnimi in latinsko ameriškimi plesi.
Po koncu uradnega dela turnirja bo ob 16. uri exsibicijska tekma med koroškimi direktorji in Svobodnimi sindikati Slovenije na čelu z g. Dušanom Semoličem. Po tej tekmi sledi zabava do jutranjih ur z ansamblom PIK in posebnim gostom DAMJANOM ZIHOM (Tony ma pa lepo kapo !!). Domačini pripravljajo bogat srečolov (500 dobitkov), okusno hrano in hladno pivo.
Glavni sponzor prireditve je HMELJARSKI HRAM RADLJE ob pomoči OKUSA iz Radelj, Marketa Ivanke, Vintko doo, Bramaca, LB Kor. Banke in še mnogih drugih, katerim se zahvaljujejo za pomoč.
Vsi, kd imate radi mali nogomet, pa tudi tisti, ki se radi samo zabavate, pridite v v juniju v Brezno in videli boste, prav lepo vam bo!
DARKO KAŠN1K
TomSiieva 51, Slovenj Gradec
Tel/Fax; (0602) 43 924
Nudimo vam:
-	računalniško opremo po ugodnih cenah
-	programsko opremo za podjetja, organizacije In obrtnike: maloprodajo, veleprodajo, glavno knjigo, salda konte, osnovna sredstva,
osebne dohodke In speclflčno progransko opremo po želji stranke -Telefax In telefonske aparate -Telefonske centrale za podjetja In stanovanjska hiše


Pri gotovinskem plačilu zgoraj omenjene opreme, vam s kuponom nudimo 5% popusta.
o


Glosirana črna kronika
Onci je zore/ pri/lci
Hočeš nočeš se moram tokrat na začetku svojega pisanja ponovno vrniti k prejšnji "izdaji" koroške črne kronike. In to za spremembo enkrat k tistemu, po moje zasukanemu vedrejšemu delu. Vse namreč kaže, da so še nekateri, ki mojega pisanja ali na prebero dobro ali pa ga ne vzamejo dovolj resno.
Vprejšnji številki sem, ko sem pisal o kraji moške konfekcije v trgovini Ona On na Ravnah na Koroškem, nekoliko v šali napovedal, da bodo morali v tej trgovini biti poslej bolj pozorni, ker se lahko primeri, da se bo na podoben francoski način želela "opremiti" še žena neznanega storilca. In moja "jasnovidnost" se je ročno tudi uresničila: neznani sto-rilec(ka) je kmalu zatem iz iste trgovine brez plačila odnesel (ukradel) še ženski dvodelni komplet rdeče barve.
Tem potom obveščam vesoljno javnost (in še koga posebej), da je pri celotni zadevi šlo zgolj za moje humorno razmišljanje in da med menoj ter izginulim ženskim dvodelnim kompletom redeče barve iz ravenske trgovine Ona On ni nobene neposredne povezave! To velja tudi za vse moje morebitne napovedi iz tokratne črne kronike, ki bi se morda uresničile.
o Mladost za volanom
Žal moram zdaj preiti k bolj žalostnim in tragičnim dogodkom ter ugotovitvam minulih štirinajstih dni, ki izhajajo iz policijskih zapisnikov UNZ Slovenj Gradec.
Temeljna problematika prihaja tokrat s področja prometne varnosti ali, bolje rečeno kar nevarnosti. Gre za prometne nezgode, ki jih povzročijo mladi neizkušeni vozniki, ki včasih sedejo za volan celo brez vozniškega izpita. Vinjenost za volanom pa je na Koroškem tako ali tako prepogosto običajna reč in mnogi vozniki pri tem ne čutijo nobene niti moralne niti kakšne druge krivde.
V teh dneh je mladostno zaletava vožnja terjala več kot osem težje ali lažje ranjenih, žal pa sta morali ugasniti tudi dve mladi življenji.
Krivcev (če je pri mladih ta izraz sploh primeren) zdaj seveda ne gre obsojati. Posledice so same po sebi dovolj hude in tragične. A, tako kot pri
objavi vseh drugih primerov črne kronike, gre tudi tokrat predvsem za preventivo, za razmislek o tem, kako takšne hude in najhujše primere v bodoče preprečiti. Sam nisem prometni strokovnjak, da bi lahko kaj posebej pametnega predlagal. Lahko pa to v imenu vseh prizadetih terjam od tistih, ki so strokovnjaki in bi pametne rešitve lahko in morali najti. Seveda pa bi se nad tem morali zamisliti prav vsi!
o Oskubljeni avtomobili
Druga značilnost tega obodbja je neobičajno veliko vlomnih tatvin v osebne avtomobile. Tako kot sem pred časom pisal, da nekateri novogradnje hiš kratko in malo zamenjujejo za samopostrežne trgovine in se v njih oskrbijo s tistim, kar pač potrebujejo, se je to zdaj razpaslo še pri avtomobilih. Največkrat so tarča seveda radioaparati, pogosto pa še ročne torbice in drugi predmeti. Zaskrbljujoče ob tem je, da
so okradeni avtomobili pogosto nezakljeneni.
0	Na valovih poletja
Za začetek vedrejšega dela ostajam pri nazadnje omenjeni temi. Tatvina, ki jo je storil za zdaj še neznani storilec, spet napoveduje menjavo letnega časa: tokrat je pred vrati poletje. NN je namreč v Šentilju v Mislinjski dolini iz osebnega avtomobila Škoda, last B.Š., sunil avtoradio znamke ADR
1	A T I C. Kaže, da se storilec odpravlja na Jadran (ADRIA T S K 0 morje), kjer bo poslušal svojo novo pridobitev na valovih dolgega vročega poletja. Želi pač biti v stilu!
Morda je celo isti storilec (čeprav bi to bilo zares že preveč preprosto, dasiravno sta oba dogodka bila na isti dan 1. junija) vlomil tudi v shrambo stanovanja na Partizanski cesti v Mežici. Odnesel je namreč dobrih pet kilogramov prekajenega mesa, ki se kot je znano - dobro obdrži tudi v vročih obmorskih krajih. Kakorkoli že, B.D. je bila tako oškodovana za dobrih 6000 tolarjev.
o Dolsi dolg
Na primeru B.T. z Raven na Koroškem se lahko podučimo, od kod prihaja pravzaprav beseda dolg za denarno posojilo. Do tega prihaja zaradi -vsaj v primeru B.T. - d o 1 g e g a vračanja. Omenjeni je namreč utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja goljufije. Z lažnim prikazovanjem dejstev -tako piše v policijskem zapisniku - naj bil namreč v zmoto spravil F.G. iz Mežice, ki mu je posodil 1000 DM že davnega leta 1993, B.T. pa mu te vsote še vedno ni vrnil. "Kdo bo pa nastopil tako ostro tudi proti državi," komentira moj prijatelj Miran, znani ravenski "bifedži-ja", "ki prav tako že kar lep čas mečka s svojim javnim dolgom!"
Za Venero bi vse doslej lahko pričakovali, da je le nežno bitje, ki te premaga s koketnim osvajanjem. No, na V.V. iz Dravograda prvega junija ni imela
bogve kašnega vpliva. Omenjeni je namreč tega dne krepko kršil JRM (javni red in mir) prav v lokalu z imenom Venera v Dravogradu. No, morda ima za to tudi razlog, ki ga bo upšteval celo prizanesljivi kadi-ja. V lokalu se je namreč sprl s svojo bivšo ženo! To ga je -najbrž zaradi nostalgije, tako zjezilo, da je pričel razbijati celo Venerin inventar. Ženinega včasih zagotovo ni smel, pa je ta zavrtost zdaj z vso silo planila na dan!
o Tablico ima
Kakšna "zavrtost" je privrela na dan pri NN, ki se je 30. maja nahajal na nočnem pohodu, ni znano. Ve se le, da je z osebnega avtomobila Zastava 101 odmontiral prednji odbijač s smerniki in registrsko tablico vred. Bodite zatorej poslej pozorni, če boste kje srečali človeka s tablico SG 11 - 17! Nekateri imajo kopalnico, drugi pa tablico!
Zanimivo bližnje srečanje tretje vrste pa je imel B.G. Ponovno se je pokazalo, da je dobrota največkrat res sirota. Dne 23. maja je namreč okoli 17. ure v Slovenj Gradcu pobral avtošto-parja. Ko sta pripeljala v mesto, je B.G. skočil po opravkih, štoparja in ključe avtobila pa je pustil v avtomobilu. Lahko si mislite, kakšno presenečenje ga je čakalo, ko se je vrnil. Seveda! Avtomobil in štopar sta izpuhtela.
No, pa je B.G. le imel tudi srečo v nesreči. Budno oko policije je med tem opravljalo rutinsko kontrolo prometa in odkrilo štoparja z avtom vred, še preden je lastnik avta prijavil krajo. B.G. tem potom sporočam, da niso vsi avtoštoparji te bajže, saj sem pred dolgimi leti kot študent sam sodil mednje. Preveč zaupljivosti pa vendarle ni dobro. Ključe avtomobila pa je tako ali tako varneje vedno nositi pri sebi.
o Aktivna mladost
Prav na bivši dan mladosti je neznani storilec na Ravnah na Koroškem želel pričeti bolj
Glo<sirana črna kronika
aktivno mladost in živ-	zveze ugotovili, da	je na	njej	ki je želel prisluškovati pogovo-	z njim	dokončno	prekinila.
Ijenje. Meni nič tebi nič je	nameščena naprava za	pris-	rom svoje žene. Kaj je slišal,	Potem ne	bo mogla	pomagati
odšel v butik Rebeka in po	luškovanje. Pokazalo	se je,	da	ne vemo, lahko pa se mu kaj	niti pošta!
francosko odnesel (odtujil, ukra- jo je namestil ljubosumni mož, hitro pripeti, da bo žena zvezo	T.l.
del itd) tri pare kratkih hlač z napisom A k t i v a in bombažno majico. Lastnico S.K. je tako oškodoval za 5400 tolarjev. Prav tako na dan mladosti pa se je NN v Dravogradu spet enkrat želel dodobra nasititi.
Vdrl je kletne prostore stavbe na Meži in odnesel za dobrih 10.000 tolarjev prehrambenih izdelkov. Lastnica M.K. ga prav lepo prosi - v stilu znane basni o mravljici in murnčku -, da naj ji pride jeseni tudi v pomoč pri vlaganju, če bo že celo poletje svital (žrl) njeno vloženo hrano.
° Brezimno
Za konec pa še dve zgodbici, ki sta tudi resnični, a v njih ne bom uporabil niti kratic sodelujočih oseb, ker niti niso tako pomembne.
Prava bitka "Pri OK Coralu” se je odvijala na Vasi (občina Radlje), le da udeleženca nista bila Doc Holiday in Wayat Earp marveč - težko boste verjeli -dve 60 letni ženski. Ena je verjetno "potegnila" besedo, druga pa nato palico - in zaradi močnega udarca po roki je prišlo celo do zloma kosti! Ni kaj, babnice v Dravski dolini so prav zares hude in od vraga. Z njimi že ni dobro češenj zobati!
In druga zgodba: ljubosumnost je prav zares huda bolezen. Velikokrat še hujša od ljubezni same. Tako so v enem izmed krajev v Mežiški dolini poštarji pri popravilu neke telefonske
Z IZOFAS suhomontcfno fasadno oblogo va{ objekt:
□	izolirate in s tem prihranite na energiji
□	lamele omogo-ajo dobro prezra-evanje fasade
□	primerna je za nove ter sanacijo starih in vla'nih fasad
□	Izofas fasada je razgibana, estetsko zanimiva in lahko si jo zmontirate sami
IZO FAS ZA VA( USTVARJALNI PROSTI AAS!
Vse dodatne informacije dobite na telefonski (tevilki:
0602 - 85 - 070, 85 - 230
bramac
Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke. Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali strehe damo 30-letno garancijo. Lepote strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe.
In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detajle.
Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost.
BRAMAC'
VARNA STREHA
ZA VSE ŽIVLJENJE
30 let garancije=vaša varnost
KUPON
Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje.
IME IN PRIIMEK: ___________________
POKLIC:............................
NASLOV:............................
Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično-informa-tivni oddelek po telefonu:
068/224)16 in 0602/85-074.
Ao.o. Škocjan - vse za streho
Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel.: 068/22-016, fax: 068/76-290 Tovarna II: 62375, Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, tel.: 0602/85-074, fax: 0602/85-206
Vaš Prepih
RAVENSKI OTROCI BODO POLETELI V KANADO
Kdor dela v športu ali pri športu, ve, na kakšno pot se je podal ravenski PL A V ALNI KLUB FUŽIN AR, ko je sprejel iziv, da pošlje svoje mlade tekmovalce v Kanado na Olimpijske igre osnovnošolskih otrok. S tem ne mislimo dolžine poti, ki jo bo treba opraviti, ampak smer, po kateri bo klub našel Finančno pomoč za pokrivanje poti v Canado.
Zgodbe o lepem vedenju
Takoj po novoletnem plavalnem mitingu (ki je, mimogrede, zelo dobro uspel), se je sestal odbor staršev otrok, ki so kandidati za olimpijske igre. Padle so zadolžitve in akcija je stekla. Treba je opremiti otroke in zbrati tisoč mark na osebo. Kar ne bodo zbrali s pomočjo sponzoijev, bodo morali prispevati starši, iz svojega žepa. Iskanje sponzoijev v naši obubožani dolina pa je ...
Skoraj vsi se požvižgajo na olimpijado otrok, na zastopanje Slovenije in občine Ravne v SVETU.
Zelo žalosmo je, da tisti, ki bi morali pomagati največ, vzdignejo roke v zrak (občina Ravne, Športna zveza Ravne, Ministrstvo za šolstvo in šport...), ko pa bo vse končano, se bodo najbolj tolkli po prsih, se hvalili z morebitnimi uspehi in poudaijali, koliko so ti najmlajši športniki prispevali za promocijo Slovenije in občine Ravne v svetu.
Na tem tekmovanju bi moral protokolarno zastopati občino Ravne tudi župan, a je svojo karto odstopil enemu naših plavalcev. A žal te dobre "geste" IS občine Ravne na Kor. ni odobril. Pohvaliti pa moramo sponzorje, ki so nam omogočili zbrati denar za sedem avionskih kart, opremili otroke z trenirkami, copatami,
majicami in torbami (Noži Ravne, Stroji Ravne, Energija Ravne, Rudnik Mežica, TAB Komet Nova Gorica, Svobodni sindikat ŽR, Mihaela Hribernik, T10 ter še več manjših, ki so darovali majice in propagandni material) in seveda starše, ki so prispevali 500 DEM za otroka.
Na desetdnevno pot gre iz Plavalnega kluba devet plavalcev in plavalk ter dva spremljevalca. V Kanadi bodo imeli poleg tekmovalnega dela tudi ogled Niagarskih slapov, hokejske NTH lige, učenja ameriškega nogometa, za kar bodo poskrbeli organizatorji. Igre so letos prvič izven Evrope, so pa že 23. po vrsti. Naši športniki se jih zadnja leta redno udeležujejo. Tudi prireditelji smo že bili (letos je občina Ravne prvič priredila takšne igre v zimski enačici).
Na igrah v Hamiltonu v Kanadi je že pripravljenih 49. držav (prvič celo Kitajska in Japonska). Te igre še vedno predstavljajo duh olimpijskih iger, saj prireditelj poleg tekmovanj poskrbi za spoznavanje dežele in za zabavo, na kateri se mladi spoznavajo in daržijo.
Ponosni smo, da nas bodo na ameriškem kontinentu kot občino Ravne in Slovenijo dostojno zastopali mladi plavalci iz kluba Fužinar.
M. H.
*	Poletnega dne sedim pred hišo v prijetni senci. Hčerka ima obisk prijateljice. Pripelje avto, kar se pač večkrat zgodi. Iz njega izstopi mlad moški visoke postave. Gleda okrog sebe, kot da se je izgubil, kar se tudi večkrat zgodi. Ne reče nič, niti ne dober dan. Stopim do njega. Ne predstavi se, le gleda okrog sebe. "Kaj pa bi radi?' vprašam, 'ja, prišel sem po Hedo." "Hedo? Pri nas ni nobene Hede." "No, ono Hedo, ki je prišla na obisk k vam." Ozrem se okrog oglov in vidim na travniku tisto punco in mojo hčerko. Heda je prišla in se odpeljala z njim. Vprašam hčerko: "Kdo pa je ta neotesanec?" 'ja, njen fant," sem zvedel šele zdaj. Od tam in tam, Hedin fant je, inžener po poklicu." A tako, da bi bil inžener, mu pa po obnašanju ni videti", sem pripomnil.
*	Zopet sedim pred hišo. Proti meni se s kolesom pripelje deklica s hribov, še osnovnošolka. Nasmejanega obraza je lepo pozdravila in vprašala, če je gospa doma. Ko sem ji odgovoril pritrdilno, je odšla v hišo, lepo potrkala in pozdravila ter povedala, po kaj je prišla. Na vse je naredila zelo prijeten vtis. Koliko otrok iz doline pride na obisk k našim otrokom, pa ne premorejo pozdrava starejšim ljudem in jih moraš, sicer nerad, opomniti in učiti. Starši jih tega niso utegnili naučiti.
*	V Slovenj gradar čakam na avtobus. Ko le pripelje, se vsuje k njemu gruča otrok. Vsi se rinejo v vozilo, da bi zasedli sedeže v njem. Za njimi pa stari potniki potrpežljivo čakajo, zadnji lahko vstopijo. Sedeži so polni šolarjev, stari pa morajo stati. Le ena deklica poleg mene mi je odstopila sedež. Vsi ostali se za starejše potnike niso zmenili. V šoli najbrž o lepem vedenju ni govora nikoli.
' K maši grem v podružniško cerkev, kjer je zelo malo sedežev. Pride skupina mladeži, kar je zelo lepo. Vsi pa se potrudijo zasesti vse sedeže v cerkvi, medtem ko morajo starejši celo mašno opravi-
lo stati. Čudno se mi je zdelo, da so danes mladi tako utrujeni.
*	Pri obnovi župnišča smo pomagali vsi farani. Ko tako delamo, prihajajo v župnišče ljudje po opravkih. Pride rosno mlad fant in vpraša za župnikom ali kaplanom: “Kje pa sta Trne in Polde?' Tako vprašujejo tudi mnogi dargi. Človeku, ki je navajen, da se vsakemu človeku da določeno spoštovanje, primemo njegovemu poklicu, se takšno obnašanje zdi skrajno neolikano. Kaj bi si mislil na primer zdravnik v bolnišnici, če bi ga iskali ljudje in ga klicali kar po imenu: Kje pa je Franc, Tonč... in tako dalje?
*	Šli smo na izlet. Vožnja je bila dolga. V avtobusu sami starejši, žene in dekleta. Zato je dobrodošla zabava in razvredrilo, pripovedovanje šal in vicev. Najdejo pa se starejši, ki jim je moška moč pošla, pa se sedaj izživljajo v pripovedovanju vicev, ki kulturnemu človeku niso v čast. So ljudje, ki tega ne odobravajo, pa morajo po sili poslušati vice in žaljive izraze. Zato je obzirnost do drugih v družbi, kjer so različni ljudje, zelo na mestu. To zahteva že osnovna olika in lepo vedenje. Sploh pa se prostaške besede, ki našemu narodu niso v čast in ponos, pojavljajo že tudi v tisku.
Ker se takšno neolikano vedenje vedno bolj širi, bi bilo nujno, da se povsod pri pouku uvede nòia ura o kulturi, oliki in lepem vedenju, če hočemo pokazati, da smo izven Balkana, kjer psovejo vse, kar je človeku sveto.
Ali res danes starejši človek ni več vreden pozdrava, predstavitve, ko kdo pride k hiši? Kako človeku prija prijazna beseda in morda kakšno vprašanje, za prijaznost! Pa včasih ljudje tožijo, kako so mladi nobel in da med ljudmi ni več tistih družabnih odnosov, kot so bili nekoč. Modemi čas in pehanje za imetjem sta naredila svoje.
J.K.
Mislinja
PRIGOVOR NA PISANJA O CENTRU
TRABERG
Kot naročnik in redni bralec vašega časopisa se moram žal preko vas obrniti na pisce člankov o CENTRU TRABERG. Sem eden izmed 288 podpisnikov proti gradnji BENCINSKE ČRPALKE, nikakor pa ne proti izgradnji centra Trab-erg. Ne dovolim, da se z našim podpisom - vsaj mojim, manipulira javnost. Že ob podpisu sem zahteval, da se napiše, da smo - sem samo proti izgradnji bencinske črpalke, za center pa sem pripravljen tudi prispevati določena sredstva v okviru mojih zmožnosti.
Ker ne odobravam takšnega načina reševanja morebitnih spornih odnosov okoli tega objekta preko časopisov - izkoriščanje podpisov za ne vem kakšne cilje, in me tudi ne briga, preklicujem svoj podpis.
VLADO OBREZA DRAVOGRAD
Urejanje naselja Javornik, Ravne na Koroškem
Spoštujemo in cenimo skrb g. Elze Grubelnik in Zelenih za dobrobit prebivalcev naselja na Javorniku na Ravnah na Koroškem.
Povsem se strinjamo z ugotovitvami, da naselje še ni urejeno v smislu humanega bivalnega okolja.
. Krajevna skupnost Javomik-Sance se zaveda globalnih ekoloških problemov, katere bi lahko rešili v okviru izvedljivih programov in obstoječih finančnih virov, ki pa se zaradi načina obnašanja
Pisma, odmevi
občinske strukture nekontrolirano prelivajo v druge projekte, mimo za to potrebnih demokratičnih	odločitev.
Ocenjujemo, da so to tudi zgrešene investicije in jih poznate, saj smo nanje ustno opozorili celo Vašega predsednika g. Rupar Cirila. Vse te navedbe lahko tudi dokažemo.
KS Javomij - Šance je že v letu 1992 ustreznim službam na občini predstavila program nujno potrebnih del v naselju, za kar je že izdelana potrebna dokumentacija, ki je bila pripravljena na našo pobudo (projekt: "Ureditev peš poti in zelenih površin na Javorniku).
Upamo si trditi, da so nekatere Vaše navedbe v kontekstu gradnje garaž in poslovnega objekta na SV delu Javornika zmotne.
Ta projekt je bil rezultat strokovnih podlag in demokratične odločitve prebivalcev o lokaciji teh objektov. Stabili-tetne analize in geomehansko spremljanje izvedbe nasipa zagotavljajo popolno varnost objektov.
Projekt realiziramo v okvirih razpoložljivih sredstev, postopoma urejamo tudi zelene površine v skladu z projektno dokumentacijo	(projekt:
"Komunalna ureditev garaž na Javorniku").
Z realizacijo tega dela projekta bodo sanirani sedanji negativni vplivi zaradi poseka prejšnjih neurejenih gozdnih površin, ki so bile mesto odlaganja najrazličnejših polutan-tov: nekatere aktivnosti okrog vzdrževanja avtomobilov pa bodo dobile mesto na območju objektov tega projekta.
V okvirih projekta smo izvedli tudi lovilec olja in tako skrbimo za varstvo voda pred onesnaževanjem in, kot nam je znano, je to edini objekt te vrste pri nas, ki zagotavlja odstranjevanje olja tudi s prometnih površin za motorni promet.
Primerna bi bila obojestranska strpnost in predlagamo sodelovanje pri realjzaciji programa KS Javomik-Šance, ker bomo le tako lahko preželi nasprotja, ki so trenutno prisotna na vseh področjih našega življenja in bomo skupno ustvarili bolj humane razmere med nami in dosegli medsebojne odnose pravne civilne dmžbe.
JAVORNIK - ŠANCE Predsednik Sveta KS MILOŠ JURAK
Zaupajte vaš certifikat KBM Infond, družbi za upravljanje.
Donosnost in varnost Vaše naložbe zagotavljajo dolgoletne izkušnje in dragoceno strokovno znanje naših ustanoviteljev.
To so:
Kreditna banka Maribor, Zavarovalnica Maribor,
Finca, in
Mariborska borzno posredniška hiša.
Vaš certifikat boste lahko predvidoma junija vložili v vseh enotah Zavarovalnice Maribor m
Kreditne banke Maribor.
Infond
Zanimivosti
SLOV. P1SATEIJ IN DRAMATIK S PRAVIM IMENOM BORIS FAKIN. IGOR
SLOŽNOST.
EDINOST
UDAREC ŽOGE ČEZ NASPROTNI KA
PRIPOMOČEK ZA aŠCENJE
MEsrg na MADŽAR., BUZU
SZIGETVARA
NAPOVED PRIHODNOSTI IZ ZVEZD
DRAGO
TRŠAR
SUKANEC
ZELO
LETOVIŠČE ZNANA PRI OPATIJI BREZALKOHOLNA PIJAČA
POKRAJINA
V
VIETNAMU
ŠPQRTNI AU SOLSKI OBJEKT
IMENIK BREZ ABECEDNEGA REDA
IME
SMUČARJA
ŽIVALSKA
NOGA
ZANA
KERMAUNER
TARAS
RIMSKI
HIŠNI
BOGOVI
JAPONSKA
SV1LOPREJKA
MIZARSKO
LEPILO
KRAJ POD FUSKO G.
ENAKOVI SINOVI IZ SVETEGA PISMA
ANTON
MARTI
NIKA
DOUNAR
DEL
OBRAZA
KRIŽANKO SESTAVIL F. NOVAK
NEK. NOGOMETAŠ SA-RAJEVSKIiGA ŽELEZNIČA-
RJA, IVICA
SENO
DRIJGE
KOŠNJE
SKLADATELJ
PAHOR
SPREJEMNA
SOBA
JUŽNOAMERIŠKI PLES
GLAVNO MESTO EVROPSKE DRŽAVE
PR1P. JUDOVSKE
VERSKE
LOČINE
DEL KOLESARSKE DIRKE
MESNI
IZDELEK
PREBIVALEC
PORTUGAL-
KEGA
MESTA
PTICA
UJEDA
PRITOK V1L-JUJA V SIBIRIJI
Ž. IME
IME REŽISERKE ZETTERUNG
NASILNO
ODVZETO
ŽMJENJE
UČENJE
DRUGEMU
ČLOVEKU.
PRITOK
VOLGE
LAURENCE
OLIVER
SVETIŠČE
TEMPELJ
ZDRAVILNA
RASTUNA
POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI
IVAN
MINATTI
KEMIJSKI
SIMBOL ZA IGRALNA RENIJ KARTA
REKA V ČRNI GORI
UMOR
REKA NA TAJSKEM
JANEZ
ALBREHT
STAR IZRAZ ZA
BLAGAJNO
ŠPANSKO
ŽENSKO
IME
ZANIMALO VAS BO
*
Te dni je iz tiskarne prišla nova knjiga Mežica 1994 s podnaslovom O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici, imenitno in vsestransko pričevanje o tem kraju v Mežiški dolini, ki jo je zapisal in v samozaložbi izdal Štefan Lednik. Letos namreč mineva 840 let. odkar se je kraj Mežica prvič pojavil v pisnih virih. Štefan Lednik odkriva, da je najstarejši pisani vir, ki omenja Mežico -Mise, pismo oziroma darilna listina oglejskega patriarha Pergerina L, domnevno sina koroškega vojvode Ulrika L, iz hiše Spanheimov, leta 1154. Takrat je dodelil cerkvico oziroma kapelo sv. Jakoba avguštinskemu samostanu v Dobrli vasi. Prej pa je bila Mežica krajši čas podružnica prafare v Libeličah.
Omenjena pergamenta listina, ki je napisana v latinščini, se nahaja v benediktinskem samostanu v Št. Pavlu v Labotski dolini. Štefan Lednik je zapisal, da so bili podatki o njej odslej objavljeni v nekaterih avstrijskih zbirkah zgodovinskih virov, pri nas pa jo je prvi predstavil F. Kos.
Prevod in faksimile te zanimive listine pa je objavljen tudi v novi knjigi o Mežici.
SUETUJE MIRO PIRTOUŠEK
Že pozabljene Jedi
FIŽOLOVI
ZREZKI
0,25 dag stročjega fižola,
0,25 dag graha v zrnju,
1	mala zeljnata glavica,
zelen peteršilj, poper,
2	žlici kisle smetane,
1 jajce, 15 dag drobtin in sol.
Posebej skuhamo fižol, grah in zelje. Vse skupaj nato drobno sesekljamo, dodamo zelen peteršilj, ščep popra, kislo smetano, jajce in drobtine ter osolimo. Iz tako pripravljene mase oblikujemo zrezke, ki jih z drobtinicami potresemo z obeh strani ter v maščobi ocvremo .
FIŽOLOU JABOLČNIK
1 LITER SVEŽEGA OLUŠČENEGA FIŽOIA
7 JABOLK, 0,75 I vode, žlica maščobe. 1/2 žemlje, sol.
V loncu skuhamo svež fižol. Posebej skuhamo olupljena jabolka. Kuhan fižol pretlačimo z vodo vred v jabolka. Na maščobi ocvremo na kocke narezano žemljo ter jo vmešamo v jabolčnik in pustimo prevreli.
POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO, SLOVENJ GRADEC, POHORSKA CESTA 15 - avtobusna postaja
tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva:
RADLJE OB DRAVI, tel: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079
v----------------------------------------------,
NUDIMO VAM:
1. NAJUGODNEJŠE POGOJE AVTOMOBILSKEGA KASKA BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO AVTOMOBILA 2. SKLEPANJE KMETIJEKIH ZAVAROVANJ V PAKETU
Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
i
PROMING
IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA
62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034
v________________________/
NUDIMO VAM:
□	že gotove nagrobnike
□	izdelava po vaši želji
□	kratki roki izdelave
□	kovinske črke, vaze in svetilke
SE PRIPOROČAMO
TRGO VSKO PODJETJE ŽILA
SLOVENJ GRADEC
je pripravila za svoje kupce
aiLà
[rnoovtKO podjetje k
SLOVENJ GRADEC
VELIKO NAGRADNO - PRODAJNO AKCIJO,
s katero bo med srečneže razdelila 100 nagrad v skupni vrednosti preko 750.000 SIT.
Akcija bo potekala do 20. avgusta 1994, ko bo javno žrebanje kuponov. Vsak kupec bo namreč na vseh blagajnah trgovskega podjetja ŽILA pri nakupu v vrednosti 2.000,00 SIT prejel nagradni kupon.
sedežna garnitura LARA barvni televizor PHILIPS peč za centralno EMO
gorsko kolo	I v	i .	II
!muailnLANamitl're In se NEKAJ O NACjRAdAH:
trije sodi piva po 50 1 pršut
radio kasetnik ženske pletene jope
in vse do 100. nagrade bodo še košarice živil in pijač Obiščite prodajalne TP ŽILA v Slovenj Gradcu, Šmartnem in Mislinji, gotovo boste zadovoljni!
ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRU
PREPIH
~ ttova fuutud&a finv^tatie in ftnei^ccàe*te
SLOVENJ GRADEC
vsak dan... ...ves dan
Tel.: 0602 41 818, 41 245,
fax: 0602 42 600
GinS
PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE
ZLATO, SREBRO, MENJALNICA
menjalnica
Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627
Dravograd Trg 4. julija 34

smammi
Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29
Boutique
Prizma
Dravograd
O fiacre une	^
Owzfót pùi&vitte (Zelje O (ruAtal iole
jlaiùtd
Nova ponudba:
ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE
STALNO NA ZALOGI:
O AOROPAL SE O DENT0R N O ADR0DENT 20
O iyleÙci cùnnole čk umeùte oliti
Ovde yt olcùziitev
ZELO UGODNE CENE!
Staro zobno zlato zamenjamo za novo.