(foto: EMS) BOJAN LES Doktor Hfli K sreči so pacienti na Golteh prihajali k nam v skupinah, tako da smo se vsem lahko dovolj posvetili. Nekaterim, ki jih nismo mogli dovolj ogreti s folijo in odejami, niti z masažo, ki so jo izvajale medicinske sestre, smo dali ogrete infuzije. Na srečo nihče ni bil poškodovan in razen enega rakavega bolnika tudi niso imeli kakšnih resnejših bolezni. OSREDNJA KNJIŽNICA CEL Muzejski trg 1 a :N0003 O XXXVIII, 14. JULIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 28 .7 'j t-Z ^ s H „ ÌL f S i : W j ' t tfjfcki j" ,i j!,»; faJfohs*'* a IfPN* »H j.,- ^.'$11 L «a Poostrene radarske kontrole tudi na naših cestah 1 Vsi modeli Mazda6 1 Vsi^moife 1 iz zaloge _^Hizzaloge 0.000 SIT STRAN 5 LETNO PREMIJO! 33 891 90 77 891 90 77, wrtnwas-vetenje.com Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net PRODAMO - STANOVANJSKO HIŠO LOKACIJA: BOČNA VELIKOST: cca 120 m2 + 250 m2 zemljišča ETAŽNOST: P+E STAROST: obnovljena 1950 CENA: 18 MIO SIT oz. po dogovoru/ 75.112,67 € DODATNI OPIS: hiša v strnjenem naselju, zgrajena v starem slogu - HRP. oboki, ob hiši gospodarsko poslopje in drvarnica, streha bobrovec zamenjan pred 8 leti, obnovljena kopalnica, v hiši so štiri sobe (dve spodaj in dve zgoraj) _ ’j*' + kuhinja, wc zunanji, ... ix OSREDNJA Tretja stran Vročica takšna in drugačna Sredi julija imamo pravo poletno vreme. Dnevne temperature nad 30 stopinjami Celzija, tu in tam kakšna nevihta, sicer pa vse tako, kot mora biti v tem letnem času. Domnevno najboljši nogometaš vseh časov Zinedine Zidane je z incidentom na finalni tekmi svetovnega prvenstva v Berlinu poskrbel, daje bilo zaradi nogometa vroče tudi v tednu po velikem zmagoslavju naših zahodnih sosedov Italijanov, slišim pa, da nekateri možje svoje neuke žene sedaj, ko je že vsega konec, še kar zavajajo z izgovori, da gredo zvečer v bife »gledat fuzbal...« Medtem se naši »oštirji« že pripravljajo na nov športni spektakel, od 19. avgusta do 3-septembra bo namreč na Japonskem potekalo svetovno prvenstvo v košarki, na katerem bo sodelovala tudi reprezentanca Slovenije. Varovanci selektorja Aleša Pipana so se že zbrali na Rogli, žal pa jih v pripravljalnem obdobju v Zgornji Savinjski dobni ne bomo videb. Za promocijo naše doline je zato poskrbel smučarski skakalec Primož Piki z Ljubnega ob Savinji, ki je na tekmah v Velenju minuli konec tedna v mednarodni konkurenci osvojil dve tretji mesti. Izmed slovenskih »orlov« je bil na prvi tekmi bolj ši od Pikla le Rok Benkovič. Se nam obeta najboljša skakalna sezona varovanca trenerja Janeza Debelaka? Zaradi skromnih padavin v zadnjih tednih je na Primorskem medtem že velika požarna ogroženost naravnega okolja, zdravniki pa opozarjajo na povečano ogroženost zaradi močnih sončnih žarkov. Društvo za boj proti raku regije Celje je v ta namen izdalo zloženko z naslovom »Zaščita pred soncem« in pomenljivim podnaslovom »Želite ohraniti svojo kožo zdravo in mladostno?« Verjetno ni prav veliko tistih, ki bi na omenjeno vprašanje odgovorili nikalno, se pa ob vseh nasvetih, ki jih omenjamo v današnji aktualni temi na strani 4, človek vpraša, ali ne bomo nemara čez nekaj let hodili po Zemlji le še v zaščitnih skafandrih ... Ne spreglejte začetka poletne nagradne igre Savinjskih novic, ki vam ponuja možnost, da se zadnjo avgustovsko soboto z nami odpeljete na celodnevni izlet v Tuhinjsko dolino! Naloga je preprosta: iz petih zaporednih številk časopisa bo treba izrezati dele fotografije in jih na koncu sestaviti v celoto ter pravočasno poslati na naš naslov. Veliko sreče pri žrebu vam želim! IZ VSEBINE: Aktualno: Želite ohraniti svojo kožo zdravo in mladostno?...............4 Zadruga Mozirje: Ukrepi kažejo pozitivne rezultate.. 7 Ljudska univerza Velenje: Svetovalno središče jeseni tudi v Nazarjah............8 Občinski svet Nazarje: Kavtičniku tudi v drugo podpora za ravnatelja Osnovne šole Nazarje..10 PGD Luče ob Savinji Novo gasilsko vozilo..... Robanov kot: Predstavitev novega načina informiranja obiskovalcev.... Intervju: Pogovor z Antoniem Delameo, kapetanom nogometne reprezentance starejših dečkov Slovenije...... ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 28,14. julij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZAŠČITA PRED SONCEM Želite ohraniti svojo kožo zdravo in mladostno? Društvo za boj proti raku celjske regije je z namenom informiranja odraslih o nevarnostih sonca izdalo zgibanko z naslovom Zaščita pred soncem. Njen namen je opozoriti na škodljive učinke sonca in potrebne zaščitne ukrepe, dostopna pa je v čakalnicah dispanzerjev za otroke in žene, v am-bulantah za kožne bolezni, v zdraviliščih in lekarnah, 25 tisoč izvodov pa bo razdelila tudi slovenska zveza slovenskih društevza boj proti raku. Zgibanka Zaščita pred soncem vsebuje vrsto koristnih informacij v zvezi s sončnim sevanjem in učinkovito zaščito pred njim. Bralec med drugim izve, da sončni žarki vsebujejo tudi škodljivo ultravijolično (UV) sevanje, ki ga človeška čutila ne zaznajo, čepravje ob spremembah ozračja vse bolj intenzivno. Pretirano izpostavljanje UV sevanju povzroča takojšnje poškodbe (opekline) in številne pozne škodljive posledice, kot so pospešeno staranje kože, rak kože in siva mrena. V Sloveniji je rak kože druga najpogostejša vrsta raka pri odraslih. Zdravniki vsako leto beležijo preko 250 novih primerov črnega raka kože - melanoma in preko 1.200 novih primerov drugih vrst raka kože. Avtorica besedila zloženke dermatologinja mag. Ana Bene- dičič, dr. med., opozarja, da varnega sončenja ni, prav tako škodljiva pa je tudi uporaba solarijev. Številne informacije o kemičnih varovalnih pripravkih ustvarjajo zmotno prepričanje, da so le-ti dobra zaščita pred škodljivim delovanjem UV sevanja, v resnici pa nudijo pravo zaščito le senca, obleka, pokrivala in očala. »Med največjimi zmotnimi pre- viste vedeli: - da je UV sevanje najmočnejše v štirih opoldanskih urah? - da se zaradi odboja od vode, skal, betona in snega UV sevanje okrepi in vas lahko opeče tudi v senci? - da je sončenje v solariju enako škodljivo kot izpostavljanje naravnemu soncu? - da vsakršna zagorelost opozarja na poškodbo kože? pričanji, ki so precej zakoreninjena, je pojmovanje zagorelosti kot modne zapovedi in zdravja. Žal se še vedno veliko ljudi namenoma izpostavlja soncu, da bi porjaveli, zaščito pa narobe razumejo kot varovanje pred sončnimi opeklinami,« opozarja mag. Ana Benedičič, dr. med., specialistka dermatovene-rologije. V zgibanki je poudarjen tudi pomen samopregledovanja kože in prepoznavanja nevarnih sprememeb na koži. Franci Kotnik Naša anketa Koliko jo sončenje škodljivo? Gibanje na soncu je koristno za vse, saj je primarni vir vitamina D, ki pomaga pri vsrkavanju kalcija, ta pa je potreben za zdrave in močne kosti. Vendar je pretirano izpostavljanje soncu lahko tudi nevarno, saj ultravijolični žarki povzročajo poškodbe kože in oči, oslabijo imunski sistem in povečajo nevarnost za nastanek kožnega raka. V Sloveniji zaradi prekomerne izpostavljenosti naravni vročini in sončni svetlobi po neuradnih podatkih vsako leto išče zdravniško pomoč v zdravstvenih domovih okrog 450 ljudi, pet pa jih je celo sprejetih na zdravljenje v bolnišnico. Vzrok je sončarica in sončne opekline, najbolj ogroženi so dojenčki, šolski otroci in mladostniki. Tveganje za zdravje zaradi izpostavljenosti soncu je odvisno tudi od trajanja sončenja in intenzivnosti sončnih žarkov. Ljudje, ki so kronično izpostavljeni sončnim žarkom, predvsem kmetje, pomorščaki in kopališki mojstri, so zato v večji nevarnosti. In koliko se soncu izpostavljajo Zgornjesavinjčani? Marija Zavolovšek, Mozirje V preteklosti sem se sončila, danes se soncu ne izpostavljam veliko. V sončnem vremenu se zelo pazim. Tedaj oblečem bele majice z dolgimi rokavi, ko je oblačno, pa majice s kratkimi rokavi. Danes ne uporabljam več krem in tudi ne solarija. Franc Punčuh, Mozirje Soncu sem izpostavljen med delom, vendar se največje vročine izogibam, saj se zavedam nevar- nosti prekomernega izpostavljanja soncu. Ne uporabljam nobene zaščitne kreme. Cvetka Omladič, Mozirje Sončim se ie na dopustu, pa še to previdno. Na začetku malo in potem vsak dan malo več. Nimam namreč potrpljenja za poležavanje na soncu. Pri tem je vedno potrebno najti pravo mero, saj ljudje rabimo vitamin D. Marija Jeraj, Ljubno ob Savinji Sončim se zelo rada in sonce izkoristim povsod, kjer le morem in kadar mi čas dopušča. Za svojo kožo uporabljam zaščitno kremo, saj se zavedam posledic prekomernega sončenja. Danica Pečnik, Mozirje Rada se sončim, kadar imam čas in ne le na dopustu. Krem za sončenje ne uporabljam, tudi solarija se ne poslužujem. Matjaž Filčič, Nazarje Ne sončim se rad, raje uživam v senci. Zavedam se posledic prekomernega sončenja, vendar ne uporabljam zaščitnih krem za sončenje in tudi solarija nisem nikoli uporabljal. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Poostrene radarske kontrole tudi na naših cestah Eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče na naših cestah je previsoka hitrost. Ker divjanje na cestah zahteva vsako leto preveč človeških življenj, poteka pod okriljem ministrstva za notranje zadeve preventivna akcija z naslovom Hitrost - počasneje je varneje. V preteklem letuje na slovenskih cestah zaradi neprilagojene vožnje umrlo 114 oseb, delež prometnih nesreč, ki so se zgodile iz istega vzroka, pa je znašal skoraj 23 odstotkov. Prav zaradi tega policisti želijo prehitre voznike ozavestiti in posledično zmanjšati število žrtev in hudih telesnih poškodb kot posledic prometnih nezgod. Kot je povedal pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Gorazd Simon Trbovšek, bodo policisti v času trajanja akcije poostreno nadzirali hitrost na zgornje-savinjskih cestah ob vseh urah dneva. Še posebej se bodo osredotočili na kritične odseke, kjer se zgodi največ prometnih nesreč s tragičnimi posledicami. Ob tem Trbovšek dodaja, da jim bodo priskočili na pomoč tudi policisti iz Celja in da nameravajo varuhi reda v boju s prehitrimi vozniki tudi po končani akciji nadaljevati tovrstne aktivnosti. »V zadnjem času opažamo, da se je promet na obeh regionalnih cestah nekoliko umiril, saj so se hujše pod vplivom alkohola in so imeli več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi. Vsekakor podatek, nad katerim bi se morali zamisliti vsi Policisti želijo z »radarsko« akcijo doseči umiritev prometa in s tem večjo varnost na cestah (foto: EMS) prometne nesreče dogajale na vozniki. Še vedno namreč velja stranskih cestah. Zaradi tega bomo vse sile usmerili tudi na te ceste in se po najboljših močeh trudili umiriti promet na tako imenovanih lokalnih oziroma občinskih cestah,« pojasnjuje Trbovšek in dodaja, da so še vedno največji problem alkoholizirani vozniki. Mozirski policisti so v letošnjem letu obravnavali že šest voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo večkrat ponovljeno dejstvo, da Zgornjesavinjčani radi vozijo pod vplivom alkohola, o čemer priča tudi podatek, da so policisti izmer- ili kar 71 pozitivnih alkotestov. Gorazd Simon Trbovšek pravi, da namen akcije ni zastraševanje voznikov, ampak želijo doseči, da bi se udeleženci v prometu počutili bolj varne. Zato želijo z akcijo v prvi vrsti zmanjšati hitrosti na cestah, povečati spoštovanje omejitev hitrosti in spremeniti vedenjske vzorce voznikov. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so policisti iz Mozirja zabeležili 1.238 kršitev zakona o varnosti cestnega prometa. V 57 prometnih nesrečah je 13 udeležencev utrpelo telesne poškodbe, na srečo pa tukajšnje ceste letos še niso terjale človeškega življenja. Sicer pa je dovolj zgovoren podatek, da so bile zabeležene kar 403 kršitve povezane z neprimerno hitrostjo, zato ostaja nespoštovanje omejitev hitrosti poleg alkohola največja grožnja varnosti na cestah v Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali zaupate, da vas bo v primeru nesreče v tujini tamkajšnje zdravstveno osebje ustrezno oskrbelo (pomoč, dokumentacija za zavarovanje)? Večina anketirancev zaupa zdravstvenemu osebju v tujini, 34 odstotkov pa jih dvomi o ustrezni oskrbi, če bi se jim kaj pripetilo. Ne hodim v tujino 5% Ne zaupam 34% Zaupam 61% »Ali upoštevate nasvete glede varnega sončenja?« je vprašanje, ki vam ga zastavljamo v tem tednu. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 18. julija 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, taks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@inra.si. http://eic.mra.si EIC-jun-61: Francosko podjetje dejavno na področju gradnje hiš, išče proizvajalce in dobavitelje oken. EIC-jun-67: Češki proizvajalec ognjevarnih in negorljivih miz, desk in kuhinjskih vrat išče distributerje, trgovce na debelo in proizvajalce notranje opreme za komercialno sodelovanje. EIC-jun-71 : Češko inženirsko in strojegradno podjetje specializirano za transportno opremo, išče partnerja za proizvodno sodelovanje. EIC-jun-80: Romunsko podjetje specializirano na področju predelave lesa išče partnerje za komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-jun-81: Špansko podjetje dejavno na področju kovinsko pre- delovalne industrije (jekla, kovinskih delov in mehanske opreme) išče partnerja za proizvodno sodelovanje. EiC-jul-08: Francoski proizvajalec kmetijskega orodja išče podizvajalce. EIC-jul-14: Poljsko podjetje nudi storitve s področja tesarstva in obdelave lesa, izdelke iz lesa, ukvarja pa se tudi z izvozom in uvozom tovrstnih izdelkov. EIC-jul-15: Libanonsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje avtomatskih vhodnih in dvoriščnih vrat, išče partnerje za vzajemne proizvodne dogovore. EIC-jul-21: Francosko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo dekorativnih izdelkov za gospodinjstva, nudi proizvodno licenco. SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Lanski rezultati gospodarjenja boljši od predlanskih, vendar slabši od slovenskega povprečja Savinjsko-šaleško gospodarstvo je v letu 2005 prigospodarilo 11,3 milijarde tolarjev neto čistega dobička, kar je za dobri dve milijardi več kot leto poprej. Ob boljših rezultatih poslovanja seje nekoliko povečalo tudi število gospodarskih družb (skupaj 717) in samostojnih podjetnikov (skupaj 1616), medtem ko je število zaposlenih v celoti ostalo na enakem nivoju kot leto poprej (22.800). Gospodarstvo Sa-Ša regije je izrazito industrijsko in energetsko usmerjeno, zato je v veliki meri odvisno od delovanja velikih gospodarskih družb, na slednje pa neposredno vplivajo globalni pogoji poslovanja. Pomembna sta tudi struktura in trend neto dobička po posameznih panogah. Elekfropredelovalna industrija, ki zaposluje 37 odstotkov vseh zaposlenih in usivari 41 odstotkov celotnega prihodka, je ustvarila 51 odstotkov regijskega čistega dobička, ki je bil približno na nivoju leta 2004. Razveseljivo je, da je bila ostala predelovalna industrija (20% zaposlenih, 9% realizacije) sorazmerno uspešna, saj je z osemodstotnim deležem čistega dobička k porastu regijskega pozitivnega rezultata prispevala skoraj dvesto milijonov tolarjev. Energetika je ob preseganju načrtovane proizvodnje pristala na pozitivnem, a rahlo slabšem rezultatu kot leto poprej. Rudarsh/o je v skladu z načrtovanji za 300 milijonov poslabšalo rezultat. Z 21-odstotnim deležem je k dobičku regije pomembno prispevala trgovina, kije imela z 12 odstotki zaposlenih in 18 odstotki realizacije bistven, skoraj 43-odstotni delež v porastu pozitivnega izida regije. S 14 odstotki regijskega čistega dobička je bila uspešna tudi dejavnost poslovnih storitev in posredovanja nepremičnin, kije s skoraj šestodstotnim deležem zaposlenih in ustvarjene realizacije povečala pozitivni izid za skoraj devetsto milijonov tolarjev. Po izkazanih rezultatih smo pretežno odvisni od poslovanja izvoznega gospodarstva izdelkov široke potrošnje, ki deluje v pogojih globalne konkurence in je temu ustrezno profitabilno. Povprečna produktivnost Sa-Ša regije je s 26.731 evri na zaposlenega zatri odstotne točke boljša kot leto poprej, vendar za osem odstotnih točk zaostaja za slovenskim poprečjem. Med trinajstimi gospodarskimi regijami ostaja SAŠA na sedmem do osmem mestu, tretji pa smo po neto izvozu. V Sa-Ša regiji je bila v letih od 1997 do 2005 rast zaposlovanja v gospodarstvu za sedem indeksnih točk večja od republiškega povprečja, rast prihodka, izvoza, sredstev, s tem pa tudi dodane vrednosti (ki vključuje dobiček), pa je za slovenskim povprečjem zaostajala od deset do triinpetdeset indeksnih točk, zato smo v letih r INDEKS RASTI V SAŠA IN SLOVENIJI V LETIH 1997-2005 NETO REZULTAT GOSPODARSTVA SAŠA REGIJE V LETIH 1997-2005 V MIA SIT ■ NETO REZULTAT 0,452 0,697 0,308 0,099 -66,226 4,587 7,558 9,045 ; 11,344 1997-2005 po rasti produktivnosti zaostali za Slovenijo za 24 indeksnih točk. Po mnenju direktorice Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek, ki je izdelala pričujočo analizo, »načr- tovanje našega bodočega razvoja ne more mimo teh izhodišč, moramo pa temeljito izkoristiti prednosti, ki jih nimamo malo, da ta trend bistveno obrnemo v obratno smer.« Franci Kotnik 10 največjih (po prihodku) velikih gospodarskih družb v letu 2005: 1. Gorenje Gospodinjski aparati, d.d., 2. Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., 3. Era trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki, d.d., Velenje, 4. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje, 5. Premogovnik Velenje, d.d., 6. Vegrad d.d. gradbeno industrijsko podjetje, 7. Gorenje GTI, trgovina, inženiring, d.o.o., 8. Gorenje Notranja oprema d.d., 9. HTZ higiena, tehnika in zaščita, invalidsko podjetje, d.o.o., Velenje, 10. Davidov hram veletrgovina d.o.o. Ljubno. 10 največjih (po prihodku) srednjih gospodarskih družb v letu 2005: 1. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o„ 2. Komunalno podjetje Velenje izvajanje komunalnih dejavnosti, d.o.o, 3. Era Koplas inženiring in tehnološke storitve, d.o.o., Velenje, 4. Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje, 5. Gorenje Indop projektiranje, proizvodnja in trženje industrijske opreme, d.o.o., 6. Cigrad, gradbeno podjetje d.o.o., 7. Fraktal-Consulting družba za upravljanje in poslovne storitve d.o.o., 8. Toming-Consulting svetovanje d.o.o., 9. Gorenje Gostinstvo d.o.o., Velenje, 10. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o. Šoštanj. 10 največjih (po prihodku) malih gospodarskih družb v letu 2005: 1. Vegrad Febau gradbeno podjetje, d.o.o. Velenje, 2. Avtocenter Meh, servis in prodaja, d.o.o., 3. Kovinoplastika Benda, podjetje za proizvodnjo in prodajo plastičnih kovinskih in drugih artiklov, d.o.o., 4. RGP d.o.o., rudarski gradbeni programi, 5. Hernaus profesionalno čiščenje d.o.o., 6. Trendnet d.o.o. računalniški inženiring, 7. PLP lesna industrija d.o.o. Velenje, 8. Leplast, podjetje za izdelavo izdelkov iz kovine in plastike d.o.o., 9. Pilon ing, inženiring in projektiranje, d.o.o., 10. Andrejc nizke gradnje, urejanje okolja d.o.o. v 000 SIT DEJAVNOST Neto rezultat 2.005 Čisti dobiček Čista izguba 2.004 2005-2004 % % % A - KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO -226.384 -226.384 46% -10.229 -216.155 -10,66% C-RUDARSTVO -261.278 -261.278 54% 33.977 -295.255 -14,56% DK-ELEKTROINDUSTRIJA 5.975.379 5.975.379 51% 5.897.915 77.464 3,82% D-KOV., TEKST., LESNA,... 887.188 887.188 8% 689.596 197.592 9,74% E - OSKRBA Z ELEK., PLINOM, VODO 53.873 0% 81.889 -28.016 -1,38% F - GRADBENIŠTVO 220.601 220.601 2% 388.279 -167.678 -8,27% G - TRGOVINA; POPRAVILA MOT. VOZIL 2.480.418 2.480.418 21% 1.301.749 1.178.669 58,11% H-GOSTINSTVO 143.791 143.791 1% 146.066 -2.275 -0,11% 1 - PROMET, SKLADIŠČENJE, ZVEZE 121.125 121.125 1% 18.874 102.251 5,04% J - FINANČNO POSREDNIŠTVO 192.625 192.625 2% 57.813 134.812 6,65% K - NEPREM., NAJEM., POSL. ŠTOR. 1.641.998 1.641.998 14% 763.218 878.780 43,32% M-IZOBRAŽEVANJE -535 0% -535 14.617 -15.152 -0,75% N - ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 15.215 15.215 0% 20.586 -5.371 -0,26% 0 - DR. JAVNE, SKUP. IN OSEB. ŠTOR. 99.516 99.516 1% -89.295 188.811 9,31% SKUPAJ SAŠA 11.343.532 11.777.856 100% -488.197 100% 9.315.055 2.028.477 100,00% ČLANI MOZIRSKE ZADRUGE ZADOVOLJNI S POSLOVNO POLITIKO VODSTVA Ukrepi kažejo pozitivne rezultate Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje je v preteklem letu prigospodarila 5,5 milijonov čistega dobička in uspela kratkoročne in dolgoročne bančne obveznosti zmanjšati za okoli 130milijonovtolar-jev. Poslovni rezultat, s katerim so bili zadovoljni tudi člani Zadruge, je po besedah direktorja Andreja Presečnika in računovodje Franca Miklavca odraz pozitivnega poslovanja v preteklem letu, ki so dosegli predvsem z zmanjšanjem stroškov dela in obresti. Vizija Zadruge je biti dober in čim cenejši servis za kmete, kar bo po prepričanju vodilnih mož Zadruge možno doseči z dodatnim dezinvestiranjem. Največji del realizacije še vedno predstavlja trgovska dejavnost (dobrih 55 odstotkov), zato bodo poskušali z raznimi ukrepi obdržati realno rast. Kar ne bo lahko, saj so trgovine na velikem udaru. Presečnik je prepričan, da so največja konkurenca malim trgovinam veliki trgovski centri izven Zgornje Savinjske doline, vendar bo potrebno na podlagi usmeritev vseh organov Zadruge trgovinam zagotavljati pozitivno stanje, tudi na račun prelivanja sredstev znotraj zadružnih dejavnosti. Jasno je, da trg, na katerem se pojavlja Zadruga s svojimi dejavnostmi, pretresajo hudi konkurenčni boji, zato so lastniki preko upravnega in nadzornega odbora zadolžili poslovodstvo, da zagotovi pozitivno poslovanje. »Samo na ta način je namreč mogoče zagotoviti izpolnjevanje Predsednik upravnega odbora Zadruge Mozirje Rafko Kerznar pričakuje, da bo poslovodstvo zagotavljalo pozitivne rezultate (foto: EMS) osnovnega cilja zadružništva, to je pospeševanje gospodarskih koristi članov, na drugi strani pa zagotoviti delo in socialno varstvo zaposlenih delavcev. Ta cilj je bil v lanskem poslovnem letu sicer dosežen, vendar se je upravni odbor strinjal z zahtevami nadzornega odbora, da je treba temu cilju slediti tudi v bodoče,« je na občnem zboru v Gornjem Gradu med drugim dejal predsednik Zadruge Rafko Kerznar. Zadružniki so se v zadnjem času precej ukvarjali tudi s problemi trgovanja z delnicami v predelovalni industriji, znotraj katere se bije neusmiljen boj za prevlado tako v mesni kotmlečni industriji. Kerznarpravi, da glavni akterji ne izbirajo sredstev za dosego tega cilja, zadruge pa s svojim načinom odločanja ne morejo slediti naglemu toku trgovanja z vrednostnimi papirji. Posledica se lahko pokaže v popolnem razvrednotenju tovrstnega premoženja. Savinjčan OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Jani Kaker «lan upravnega odbora OZS Skupščina Obrtne zbornice Slovenije (OZS)je v novi zasedbi izvolila vodstvo skupščine in organe OZS za mandatno obdobje 2006-2010. Predsednik OZS bo še nadaljnja štiri leta Miroslav Klun, predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek, za člana upravnega odbora pa je bil izvoljen tudi Jani Kaker, sicer predsednik Območne obrtne zbornice (OOZ) Mozirje. Kaker je postal tudi član komisije OZS za pripravo predlogov za podelitev priznanja Obrtnik leta. Ob tem velja dodati, da je podpredsednik OOZ Mozirje Miroslav Rednak medtem postal predsednik regijskega odbora Združenja delodajalcev obrtnih Jani Kaker (foto: EMS) dejavnosti Slovenije (ZDODS) in s tem tudi član upravnega odbora ZDODS na državni ravni. KF LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Svetovalno središče jeseni tudi v Nazarjah Direktorica Mirjana Šibane (v sredini) in vodje projektov so predstavili delo Ljudske univerze Velenje v preteklem šolskem letu (foto: Marija Lebar) Pretekli petek so nosilci projektov in direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane na novinarski konferenci predstavili delovanje nekaterih oblik izobraževanj v preteklem šolskem letu. Ob prvi obletnici delovanja Svetovalnega središča Velenje so ugotovili, da je bilo to zelo uspešno. »Ponosni smo na delo, ki smo ga opravili v minulem šolskem letu tako po količini kot po kakovosti. Izvedli smo okoli 150 različnih oblik izobraževanj, ki se jih je udeležilo 4.250 slušateljev. Za to smo porabili 30.000 ur. To predstavlja glede na lansko leto 20-odstoten porast,« je povedala Šibančeva. Svetovalno središče Velenje je uradno pričelo z delom lani junija. Do 6. julija tega leta ga je obiskalo 614 strank. Središče posreduje informacije o možnostih izobraževanja v širšem lokalnem okolju. Njegove informacije so brez- plačne, zaupne in nepristranske. 68 odstotkov osebje informacije iskalo pred pričetkom, ostali pa med samim izobraževanjem. Jeseni bodo svetovalci delali tudi v Nazarjah, in sicer v Centru za samostojno učenje vsak prvi torek v mesecu v popoldanskem času. V okviru sodelovanja s Šolskim centrom Velenje v njihovem projektu Izboljšanje računalniške pis- menosti brezposelnih je Ljudska univerza prevzela računalniško usposabljanje za več kot 70 brezposelnih v Zgornji Savinjski dolini. Izvajajo ga v Centru za samostojno učenje v Nazarjah v kar desetih skupinah. 40 udeležencev je izobraževanje končalo, 26 od teh jih je opravilojavno veljavni izpit, šest pa izpit za Evropsko računalniško spričevalo (ECDL). Predstavili so še dva izmed Phare projektov in sicer Znanje - ključ do uspeha in Phare - donacijska shema. Na ta načinje velenjska ljudska univerza zagotovila znaten del sredstev za brezplačne računalniške tečaje, tečaje tujih jezikov in ostala izobraževanja iz teh projektov. Računalniško opismenjevanje za odrasle je predstavil Jože Miklavc. Projekt sofinancira ministrstvo za šolstvo, ostala sredstva sta zagotovili občini Velenje in Nazarje. Slednja kar za 46 udeležencev tečaja. Udeleženci imajo možnost, da lahko brezplačno in ob pomoči strokovnih mentorjev svoje znanje v nazorskem centru tudi obnavljajo in poglabljajo. Šolsko leto se zaključuje, na Ljudski univerzi Velenje pa že mislijo naprej. Pravkar pripravljajo obsežen katalog izobraževanj, ki ga bodo poslali vsem gospodinjstvom v Saša regiji, pa tudi v občinah Braslovče, Dobrna in Mislinje. Marija Lebar SVEČANA PODELITEV SPRIČEVAL NA LJUDSKI UNIVERZI VELENJE »Pravira do izobrazbe je temeljna človekova pravira!« Mirjana Šibane in Jože Miklavc podeljujeta zaključna spričevala (foto: Marija Lebar) S temi besedami seje direktorica Ljudske univerze Velenje Mirjana Šibane v petek, 7. julija, obrnila na občinstvo, ki seje zbralo v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Tam je namreč potekala svečana podelitev spričeval ob zaključku šolskega leta. »Znanje je vrednota, ki vse bolj pridobiva na pomenu. Evropska unija stremi k nenehnemu in vseživljenjskemu izobraževanju prebivalstva, še zlasti, ker se življenjska doba vztrajno dviguje,« je dejala Mirjana Šibane. »Ker se tega zavedate, ste bili pripravljeni žrtvovati prosti čas, 0 zadali ste sijasne cilje, da boste lahko Spregovoril je tudi župan Srečko samostojno in odgovorno oblikovali Meh, ki je poudaril vlogo Velenja kot ali spremenili svojo poklicno pot.« regijskega študijskega središča in GORNJI GRAD Asfalt za praznik občine Občinski praznik so v Gornjem Gradu obeležili tudi s pridobilvami na cestnem področju, saj so predali namenu kar dve posodobljeni in asfaltirani cesti. Cesti Preseka-Žerovnik in Podmiršek-Mlaker sta seveda največji pridobitvi prav za neposredne uporabnike, ki so ob pomoči Občine Gornji Grad tudi največ prispevali zato, da se je mogoče do njihovih domačij pripeljati po »lepoticah«, kot se je ob otvoritvi izrazil eden od domačinov. Savinjčan Otvoritev posodobljene ceste Podmirsek-Mlaker (foto: EMS) dogovore v Sa-Ša regiji glede oblikovanja novih višje-in visokošolskih programov, in sicer v letu 2007 energetiko in ekologijo, do leta 2010 pa tudi glasbo in ekonomijo, kar bo pomagalo gospodarslvu Zgornje Savinjske in Šaleške regije. Po njegovem mnenju je dober učitelj najboljša stvar, ki lahko človeka doleti. Da imajo na Ljudski uni- verzi Velenje dobre učitelje, je dokaz število udeležencev tokratne slovesne podelitve spričeval in potrdil ob zaključku šolskega leta, je zaključil Srečko Meh. Tokrat so podeljevali zaključna spričevala za programe ekonomski tehnik, ekonomsko komercialni tehnik, gostinsko turistični tehnik in predšolska vzgoja. Tisti, ki so letnik zaključili z odliko, so v dar dobili knjigo Zmorem. O računalniškem opismenjevanju je spregovoril vodja projekta Jože Miklavc. Glede na izvedeno anketo je bila večina udeležencev z izobraževanjem zadovoljna, saj ga je kar 70,7 odstotka opredelilo z oceno odlično. Pa še to: najstarejša udeleženka tečaja se krepko bliža sedemdesetim letom. Že tako praznično vzdušje je s svojo harmoniko popestril Tomaž Guček. Voditeljica Bernarda Matko je navdušenemu poslušalstvu podrobno predstavila njegovo glasbeno pot. Marija Lebar Raznih oblik izobraževanja se je posluževalo tudi precej udeležencev iz Zgornje Savinjske doline. Dve od njih, ki sta letnik zaključili z odliko, smo povprašali po vtisih. Eva Miklavc iz Bočne je zodličnim uspehom zaključila program ekonomski tehnik. Šolanjeje trajalo dve leti, v Velenje pa se je vozila s kolegico iz Mozirja. Ni zaposlena. Sedaj seje vpisala na redni študij -program višja poslovno komercialna šola. Zaveda se, da brez izobrazbe dandanes težko najdeš zaposlitev. To, da je razred končala z odliko, ji je dalo še dodaten polet. Alenka Zgojznikz Ljubnega ob Savinji je z odliko končala program trgovec - prekvalifikacija. Trgovsko šolo je obiskovala že prej, vendar je morala šolanje zaradi zdravslvenih razlogov prekiniti. Ko se je zaposlila v mozirskem Tušu, je sklenila dogovor, da bo šolanje zaključila, kar ji je tudi uspelo. Prej je delala kot blagajničarka, sedaj dela kot oddelkovodja. Pravi, da jo nadaljnje izobraževanje zelo mika, k temu jo spodbuja tudi mož. Sama meni, da se mora sedaj za nekaj časa bolj posvetiti svojima hčerkama, saj se je zaradi njenega šolanja vsa družina marsičemu odrekala. ŠE 0 ZASTOJU SEDEŽNICE NA GOLTEH »Kot bi se narava norčevala iz ujetih upokojencev!« Obiskali smo nazorskega zdravnika Bojana Leskovška, ki je organiziral nujno medicinsko pomoč za prezeble in onemogle upokojence, ki so ostali ujeti na trisedežnici Medvedjak zadnji četrtek v juniju. Leskovšek tudi sicer v času zimske sezone skupaj z doktorjem Smonkaijem organizira nujno medicinsko pomoč, v kateri sodeluje več zdravnikov, tako da je na smučišču vedno prisoten zdravnik. »Mene so poklicali reševalci iz reševalne postaje Mozirje, ki so bili o dogodku obveščeni iz Republiškega centra za obveščanje - RECO 112. Medtem ko smo se z reševalcem Robijem in tehnikom Markom vozili na Golte, sem klical za dodatne informacije, saj smo imeli le podatek, daje na sedežnici obtičala skupina okoli 50 starejših ljudi. Menil sem, da bo za nujno medicinsko pomoč potrebna večja ekipa, saj ni bilo znano, v kakšnem stanju so »ujeti«. Zato smo poklicali na pomoč še ekipo iz velenjskega zdravstvenega doma na čelu z doktorjem Friškovcem in z rean-imacijskim vozilom, iz Mozirja pa še eno vozilo s sestro Darjo in reševalcem Rajkom. Alarmirala sva gasilce, medtem koje bila ekipa gorskih reševalcev že na poti. Ko smo prispeli do hotela na Golteh, je močno deževalo. Dež, veter, megla, toča, kot bi se narava hotela norčevati iz ujetih upokojencev! Kasneje smo ugotovili, da je bila njihova spodnja starostna meja 60 let. Predvidevali smo podh- Bojan Leskovšek: »Vsi, ki so pomagali pri reševanju, so delati usklajeno in strokovno.« (foto: Marija Lebar) laditve. V hodniku hotela smo improvizirali ambulanto. Formirali smo tri ekipe s tremi reševalci in dvema zdravnikoma. Iz klopi smo napravili zasilne postelje in poiskali vse odeje in rjuhe, nekaj iz vozil in nekaj iz hotela. Na razpolago smo imeli tudi okoli 25 astronavtskih folij za ogrevanje. Pričeli so prihajati prvi ponesrečenci v spremstvu članov reševalnih ekip. Vsakega smo povprašali po morebitnih prejšnjih boleznih, preverili stanje srca, nekatere dali na »monitoring«. K sreči so pacienti prihajali vskupinah, tako da smo se vsem lahko dovolj posvetili. Nekaterim, ki jih nismo mogli dovolj ogreti s folijo in odejami, niti z masažo, ki sojo izvajale medicinske sestre, smo dali ogrete infuzije. Na srečo nihče ni bil poškodovan in razen enega rakavega bolnika tudi niso imeli kakšnih resnejših bolezni. Vsem smo nudili suha oblačila iz zalog Rdečega križa, nato pa so upokojence prijazni uslužbenci hotela namestili v zgornji restavraciji, ki je bila bolj topla. Tam so nato počakali na transport v dolino.« To je bila prva tovrstna izkušnja tudi za ekipe nujne medicinske pomoči. Treba seje bilo znajti, improvizirati. A vse je šlo dokaj gladko. Vsi, ki so pomagali pri reševanju, so delali usklajeno in strokovno, na srečo pa so bili tudi upokojenci izredno potrpežljivi in so poslušali ter ubogali navodila reševalcev. »Nikakršnih znakov panike nismo opazili,«je dejal Bojan Leskovšek in dodal: »Menim, da smo svojo nalogo opravili korektno in uspešno!« Da o tem ne gre dvomiti, priča tudi pismo ene od »udeleženk« dogodka v prejšnji številki Savinjskih novic, ki pravi, da so bili reševalci in vse osebje »kot angeli«. Marija Lebar 0 OBČINSKI SVET NAZARJE Kavtičniku tudi v drugo podpora za ravnatelja Člani občinskega sveta občine Nazarje so na 29. redni seji po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o organiziranosti in načinu dela odborov krajevnih skupnosti. Skladno z občinskim statutom, kije bil sprejet meseca aprila, so odbori KS ustanovljeni kot posvetovalna telesa občinskega sveta, v njih pa morajo biti zastopana vsa naselja z območja posamezne krajevne skupnosti. Člani odborov KS so po svoji funkciji člani občinskega sveta, ostali člani pa so predsedniki društev s sedežem na območju krajevne skupnost. Odbor KS šteje od sedem do enajst članov, odvisno od števila prebivalcev v krajevni skupnosti in organiziranosti občanov v drušh/a ter druge oblike delovanja. Preds- ednika in člane odborov KS imenuje občinski svet, konstituirati pa se morajo v dveh mesecih po potrditvi mandata članov občinskega sveta. V nadaljevanju seje so nazorski svetniki podali soglasje k splošnim pogojem in tarifnemu sistemu za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja v občini Nazarje. V razpravi so bile sicer ugotovljene določene nedoslednosti pri uporabi strokovnih izrazov v omenjenih aktih, ki pa nimajo vsebinskega vpliva na izvajanje javne službe oskrbe s toplotno energijo. Občinski svet se je nato seznanil s poročili o delu Muzeja Vrbovec in Centra za samostojno učenje Nazarje v letu 2005 ter osnovne in Vršilec dolžnosti ravnatelja OŠ Nazarje Jože Kavtičnik glasbene šole v šolskem letu 2005/2006. Rezultati vseh naštetih organizacij so spodbudni, še posebne pozornosti pa je bil deležen vršilec dolžnosti ravnatelja OŠ Nazarje Jože Kavtičnik. Le-ta je izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati v minulem šolskem letu, hkrati pa napovedal določene spremembe, ki naj bi doprinesle k še bolj učinkovitemu poslovanju javnega zavoda. Kot dodatno točko so na dnevni red tokratne seje člani občinskega sveta na predlog župana Ivana Purnata uvrstili oblikovanje mnenja glede prijavljenega kandidata za ravnatelja Osnovne šole Nazarje. Ker na podlagi prvega razpisa ravnatelj OŠ Nazarje ni bil imenovanje šola razpis ponovila, nanj pa seje prijavil le sedanji v. d. ravnatelja Jože Kavtičnik iz Velenja. Svetniki so Kavtičniku tudi tokrat izrekli soglasno podporo, o imenovanju ravnatelja pa bo odločal svet šole. Franci Kotnik ROTARACT KLUB CELJE Gregor Deleju na čelu distrikta 1910 Rotaract klub Celje, ki združuje 28 mladih starosti od 18. do 30. leta, deluje pod okriljem Rotary kluba Celje od leta 2003. V tem času so mladi celjski rotarijci izvedli številne uspešne projekte, ki dopolnjujejo rotarijsko dogajanje v Celju, v zadnjem času pa so svoje aktivnosti usmerili tudi na mednarodno področje. V zadnjih treh mesecih so pomagali pri obnovi rehabilitacijskega centra za otroke s cerebralno paralizo v Sarajevu. Naslednji večji projekt je bilo častno pokroviteljstvo razstave diplomantov londonske umetnostne fakultete Central St. Martin's, kjer je svoje dodiplomsko šolanje na oddelku Design for Performance, kot najboljša v letniku, zaključila mlada celjska umetnica Polona Dolžan. Tretji projekt je bil mednarodni poletni tabor, pri katerem so sodelovali vsi slovenski rotaract clubi (Ljubljana, Maribor, Celje in kluba v ustanavljanju Grosuplje ter Portorož). Udeleženci tabora so zadnje štiri dni preživeli v Celju, kjer so si ogledali mesto in okolico. V okviru Na čelu rotaraktovskega distrikta 1910 je od 1. julija dalje Mozirjan Gregor Deleja (foto: Ciril M. Sem) zaključka srečanja je Rotaract klub Celje pripravil tradicionalno zabavo ob Šmartinskem jezeru, ki so seje udeležili tudi gostje iz ro-tarijskega distrikta 1910, kamor ob Avstriji, Madžarski, Hrvaški in BiH spada Slovenija. V okviru srečanja je potekala tudi slavnostna predaja funkcij vseh sloven- skih rotaractov. Celjski rotarak-tovci so ponovno zasedli najpomembnejše položaje v distrik-tu 1910, in sicer je na čelu omenjenega distrikta od 1. julija dalje Mozirjan Gregor Deleja. V okviru srečanja v Celju je bil tudi delovni sestanek glede velikega mednarodnega dogodka, ki ga celjski rotaract klub ob pomoči ostalih slovenskih klubov pripravlja v mesecu septembru. Gre za jesensko srečanje Rotaracta Evrope, ko bo Celje gostilo več kot sto rotarak-tovcev iz Evrope in sveta. Franci Kotnik ZAVAROVALNICA MARIBOR Uspešno leto 2005 V Zavarovalnici Maribor (ZM) so v lanskem letu zbrali 45,1 milijarde tolarjev premije, kar je sedem odstotkov več kot leto poprej. Ob tem so v letu 2005 za 7,1 odstotka upadle izplačane škode, prav tako pa jim je uspelo znižati stroške dela, ki so bili za tretjino odstotka pod načrtovanimi. Na ta način so v ZM lani ustvarili 2,57 milijarde tolarjev čistega dobička, od katerega bodo 1,5 milijarde dobička pripisali življenjskim zavarovancem. »Z veseljem lahko ugotovim, da je bilo lansko poslovno leto za Zavarovalnico Maribor eno izmed uspešnejših. Po katastrofalnem škodnem rezultatu v letu 2004, ko smo izplačali za 34 odstotkov več škod kot v letu 2003, nam je lani uspelo zajeziti izplačilo škod, z dobrim delom pa smo uspeli povečati zbrane premije za sedem odstotkov. V letošnjem letu načrtujemo, da bomo zbrali za 4,4 odstotke več premij kot v lanskem letu, prav tako pa ne načrtujemo drastičnega povečanja izplačila škod,« je po zasedanju skupščine dejal Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor. KF RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MOJCE SEMPRIMOŽNIK V GALERIJI ŠTEKL »Ne manjka neba nad prešernim nasmehom« Takšen naslov nosi razstava likovnih del Mojce Semprimožnik, ki so jo v organizaciji Občine in Kulturnega društva Gornji Grad v okviru gornjegrajskih praznovanj odprli 24. junija v galeriji Štekl. To je prva samostojna razstava Semprimožnikove, kije članica Društva likovnih uslvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Likovno izražanje jo je veselilo že od nekdaj, zato je po vključitvi v Gal znanje izpopolnjevala pri Robiju Klančniku, pozneje pa pri akademskem slikarju Denisu Senegačniku. V šestih letih ustvarjanja je prejela kar nekaj pohval in priznanj, največ pa ji pomeni uvrstitev vfinale mednarodnega srečanja slikarjev v Piranu in certifikat Zveze likovnih društev Slovenije za risbo gornjegrajske katedrale z Predsednik gornjegrajskega kulturnega društva Rudi Stakne je ob otvoritvi razstave čestital Mojci Semprimožnik (foto: Marija Lebar) naslovom Attemsova. ska slikarka Terezija Bastelj, je Mojca Kot je v nagovoru dejala akadem- Semprimožnik ustvarjalna tudi na drugih področjih. Izredno jo prevzema delo v gledališču, je pa tudi odlična šivilja, saj za svoje igralce iz Rovta pod Menino sama šiva garderobo. Za kreacijo za miss Slovenije pa je celo dobila nagrado. Se.mprimožnikova se ukvarja tudi z literaturo. Ena od njenih pesmi z naslovom Belo sonce je natisnjena na vabilu za razstavo, kije razdeljena v tri sklope in sicer arhitektura, figuralika in tihožitja. Zlasti slike z arhitekturnimi motivi iz žabje perspektive so zelo posebne. Gledalca prevzamejo tudi tihožitja. Na klavirje zaigrala Kristina Golob in tako še popestrila vzdušje. Tega instrumenta se uči šele tri leta, a je požela veliko priznanj. Marija Lebar DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Ustvarjalno v tretjem življenjskem obdobju Prizadevni člani Društva upokojencev Gornji Grad so tudi ob letošnjem občinskem prazniku skupaj z upokojenci iz sosednjih društev v avli doma kulture pripravili razstavo ročnih del in celotno dogajanje popestrili s kulturnim programom. Dolga je paleta aktivnosti, ki jih je društvo izpeljalo v zadnjem desetletju - od izletov, družabnih srečanj, raznih tečajev in razstav, na katerih vedno znova dokazujejo, daje lahko tudi tretje življenjsko obdobje koristno in ustvarjalno. Upokojenci sozzdruženimi močmi ponovno dokazali, da sodi razstava po vsebinski in izvirni plati v zakladni- co ljudskega izročila, katerega vtak-šni obliki ustvarjajo pretežno samo še starejši ljudje. Zaradi ohranitve znanja in nadaljevanje tozadevnega tradicionalnega domačega ustvarjanja, bi kazalo vzpodbuditi tudi mlajše, saj je zanimanje za doma narejene izdelke iz platna in blaga ter volne ponovno v porastu. Gornjegrajski upokojenci so prijetno druženje, katerega je pozdravil tudi župan Toni Rifelj, izkoristili tudi za zahvalo Emi Štiftar in Veri Remšak, ki sta v preteklih letih precej prispevali k razpoznavnosti gornjegrajskega upokojenskega društva. Priložnostni darili jimaje izročil predsednik Jože Božič. Gornjegrajski upokojenci so poleg razstave pripravili tudi prikaz nekdanjih opravil (foto: EMS) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE OB SAVINJI Novo gasilsko vozilo Poveljnik PGD Luče Vinko Moličnik je predal ključe šoferju novega gasilskega avtomobila (foto: EMS) V soboto, 1. julija, je bil za člane Prostovoljnega gasilskega društva Luče pravi praznik. Lučki župan Ciril Rose jim je namreč predal ključe novega gasilskega vozila za prevoz ljudi. Po potrebi bodo lahko vozili tudi prikolico z vso potrebno gasilsko opremo, zato ima vozilo pogon na vsa štiri kolesa. Zaradi tega so imeli po besedah predsednika društva Janeza Zamernika precej težav na Gasilski zvezi Slov- enije pri pridobitvi homologacije. Slovesne predaje vozila sta se poleg številnih gasilcev udeležila tudi predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske dolineJankoŽuntarin poslanec Mirko Zamernik. Domači župnik Jože Gročnar je pomembno pridobitev, ki bo služila vsem krajanom, blagoslovil in zaželel vsem varno vožnjo. Kot je povedal župan Rose, se v Lučah zavedajo pomena gasilske dejavnosti. Da je temu tako, dokazuje nov dom gasilcev, katerega so zgradili s skupnimi močmi in prizadevanji večine krajanov. Skoraj stoletna tradicija gasilstva v kraju je po njegovih besedah obveza za vse, da še naprej tako zavzeto skrbijo za varnost ljudi in njihovega premoženja. Prav gasilci iz Luč so se v preteklosti še posebej izkazali v katastrofalni poplavi in gašenju gozdnih požarov. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Atraktivno tekmovanje s staro gasilsko tehniko Gasilci iz Radmirja so uspešno izpeljali tretje tekmovanje s staro gasilsko tehniko in opremo. Tekmovanja seje udeležilo 15 ekip, z brizgalnami starejšimi od 50 let. »Brambovci« pred ognjem, kakor so nekoč imenovali gasilce, so bili razvrščeni v dve skupini. V prvi so tekmovali zračnimi brizgalnami, vdrugi pa z motornimi. Tekmovalne enote so morale izvesti trodelni napad z zbijanjem tarč. Pri skupni oceni ni bil pomemben samo čas izvedbe vaje, ampak tudi sam zgled ekipe, njena opremljenost in izvirnost. Občinslvo je imelo priložnost občudovati edinstvene brizgalne, ki po hitrosti ne zaostajajo veliko za sodobnimi naslednicami. Svoj čar k tekmovanju so dodali tudi sami gasilci, ki so poskrbeli za vso potrebno opremo, ki je bila koncem 19. in v začetku 20. stoletja nepogrešljiva v pravih gasilskih akcijah. Tako smo lahko videli številne starin- ske ročnike, sablje, ki so dale jasno vedeti, kdo je glavni, trobente, ki so napovedovale začetek vaje, stare svetilke, ki so pomagale pri takšnih in drugačnih intervencijah... V moški konkurenci ročnih brizgaln je tekmovalo šest ekip, med katerimije bila najboljša ekipa Gornji Grad 3. Pri ženskah so prav tako slavile gasilke iz Gornjega Gradu, pred tekmovalkami iz Šmarja Sap, ki se ponašajo z najstarejšo ročno brizgalno iz leta 1876. Z motornimi brizgalnami je tekmovalo šest moških in ena ženska ekipa. Največ znanja in spretnosti so pokazali gasilci izšmarja Sap. Po končanem tekmovanju je sledila še podelitev pokalov in priznanj ter prijetno druženje med tekmovalci in organizatorji, ki so tudi tokrat dokazali, da je sodobno gasilstvo možno graditi izključno na spoštovanju in ohranjanju tradicije. Savinjčan Gasilci so v Radmirju tekmovali z opremo, s katero so gasili požare koncem 19. in v začetku 20. stoletja (foto: EMS) POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Predstavitev novega naana informiranja obiskovalcev Po zaslugi Jožeta Vršnika, Robanovega, je bil Robanov kot že pred več kot pol stoletja proglašen za krajinski park. V spomin nanj in njegova prizadevanja za ohranjanje naravne dediščine so Turistično društvo Solčava v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo in Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave prvo julijsko nedeljo popeljali ljubitelje narave po poteh, koder je nekoč hodil Robanov Joža. Udeleženci pohoda so si z zanimanjem ogledali nove informativne table Krajinskega parka Robanov kot (foto: Marija Šukalo) Udeleženci petega tradicionalnega pohoda so se zbrali nad turistično kmetijo Pečovnik Ošep, kjer so prisostvovali »odprtju« informativnih tabel Krajinskega parka Robanov kot, ki sta jih postavila Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Logarska dolina d. o. o., ter predstavitvi zgibanke Krajinski park Robanov kot - stoletna povezanost ljudi z naravo. Zanjo je besedilo napisal Marko Slapnik. Fotografije so poleg Slapnika prispevali še Tomo Jeseničnik, Matevž Lenarčič in domačije Robanovega kota. O informacijah, ki so obiskovalcem parka na voljo na velikih tablah, sta spregovorila predstavnica zavoda Mojca Tomažič in direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar. »Skupaj s petimi občinami smo začeli izvajati Interreg program, ki je financiran iz evropskih sredstev. Del tega programa je tudi obnova informacijskih sistemov v obeh naravnih parkih na Solčavskem, tako v Roba- novem kotu kot v Logarski dolini. Pri tem sodeluje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave tako z idejami kot tudi finančno. Nov informacijski sistem bo prav gotovo dobro sprejet tako med obiskovalci kot med domačini, saj je naša največja želja, da se gostje, ki prihajajo, dobro počutijo in so ustrezno informirani. Poskusili ga bomo zastaviti tako, da se kar največ ljudi ustavi pred parki in spoznava naravo in ljudi, ki vtem parku živijo, na bolj prijazen način - peš,«je ob tej priložnosti dejal Gusti Lenar. Na Robanovi domačiji, kamor so pohodniki nadaljevali pot, sojih s kulturnim programom pozdravili solčavske pevke, osnovnošolci in člani Kul- turnega društva Franca Herleta ter domačin Franc Roban na citrah. Obiskovalci so prisluhnili raznim prigodam in dogodivščinam Robanovega Joža, ki sojih predstavili solčavski kuF turniki, ter skozi njegove pesmi spoznavali svet, v katerem je živel. Pot jih je nato vodila do Travnika, kjer so se spočili in okrepčali ter naprej do Kota, kjer je solčavski župnik Silvester Molan daroval mašo. Ob zaključku je o pomenu zgodb za današnji čas spregovorila urednica Celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber, ki je prepričana, da v Robanovem kotu iz samotnih kmetij veje modrost stoletij in neprekinjeno sožitje z naravo. Marija Šukalo Taja ROSC Ko v tisoč nočeh nebo zažari, naj ti vsaka zvezdica srečo zaželi. Danes, 14. julija praznuje Vse najboljše za 2. rojstni dan ti želita ati in mami. Nekdanje kmetije so potrebovale veliko delovnih ljudi, saj so zemljo obdelovali v glavnem ročno, pa tudi ostala dela na kmetijah so zahtevala dosti delovne sile. Dolgo časa so bili ti kmečki posli zelo izkoriščani in praktično brez pravic, ki bi izhajale iz dela. Torej, bili so brez delovno-pravnega varstva. O hudih razmerah na vasi, predvsem o velikem socialnem razlikovanju in izkoriščanju hlapcev in drugih kmečkih poslov, je stalno opozarjal Janez Evangelist Krek. Kmečki posli so bili iz leta v leto v negotovosti, kajti delovne dogovore so sklepali v glavnem le za leto dni. Nagrajevanje je bilo dogovorjeno ob sklenitvi dogovora o delu med gospodarjem in kmečkim poslom, to je običajno zajemalo izplačilo v gotovini in v dajatvi v blagu, največkrat so se namreč dogovorili tudi za kakšno obleko, obutev in podobno. Stara Avstrija je prvič z zakonom predpisala temelje medsebojnih odnosov kmet-posel sredi 19. stoletja. Šele leta 1895 pa je bil sprejet zakon, kije podrobneje določil te odnose. "Zakon, s katerim se izdaje poselski (družinski) red za Vojvodino Štajarsko izimši mesta, katera imajo poseben poselski red,” tako seje imenoval zakon, ki so ga sprejeli 27.junija 1895 vGradcu. Zakon jevuvodu predvidel, "da se posli dele vtake, kateri se najamejoza kmetijska in obenem hišna (domača) dela in za take, kateri se najamejo le za hišna dela." Zakon je priznaval tako ustno kot pisno pogodbo. Veljavnost pogodbe je nastopila, če je posel sprejel gospodarjevo akontacijo na plačo. Določeno je bilo, da se posli za kmetijska dela in hišna dela ne smejo nanovo obvezati pred sv. Mihaelom (29. septembra). Takšen dogovor bi bil ničen in kazniv tako za gospodarja kotza posla. Če se je kaj takega zgodilo, je moral posel prejeto akontacijo gospodarja nameniti ubogim preko pristojne občine, v kateri je živel in delal. Naj povemo, daje bil zakon dokaj obsežen in ga ne kaže podrobneje opisovati. Le to je še posebej pomembno - službeno (delovno) razmerje je trajalo od 1. januarja do 31. decembra vsakega leta. Če se je gospodar branil posla, kateremu je že dal akontacijo, je to izgubil, poslu pa je moral povrniti izgubljeno plačo, pa tudi hrano za šest tednov. Naloge posla in dolžnosti gospodarja so v nadaljevanju obsežno navedene vzakonu. Plačilo, če ni bilo drugače dogovorjeno, se izplača poslom za domača dela konec vsakega meseca, poslom, ki so opravljali kmetijska dela, pa vsako četrtletje. Zakon je predvideval lestvico višine izplačil po mesecih različno, kar je posledica O hlapcih in deklah sezonskega značaja dela. Zanimiva so določila zakona za primer obolelosti posla. Gospodarje moral zanj skrbeti in ga negovati v času bolezni. Drugače pa je bilo, koje posel ostarel, tedaj gaje moral gospodar pravočasno prijaviti kot reveža na pristojno občino. Mimogrede, vse občine so morale imeti zavetišča za občinske reveže. Dejansko seje ta zakon v resnici le malo upošteval in veljala so stara pravila dogovora med gospodarjem in poslom. Seveda pa so sodišča v primeru spora uporabila določila zakona ne glede na dogovorjene delovne pogoje. Ob prebiranju zakona bi verjeli, da so bili kmečki delavci dobro zaščiteni, dejstvo pa je, da je bilo vse skupaj odvisno od človeka, ki je dogovor sprejemal in ga potem pošteno upošteval ali pa tudi ne. Tudi obveza nezgodnega zavarovanja je že bila uveljavljena, toda le redko udejanjena. Kot vedno je pri naših ljudeh, ki so bili ugledni, veljala bolj dana beseda kot beseda zakona.V času delovanja ljubljanskih škofov v Gornjem Gradu seje dogajalo marsikaj. Tokrat bomo nekoliko več napisali o zaslugah škofa Tomaža Hrena za širjenje slovenske glasbene kulture. Vemo, da je bil škof Hren zadolžen za antireformacijo in daje svoje delo opravlja z vso vnemo, pač kot mu je veleval stan. Manj pa vemo, daje bil velik ljubitelj umetnosti na sploh. Veliko je najti v umetnostni zgodovini, predvsem cerkveni, umetniških del prav po njegovi zaslugi. Samo spomnimo na številne "Hrenove križe", kijih še sedaj najdemo ohranjene v nekaterih slovenskih krajih. Tudi na Črnivcu so stali, pa jih žal ni več. Znamenita dogajanja v Gornjem Gradu V Gornjem Gradu, kot navaja pisec knjige Glasbena umetnost pozne renesance in baroka na Slovenskem (Ljubljana 1978), dr. Janez Hoefler, je bilo v času Tomaža Hrena pravo glasbeno središče v okviru ljubljanske škofije. V16. stoletju so ljubljanski škofje tu uredili semenišče za domači duhovniški naraščaj, ki je po obsegu in zahtevnosti nadkriljevalo šolo pri ljubljanski stolnici. Seveda je imela tudi glasba pomembno vlogo v učnem procesu dijakov in pri obredju v gornjegrajski sostolnici. Verjetno sta obe šoli zaradi skupnega pokrovitelja tesno sodelovali. Arhivi pišejo o gostovanjih "šenklavških" pevcev v Gornjem Gradu (avtor po vsej verjetnosti govori o pevcih iz ljubljanske stolnice, ki ima zavetnika sv. Miklavža, op. A.V.). Ti so prispevali k večjem sijaju bogoslužja v gornjegrajski sostolnici. Že škof Janez Tavčar je leta 1589 poročal papežu Sikstu V. o stanju v njegovi diecezi. Med drugim je zapisal, da v svoji stolnici na svoje stroške vzdržuje poleg vikarjev in kaplanov, tudi učitelja, pevce in šest alumnov oziroma študentov, ki se uče glasbe in poleg tega pomagajo tudi v cerkvi. Organista ni navedel, ker je tega plačeval kapitelj. V svoji rezidenci v Gornjem Gradu pa ima poleg duhovnikov še enega učitelja in 16 gojencev. Ljubljanska stolna kapela je v primerjavi z gornjegrajsko bolj profesionalno glasbeno telo, med tem ko so v Gornjem Gradu za potrebe cerkvenih slovesnosti lahko zbrali večje število pevcev in s tem dosegli večji sijaj... V omenjenem poročilu je tudi zanimiva navedba, da je škof na svoje stroške skrbel za tri gojence v jezuitskem kolegiju v Gradcu in še šest alumnov (gojenci, op. A.V.) v graškem Ferdi-nandeju, tem je namenjena duhovniška služba v ljubljanski diecezi. Bomo nadaljevali. Tftl fr, Razglednica Gornjega Grada iz leta 1910. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Kako spodbuditi Slovence k pokojninskemu varčevanju? V zadnjem času Slovenija dobiva vse več opominov iz Bruslja v zvezi z aktualnim pokojninskim sistemom. Evropska komisija nas opozarja, da bomo vSIoveniji v prihodnjih desetletjih zaradi nizke natalitete doživeli enega največjih demografskih premikov v Evropi, situacija pa je še toliko bolj neugodna, ker je povprečna starost naših upokojencev med najnižjimi na stari celini. Upokojencev bo torej vedno več, aktivno zaposlenih pa vedno manj. Kdo bo zagotavljal denar za izplačilo pokojnin? Na prvi pogled se sicer zdi, da se naša pokojninska reforma, ki seje začela leta 2001, lepo odvija, saj je v prostovoljno pokojninsko zavar- Gorništvo ali planinstvo je v Sloveniji zelo priljubljeno. Večina ljudi hodi pogosto v hribe in so temu primerno opremljeni. V počitniških dneh pa v hribe dostikrat zaidejo tudi naključni obiskovalci in izletniki. Vendar lahko vhribihtudina krajših izletih postane nevarno, če za pot niste primerno opremljeni ali če precenjujete svoje sposobnosti. Na severnih in senčnih legah bodo pozno v poletje, ponekod tudi celo leto ostala snežišča. Izbirajte si kopne ture pojužnih pobočjih. Če pa se boste podali na ture, kjer bo ostal sneg, se temu primerno obujte in opremite. V primeru, da boste naleteli na snežišče, ki nima varnega izteka, in ne boste primerno opremljeni ovanje ali tako imenovani drugi pokojninski steber vključena več kot polovica aktivne populacije. Toda višina zavarovalnih premij kaže na to, da večina zavarovancev na ta način ne bo uspela nadomestiti celotnega izpada osebnih prihodkov po upokojitvi. Zanimivo je tudi dejslvo, daje večina zavarovancev vključena preko kolektivnih zavarovanj, delež individualnih zavarovancev v sistemu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pa je skorajda zanemarljiv. Zakaj? Davčna olajšava pri davku na dobiček je očitno dovolj dobra motivacija za delodajalce, da so vključeni v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, pri individualnem zavarovanju pa ponudniki zaradi zakonskih omejitev očitno ne zmorejo ponuditi dovolj privlačnih naložbenih produktov. Žal tudi predlogi sprememb pokojninske zakonodaje, ki so v parlam- (cepin, dereze), se zaradi nevarnosti zdrsov raje obrnite. V gorah je stalna nevarnost padajočega kamenja. Zlasti nevarno je v pomladnih in poletnih časih, ko kopni sneg. Ne pozabite na čelado!!! V gorskem svetu je v popoldanskih urah pogosta nevarnost vročinskih neviht. Spremljajte vremensko napoved, na ture se odpravljajte zgodaj in jih pravočasno zaključujte. Preden se odpravite na turo, opravite nekaj krajših pohodov, da si pridobite »kondicijo« in preizkusite opremo. Cilje si izbirajte postopno, upoštevajte telesno pripravljenost, višinsko razliko in težavnost poti. Za daljše ture si raje vzemite dva ali več dni. Dobro- entarni proceduri, ne obetajo bistvenih sprememb na tem področju. Sicer naj bi omogočili plasiranje do 70 odstotkov naložb zavarovancev v praviloma bolj donosne delnice, vendar pa ostaja zajamčeni donos vezan na košarico slovenskih državnih obveznic, zato ni pričakovati, da bodo upravljavci premoženja pokojninskih družb in skladov bistveno spremenili strukturo naložb. Po mnenju Gregorja Pilgrama, člana uprave Generali zavarovalnice (revija Kapital, 26.6.2006), je prava rešitev slovenskega pokojninskega sistema le v dodatnem individualnem pokojninskem varčevanju. V ta namen bi bilo treba razširiti tako število ponudnikov tovrstnih zavarovanj kottudi število produktov. Brez prave konkurence na trgu želenih rezultatov ne bo, obstaja pa tudi možnost spodbujanja dolgoročnega var- poletni sezoni došlo je prebrati literaturo o gibanju v gorah, o nevarnostih, pravilni prehrani, opremi, vremenoslovju. Zelo pomembna je tudi seznanitev o oznakah poti (lahka, zahtevna, zelo zahtevna). Na turah, ki so označene kot zahtevne, obvezno uporabljajte čelado, na zelo zahtevnih turah pa še samo varovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice, na- jbolje kolesarske. Kadar se boste v gore podali v skupini, se nikar ne ločujte od nje. Če se boste na turo odpravili skupaj, se skupaj tudi vrnite. Ne pozabite se vpisati v vpisne knjige. Na zahtevnih poteh upoštevajte, da so poti in varovala lahko tudi čevanja po anglosaksonskem modelu, ki predvideva davčne olajšave do določenega zneska za investiranje v tržne vrednostne papirje, ki jih kupi fizična oseba in se knjižijo na njen varčevalni račun, do njih pa ima dostop šele pri upokojitvi. Trenutno stanje v Sloveniji kaže, da je delež življenjskih zavarovanj kot najbolj uveljavljenih dolgoročnih varčevanj v primerjavi z bolj razvitimi deželami še vedno precej nizek (Slovenija 1,64, Italija 4,86, Portugalska 4,46, Nemčija 3,07, Avstrija 2,6, Španija 2,27), ljudje pa se odločajo za dodatno varčevanje v vzajemnih skladih predvsem v želji za hitrimi, špekulativnimi dobički. Za dosego dejanskega cilja pokojninske reforme bo treba v prihodnje aktivirati zlasti večinski del slovenske populacije, ki še vedno zaupa le bančnim depozitom. Franci Kotnik poškodovana. O takšnih poškodbah obvestite druge in tudi Planinsko zvezo Slovenije: Preden se boste odpravili v tujino na ledenike, se naučite reševanja iz ledeniških razpok in strogo upoštevajte navodila o varni hoji po ledenikih. V primeru nesreče bodo prišli prav mobilni telefoni, saj lahko z njihovo pomočjo skrajšate čas prihoda reševalcev na mesto nesreče. Poskrbite, da bo baterija napolnjena. Telefona ne uporabljajte po nepotrebnem. Upoštevajte tudi, da pokritost gorskega sveta s signalom vašega aparata ni popolna. Napotke so pripravili v Sektorju uniformirane policije PU Celje z namenom, da bi se število nesreč v gorah zmanjšalo in da bi v primeru nesreče znali pravočasno in ustrezno ukrepati. Ne pozabite, da gore ne odpuščajo napak! Milena Trbulin Drobne Napotki za varno gibanje v gorah v Zaradi zagotavljanja splošne varnosti ljudi v gorah bodo v okviru nalog policije v letošnji turistični sezoni 15. julija med 7. in 18. uro potekale aktivnosti zagotavljanja varnosti v gorah. Aktivnosti bodo potekale na območju Kamniško-Savinjskih Alp, izvajala pa jih bosta pripadnika Posebne policijske enote PU Celje. Podobne aktivnosti bodo na tem območju potekale tudi 22. julija. ODMEV Z MENINE Glasovno usklajeni Koledniki Med nastopajočimi so bili Koledniki iz Mozirja edini Zgornjesavinjčani (foto: Marija Sukalo) Četrto soboto v juniju so na odru boškega kulturnega doma nastopile najboljše male pevske skupine v celjski regiji. Koncert pod naslovom Odmev z Menine so pripravili mozirska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Kulturno društvo Bočna in Občina Gornji Grad, posvetili pa so ga dnevu državnosti in prazniku občine Gornji Grad. Slavnostni govornik prazničnega koncerta je bil poslanec državnega zbora Jakob Presečnik, kije poudaril, da smo bili v zgodovini Slovenke in Slovenci pred desetletjem in pol najbolj enotni in odločni, da si sami krojimo svojo usodo. Danes te sloge in enotnosti ni več ne v politiki ne v gospodarstvu. Po Presečnikovih besedah smo se takrat odločali, kako bomo živeli naprej. Sedaj seje potrebno o stvareh, ki peljejo v razvoj, dogovarjati in usklajevati mnenja, ki pa so pogosto zelo različna, zato je potrebno sklepati kompromise. »Slovenska država je lahko prepoznavna v Evropi in svetovnem merilu predvsem po jeziku, slovenstvu - zanj se moramo boriti, po naravi, ki jo imamo, naravnih lepotah in predvsem kulturi. Prav tu imamo velike možnosti pa tudi obveznosti, da s pomočjo jezika dokazujemo, kje v Evropi smo,« je med drugim dejal Presečnik. V glasbeno uglašenem programu, ki gaje povezovala Janja Irman Kolar, so pevke in pevci v sedmih vokalnih skupinah občinstvu predstavili različne zvrsti pesmi-od narodnih, ponarodelih do različnih priredb. Z ubranimi glasovi so se predstavili tudi pevci kvinteta Koledniki iz Mozirja pod umetniškim vodstvom Jelke Repenšek. Medobmočno revijo malih vokalnih skupin je spremljal strokovni spremljevalec Franc Rizmal, kije bil ob zaključku navdušen nad kvaliteto zapetih pesmi vseh skupin. Zelo pozitivno je ocenil tudi nastop Kolednikov, za katere je prepričan, da so glasovno usklajeni z dobrim ritmom in znajo narediti prijetno vzdušje. Po mnenju strokovnega spremljevalca so pevci kulturnega društva Jurij iz Mozirja na dobri poti, da z manjšimi popravki razvijejo dober glasovni potencial. Marija Sukalo MENINA PLANINA Dan spomina na proteste proti radarjem Planinsko društvo Gornji Grad je v sklopu praznovanja občinskega praznika pripravilo srečanje prijateljev Menine planine in ljubiteljev narave. Srečanje pohodnikov in ljubiteljev narave je bila desetimi leti lokalno prebivalstvo ob podpori širše slovenske javnosti odločno uprlo nameravani postavitvi vojaškega radarja na območju Šavnic in civilnega radarja na Vivodniku. lastniki gozdov in zemljišč, pašne skupnosti, planinci, lovci, lokalne skupnosti in nenazadnje tudi GORNJI GRAD država, ki seje na sicer prijazni Menini enkrat že krepko »opekla«. Savinjčan »Bistro glavo varuje čelada« Gornjegrajski planinci so ob dnevu Menine pripravili zanimivo razstavo (foto: EMS) lepa priložnost spoznati planoto, ki združuje številne ljudi iz Zgornje Savinjske in Tuhinjske doline. Po besedah organizatorja Lojzeta Gluka so planinci želeli s srečanjem, katerega sta se udeležila tudi župan Toni Rifelj in poslanec Jakob Presečnik, opozoriti na večplastni pomen Menine. Ob tem so se spomnili tudi na aktivnosti, s katerimi seje pred Planinci so poleg kulturnega programa in družabnih iger postavili na ogled razstavo o Menini, s katero so različni avtorji sporočili javnosti, da je potrebno Menino ohraniti tudi prihodnjim rodovom. Lojze Glukje prepričan, daje to mogoče doseči le z usklajenim razvojem ter sodelovanjem vseh interesnih skupin, ki so povezane sto kraško planoto. V prvi vrsti so k temu zavezani predvsem mozirskimi policisti, predstavniki šoferjev in avtomehanikov ter tamkajšnjo osnovno šolo pripravil kolesarski maraton in tekmovanje v spretnostni vožnji, s katerim so želeli opozoriti na nujno uporabo kolesarskih in drugih varnostnih čelad ter vzpodbuditi njihovo uporabo. Temeljni cilj akcije je zmanjšati število poškodb med kolesarji, k čemur zagotovo veliko pripomore dosledna uporaba kolesarskih čelad. Preventivne in obenem propagandne akcije so se udeležili tako šolarji kot tudi starejši kolesarji, ki so svoje kolesarsko znanje in fizične sposobnosti preizkusili na vožnji do Bočne in nazaj v Gornji Grad. Savinjčan Svetza preventivo in vzgojo vces-tnem prometu občine Gornji Grad je ob občinskem prazniku skupaj z Gornjegrajski kolesarji so se preizkusili na vožnji do Bočne in nazaj (foto: EMS) lesko* d,d, im «W2WRje,s»vi«iska e, 4, tei, 'M s m m. Na osnovi določil 23. člena Statuta sklicujemo 16. redno sejo skupščine delničarjev, ki bo v četrtek, 17. avgusta 2006 ob 17. uri v Gostišču Grad Vrbovec. DNEVNI RED: 1) Otvoritev skupščine in imenovanje delovnih teles. Uprava predlaga sprejetje naslednjih sklepov: 1.1. Potrdi se predlagani dnevni red. 1.2. Za predsednika skupščine se imenuje Jože Zidam, za preštevalko glasov se imenuje Ida Mlačnik. 1.3. Za sestavo notarskega zapisa se postavi gospod Avgust Ribič, notar iz Velenja 2) Predstavitev letnega poročila za leto 2005, pisnega poročila nadzornega sveta k letnem poročilu ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjih sklepov: 2.1. Skupščina delničarjev se seznani z letnim poročilom družbe za poslovno leto 2005 in poročilom nadzornega sveta o svojem delu in preveritvi letnega poročila za leto 2005. 2.2. Skupščina delničarjev podeli razrešnico upravi družbe in nadzornemu svetu za poslovanje v letu 2005. 3) Uporaba bilančnega dobička za leto 2005. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjega sklepa: 3.1. Bilančni dobiček v višini 5,997.687,98 SIT se deli: a) 1,317.500,00 SIT za izplačilo dividend oziroma 2.500,00 SIT bruto na delnico. b) 4,680.187,98 SIT ostane nerazporejenih. c) Dividenda se izplača delničarjem, ki so vpisani v delniško knjigo na dan skupščine,dividenda se izplača najkasneje do 30. 11. 2006. 4) Spremembe statuta družbe. Uprava in nadzorni svet predlagata sprejetje naslednjega sklepa: 4.1. Potrdijo se predlagane spremembe statuta v predloženem besedilu. 4.2. Potrdi se čistopis statuta družbe. 5) Razno - pobude in vprašanja delničarjev Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjev, vključno z besedilom letnega poročila za leto 2005, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila, bo na voljo na sedežu družbe, Savinjska cesta 4 - Nazarje, vsak delovni dan od 12. do 15. ure v času od dneva objave dnevnega reda do vključno dneva zasedanja skupščine. Morebitne nasprotne predloge delničarji vložijo pisno najpozneje v sedmih dneh po sklicu skupščine. Pravico udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti delničarji, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 31. 7. 2006 in ki bodo najkasneje 3 dni pred zasedanjem skupščine najavili svojo udeležbo, priporočeno po pošti ali osebno, na sedežu družbe. Pooblastilo mora biti pisno in ves čas trajanja pooblastilnega razmerja shranjeno na sedežu družbe. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se skliče nova seja istega dne v istih prostorih ob 18. uri z enakim dnevnim redom. Na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega kapitala UPRAVA RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Tekma za pokal Na dan slovenske državnosti so mozirski ribiči organizirali tradicionalno tekmo v lovu rib s plovcem ki seje udeležujejo ribiči iz vse Slovenije. Tekma je potekala pri ribniku pred Mozirskim gajem. Pokrovitelj druženja prijateljev voda in vod-nega življa je bilo Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj. V nedeljo, 25. junija se jih je zbralo 27. Prijem je bil zelo dober, saj nobeden izmed tekmovalcev srečanja ni končal s prazno mrežo. Letošnji najboljši ulovje uspel Mihu Mivšku iz Ljubljane, tesno za njim pa seje uvrstil domačin Tilen Kojc. Ulovljene ribe so po skrbnem tehtanju nepoškodovane vrnili nazaj v ribnik. Še eno tekmovanje pa seje končalo 2. julija. Dvanajst ekip ribiških družin, ki so združene v Zvezi ribiških družin Celje, se je v okviru pokalnega tekmovanja med sabo pomerilo na petih tekmah. Največ uspeha je imela ekipa RD Šempeter, Mozirjani pa so se letos uvrstili na sedmo mesto. Tekmovalo se je tudi posamično. V tej kategoriji je že omenjeni Tilen Kojc dosegel skupno drugo mesto. Benjamin Kanjir Zmagovalci tekme za pokal mozirskega gaja v družbi s predsednikom RD Mozirje Miletom Kojcem KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Hauptmann, Gaby: Kaja skuje zvit načrt, McKay, Hilary: Permanentno rožnata, Robnik, Marko: Čarniki, Prosenjak, Božidar: Sejalec sreče. LEPOSLOVJE - ODRASLI Ron, Robert: Pozabi na preteklost, Komar, Anton: Z vlakom po Japonski, Patterson, James: Kocka je padla, Grisham, John: Pogajalec, Roberts, Nora: Rojena iz dolžnosti, Ludlum, Robert: Škorpijonova iluzija, Robb, J.D.: Veličastne v smrti, Navarro, Julia: Bratovščina svetega prta. STROKOVNA LITERATURA Kersten, Holger: Zarota proti Jezusu, Drnovšek, Janez: Misli o življenju in zavedanju, Mihovec, Janez: Pot pod noge, Osebni pravni svetovalec, Ba-roody, Theodore A.: Alkalizirajte ali umrite, Enotni v zmagi, Bela knjiga o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Roberts, N.: Uročen, Patterson, J.: Samanthina pisma Jennifer, Steel, D.: Hiša na ulici upanja, Pilcher, R.: Viharni dan, Allende, I.: Hči sreče. MLADI: Jefferies, C.: Tekmeca, Vidmar, J.: Fantje iz gline, Peters, J.A.: Daleč od Xanadu, Minte-König, B.: Ljubeyenski kviz & konjski poljub, Rudolf, M.: Ljubezen.si. V tokratnih Savinjskih novicah predstavljamo devetošolce 9. a in 9. b razreda iz Osnovne šole Rečica ob Savinji. 9. a in 9. b razred: sedijo v prvi vrsti od leve: Mojca Teržan, Sara Hriberšek, Gabrijela Šimenc, Nina Kolar, Marjeta Štorgel, Monika Gregorc, sedijo v drugi vrsti: Suzana Reberčnik, Špela Pačnik, Damjana Goličnik, Mojca Korenjak, Žiga Čož, Lara Selišnik, Anja Rakun, stojijo v tretji vrsti: Tatjana Štancar Poprask (razredničarka 9. b), Nejc Benda, Uroš Debeljak, Klementina Korenjak, Aljaž Moličnik, Monika Čopar, Mitja Nadvežnik, Jani Prgič (razrednik 9. a), stojijo v četrti vrsti: Urška Mavrič, Primož Bitenc, Blaž Hribernik, Rok Tavčar, Mateja Mlinar, Erika Moličnik, Gabriela Jerovčnik, Lovro Mlinar, manjkata: Tanja Petrin in Matic Benda. OBČINA LUČE Župan sprejel najboljše učence Lučki župan Ciril Rose je v prostorih občine pripravil sprejem za štirinajst odličnjakov iz Luč in Solčave, ki so v letošnjem šolskem letu zaključili šolanje na lučki osnovni šoli. Županje za uspeh čestital tako učencem kot razrednikoma Alenki Kos in Rajku Rudniku ter ostalim učiteljem, ki so prav tako zaslužni za dobro delo učencev. Rose je učence opozoril na pasti, kijih čakajo v življenju, saj bodo z vsakim dnem in korakom bolj odgovorni za sebe in družbeno dogajanje. Kot nagrado za odličen uspeh jim je podaril karto za raft, kar naj bi simbolično pomenilo, da se po Savinji popeljejo v svet. Varno in brez hujših pretresov, je še dodal lučki župan. Savinjčan Župan Ciril Rose je za uspeh čestital tako učencem kot razrednikoma Alenki Kos in Rajku Rudniku (foto:EMS) NOVA ŠTIFTA Nasmeh življenju V tednu od 26. do 30. junija je v župnišču v Novi Štifti potekal poletni poučno zabavni program za otroke - oratorij. Naslov letošnjega srečanja, že petega po vrsti, je Življenju se nasmej, povej naprej, s pomočjo animatorjev pa ga je pripravila in vodila domačinka Petra Suhoveršnik. Udeleženci so se lahko preizkusili v številnih delavnicah, rdeča nit celotnega dogajanja pa je bila igra, podkrepljena z molitvijo in druženjem. Župnik Lojze Ternar, ki je udeležencem velikodušno odstopil prostore, je prepričan, da igra otroke združuje in da preko nje spoznavajo Boga in pozitivne vrednote. Nenazadnje je oratorij ena od oblik kako otroke polno zaposliti tudi v počitniškem času, ko nemalokrat zaradi preobilice časa počnejo očem staršev neljube stvari. Program je bil namenjen osnovnošolskim otrokom, dijaki in študenti pa so sodelovali kot voditelji posameznih skupin. Savinjčan O www.savinjske.com 0 za bralce Savinjskih i SUf Želimo vam obilo zabave! V petih zaporednih številkah časopisa bomo objavili pet delov fotografije znanega termalnega kopališča v Sloveniji, kamor bomo v soboto, 26. avgusta 2006, na celodnevni izlet popeljali avtobus izžrebanih bralcev. Vaša naloga je, da dele fotografije shranjujete in jih na koncu sestavite v celoto ter pošljete na dopisnici na naš naslov, ki ga bomo objavili 11. avgusta. PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.0.0., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče - mafei - materEltfza1 d. o. o. Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 - kopalrtiškeopreffie - keramičnih ploščic eme, ščlc « hm8' ohišji*« trgotInoi ■ SDOilDiEl&JD^SSBSl MUL® čl Irest e v BELT© N . Ü EiFlEr okna in vrata ir MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) Odprto: pon. - pet od 8. do 12. ?■ in od 14. do 19. ure JI sob: od 8. do 12. ure JURČEK TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE i I v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK0 v Pariiljah, tel. 705 09 33 miKIt P@SüI@ilSiyt ||MPÜ©Dm (É@ ■ &0%I Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti! KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB NAZARJE ob koncu vojne Odbor Krajevne organizacije Zveze borcev in udeležencev NOB Nazarje je v soboto, 17. junija, organiziral letni izlet članov. Napotili so se na območje zelenega Pohoija, v kraje, kjer je iz II. svetovne vojne ostalo še veliko obeležij in pričevanj o borbi slovenskega naroda proti nemškemu okupatorju. urejen. Kar uro in pol so si ogledovali bogate zbirke iz daljne in novejše zgodovine. Okrepčali so se v penzionu Jakec pri Treh kraljih. Tu sta jih pozdravila predstavnika zveze borcev Slovenska Bistrica in združenja Sever. Predstavnik borcev je odšel z njimi na Osanka-rico, kjer je opisal dogodke boja in smrti borcev Na poti na Pohorje so se ustavili v Frankolovem. Z zanimanjem in žalostjo v srcu so si ogledali na novo urejen muzej. Zgroženi so ob razlagi vodičke ugotavljali, da seje "frankolovski zločin" zgodil februarja 1945 tik pred koncem vojne. Za enega nemškega funkcionarja je bilo kruto umorjenih - obešenih 100 Slovencev. Po krajšem postanku na Zelenem griču sredi nasadov vinske trte v Slovenskih Konjicah so se ustavili na gradu Slovenska Bistrica. Grad je kulturni spomenik državnega pomena in je vzorno legendarnega Pohorskega bataljona. Pri prikazovanju filma o tem je člane ZBU NOB Nazarje posebno pretresla slika mrtvega očeta Šarha in njegovih sinov. V večernih urah so se vračali proti domu, prevzeti od lepote pohorskih gozdov in pod globokimi vtisi preživetega dne. Srce in telo sta bila kot prerojena, v srcih pa hvaležnost do podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, kije s svojo donacijo omogočilo izlet, za kar so jim zelo hvaležni. Jožica Pečovnik Člani ZBU NOB Nazarje so si z zanimanjem ogledali spominska obeležja iz II. svetovne vojne ZAKLJUČENI DNEVI KONJENIŠKEGA ŠPORTA V VELENJU Primož Rifelj kar dvakrat prvi V Velenju so se končali dnevi konjeniškega športa, ki sojih prvi teden vjuliju pripravili v Konjeniškem klubu Velenje. Organizatorji so v štirih dneh pripravili dvajset tekem, med katerimi velja omeniti državno prvenstvo v preskakovanju ovir za mlajše mladince, mladince in člane ter tako imenovani Derbi Velenje. Pri tem tekmovanju so tekmovalci s svojimi grivastimi ljubljenci preskakovali ovire tudi izven ograjenega parkurja, na bližnjem travniku, kar je vključevalo tudi galop navkreber in vrnitev nazaj ter skok v parkur. Tekma je bila posveče- na dolgoletnemu članu kluba Miru Novaku. Najhitreje in najbolje ter brez kazenskih točk je s progo opravil Mozirjan Primož Rifelj, sicer član Konjeniškega kluba Ganymed Žalec. Rifelj je svojo spretnost in znanje na konjskem hrbtu pokazal v Velenju že sredi junija, na tekmi za pokal Slovenije za mladince, kjer se je v hudi konkurenci pomerilo 53 jahačev, tudi člani, vendar izven konkurence. To je bila tekma kategorije Ma-1,30 m, v kateri sta blestela Rifelj in njegov štirinožec Adeline Triglav DZU. Marija Sukalo Eva Moškon je občin-st v o osvojila s pesmijo Iz pekla do raja v enem najpopularnejših du-^ * ' etov z Janom Plestenjakom. Tokrat se Eva predstavlja s svojim prvim samostojni singlom Ti znaš, kije v hipu osvojil radijski eter in nato je bilo le še vprašanje časa, kdaj jo bomo zagledali tudi v videos- potu. Pesem, kije avtorsko delo Jana Plestenjaka, je poleg publike pritegnila tudi distributerje ene letošnjih najbolj pričakovanih poletnih filmskih uspešnic. Konec meseca julija namreč v kinematografe po Sloveniji prihaja nadaljevanje izjemnega prvega dela filma Pirati s Karibov. Tako bo Eva s pesmijoTi znaš predstavljala film Pirati s Karibov - Mrtvečeva skrinja. Na Petrovaradinski trdnjavi v Novem Sadu, kjer je potekal šesti festival Exit, se je na skoraj 30 odrih v štirih dneh zvrstilo prek600 izvajalcev. Velika čast je letos pripadla slovenski glasbenici Lari B, ki je z nastopom na velikem odru kot prva izvajalka odprla prireditev. Poleg Lare B so "Exitovce" med drugimi zabavali še Franz Ferdinand, The Cardigans, The Cult, Eric Prydz, Dave Clarke in nekateri drugi. V petek so Exit odprli Siddharta. Poslušalci so prišli na svoj račun s starimi komadi in dvema z novega albuma. Srbski prireditelji so znova posegli tudi v politične vode. Festival se je z obiskom evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in srbskega zunanjega ministra Vuka Draškoviča na okrogli mizi uvodni dan prireditve ukvarjal tudi s problematiko odpravljanja vizumov za srbske državljane. Alenka ANTONIO DELAMEA, KAPETAN NOGOMETNE REPREZENTANCE STAREJŠIH DEČKOV SLOVENIJE Povabilo iz Anglije ga vsaj zaenkrat še ne zanima Mladi up slovenskega nogometa Antonio Delamea iz Mozirja je prijazen, tih fant, ki zna z dobro voljo na najboljši način usklajevatitakošolo kotsvojo obetavno špoimopaf.Že kat pionirček je vzljubil travnata igrišča in nogomet mupolegdmžineinšole pomeni največ. Njegov talent,znan-je ter pridno delo so kmalu opazili trenerji v Celju in Publikum ter kasneje Mali Šampion in Šampion Get Power so bili njegov drugi dom. Z njimi je osvojil vse, kar je bilo možno, in ker je bil vedno med nosilci igre, sije zasluženo izboril mesto v reprezentanci starejših dečkov. Soigralci in trenerji so mu kmalu zaupali še kapetanski trak. Njegove prepričljive reprezentančne nastope doma in v tujini so kmalu opazili tudi angleški menedžerji, ki so mu celo ponudili šolanje in nadaljevanje nogometne kariere v Angliji, natančneje v Birminghamu. - Antonio, kaj je bilo s tem povabilom? Res sem ga dobil. Že lani so me opazili »skavti« angleškega prvoligaša Birminghama in me s trenerjem Žilnikom povabili na nekakšen preizkus. Štiri dni sem treniral z dve leti starejšimi vrstniki in po reakcijah sodeč zadovoljil njihova pričakovanja. Tudi letos sem dobil podobno povabilo, vendar me tujina za- enkrat še ne zanima in prestop ne pride v poštev. - Za tabo je naporna in nadvse uspešna sezona tako v prvenstvu kot reprezentanci. Lahko na kratko opišeš, kaj vse se je dogajalo? Z reprezentanco starejših dečkov smo odšli najprej na Irsko, kjer smo iztržili polovičen uspeh, povrnitvi pa sem zaigral še za izbrano vrsto kadetov proti Hrvaški. Z njimi sem nastopil še na turnirju v Novi Gorici. Tu sta mi ostali najbolj v spominu zmagi proti Romuniji in Italiji. Nato meje pot vodila v Prago, kjer smo na Nike Cupu z Aluminijem dostojno zastopali Slovenijo, še boljše pa smo odigrali v Avstriji, kjer smo na tridnevnem turnirju zmagali. V domačem prvenstvu smo z ekipo Get Power Šampion Celje najprej osvojili naslov prvaka v kategoriji starejših dečkov na vzhodu in se za absolutni naslov prvaka Slovenije pomerili z zmagovalcem zahoda. To je bil Slovan s Kodeljevega in po remiju v Ljubljani in naši prepričljivi zmagi doma nam je zasluženo pripadel še ta najbolj prestižen naslov. - Tvoja soigralca v ekipi Get Power sta še dva Mozirjana, Jaka Bizjak in Žiga Mravlje. Da, to mi izredno veliko pomeni. Jaka in Žiga sta tudi sicer moja najboljša prijatelja in vse je lažje, če sta zraven. Sicer pa sta odlična igralca in sta tudi veliko prispevala k naslovu prvaka. - Kako lahko poleg šole usklajuješ vse te klubske in reprezentančne obveznosti? Je kartežko, ampak z dobro voljo in ob pomoči mojih najbližjih nekako gre. - Sem slišal, da si tudi v šoli med najboljšimi, odličnjaki? Da, resje. Zato sem se tudi odločil, da ne grem v tujino in bom raje nadaljeval šolanje na športni gimnaziji v Ljubljani v nogometnem razredu, odličen uspeh pa je bil pogoj za vpis na to šolo. - Kako naprej in kje boš nadaljeval športno pot pri kadetih? V prihodnji sezoni bom nastopal za kadetske vrste Aluminija iz Kidričevega. Zanj sem se odločil po tehtnem premisleku, odločilo pa je predvsem nastopanje te ekipe v prvi slovenski ligi in sodelovanje s trenerjem, ki je obenem tudi trener kadetske reprezentance. - Bi ob koncu najinega pogovora še kaj dodal? Najlepše bi se zahvalil vsem, ki mi omogočajo, da lahko uspešno usklajujem šolanje in svojo športno kariero tako v klubih kot reprezentanci. Še posebna zahvala mamici, dediju in ostalim, ki me vozijo na trening, me vzpodbujajo in mi nudijo vse, kar potrebujem. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala, vse športnike Zgornje Savinjske doline pa lepo pozdravljam. Franjo Pukart (foto: Franjo Pukart) 3. MEMORIAL MLADIH EANTOV V MALEM NOGOMETU Nogometno obarvan vikend na Ljubnem ob Savinji V spomin na Luka Grudnika, Simona Volovška in Dragana Kez-miča je Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) pretekli vikend organiziral turnir v malem nogometu na Ljubnem. V soboto seje v članski konkurenci pomerilo osem ekip. Največ znanja je pokazala ekipa Športnega društva Gornji Grad, kije v finalu premagala ekipo Športnega društva Raduha iz Luč. Tretje mesto sije po izvajanju sedemmetrovk pristreljaia ekipa KZSŠ. V nedeljo so igrali nogometaši letnika 1986 in mlajši. Prvo mes- to so v izenačeni konkurenci osmih ekip osvojili nogometaši Športnega društva Mladost z Rečice ob Savinji. Drugo mesto so zasedli nogometaši KZSŠ, ki so sicer povedli, toda po prejetem avtogolu so hitro prejeli še en gol. Tretje mesto je po izvajanju »pe-nalov« pripadlo ekipi Petra Bar iz Bočne. Štefan Matjaž - Stepa Zmagovalna ekipa Športnega društva Gornji Grad je v sobotnem finalu pokazala največ znanja (foto: Stepa) REVIJA SMUČARSKIH SKOKOV - VELENJE 2006 Izvrstna forma Primoža Pikla na začetku sezone Reprezentant B slovenske izbrane vrste Primož Piki iz Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, kije na izbirni tekmi pokala Cockta dobesedno pometel z vso slovensko konkurenco, se je na uvodnih dveh tekmah Celinskega pokala v Velenju obakrat uvrstil na zmagovalne stopničke in tako več kot uspešno začel novo sezono. Že treningi so nakazali izvrstno formo, ki jo je bilo potrebno vnovčiti samo še na tekmah. S tem je imel Primož v prejšnjih sezonah kar veliko težav, ob prihodu slovitega Finca Ari-Pekke Nikkole na mesto trenerja B reprezentance pa se že kaže bistven napredek tudi v segmentu njegove psihološke priprave. Na tradicionalni in letos jubilejni 20. nočni tekmi za rudarsko svetilko je »Piko« zaostal le za Benkovičem in Čehom Mazochom, na sobotni skakalni prireditvi za 10. pokal Gorenja pa je še enkrat presenetil omenjeni Čeh, drugo mesto je osvojil Avstrijec Thurnbichler, na stop-ničko za zmagovalce pa se je ponovno zavihtel biser zgornjesav-injskega skakanja in tokrat najbolje uvrščeni Slovenec, Primož Piki. Naš junak velenjskih prireditev nam je ob tako obetavnem začetku sezone povedal: »Vesel sem. Dve zaporedni uvrstitvi na stopničke sta lep dosežek za uvod v sezono. Kljub temu imam še nekaj rezerve, saj skoki na tekmah, z Primož Piki je izvrstno začel novo sezono (foto: Ciril M. Sem) izjemo morda zadnjega, niso bili tako dobri kot na treningih. S prihodom trenerja Ari-Pekke Nikkole ni bilo bistvenih sprememb v samih pripravah, sem pa tudi sam nekoliko presenečen in predvsem vesel, da sem že na uvodu sezone v tako dobri formi.« Seveda bo potrebno za zastavljeni cilj, uvrstitev v reprezentančno ekipo za prvo periodo svetovnega pokala še veliko garati. S formo, kakršno kaže sedaj, to ne bi smel biti problem in v to verjame tudi njegov trener Nikkola, medtem ko novi glavni trener in trener A reprezentance Vasja Bajc še samo opazuje, analizira in ne daje izjav. Franjo Pukart KOŠARKARSKA LIGA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Liga upravičila svoj namen V poletni rekreativni košarkarski ligi dobijo možnost svoje znanje pokazati tudi igralci, ki zaradi različnih vzrokov ne sodelujejo v jesensko-zimskem državnem prve- V mozirski ligi. Potrebno je le najti najbolj primerno obliko. Razgovori v petih tednih košarkarskega druženja na športnem igrišču v Nazarjah so navrgli kar nekaj idej. Pokale in priznanja je podelil predsednik tekmovalne komisije lige Uroš Klemše (foto: Nejc Gelb) nsfvu. Zadnji krog je prinesel napeto, do zadnjih sekund razburljivo in tudi v vseh treh tekmah kvalitetno košarko. Vsaka ekipa je imela možnost izboljšati svojo uvrstitev, razen seveda ŠD Mozirje, ki je z zmago nad ekipo Nazarij ohranila prvo mesto in zasluženo osvojila naslov prvaka lige. Takšno tekmovanje Zgornja Savinjska dolina nedvomno potrebuje. Dovolj je košarkarjev, dovolj je igrišč in kar je najpomembnejše, dovolj je zanimanja med ljubitelji športa. Morda tudi v Šoštanju, Velenju, Polzeli in Preboldu, od koder so ekipe že igrale Mozirja in Nazarij so bile zadovoljne, za kar si organizatorji zaslužijo vso pohvalo. Ob zaključku so vse ekipe prejele pokale in priznanja, ki jih je podelil predsednik tekmovalne komisije lige Uroš Klemše. Nagradi je prejel tudi BlažVodončnik kot najboljši strelec lige in najboljši metalec trojk. Rezultati 5. kroga: Pizzeria 902 : Mozirje mladi 82:76, ŠD Mozirje : Nazarje 83:77, ŠD Raduha : ŠD Vrbovec 65:61. Končni vrstni red: 1. ŠD Mozirje 10,2. Pizzeria 902 9,3. Nazarje 8, 4. Mozirje mladi 7,5. ŠD Raduha 6 in 6. ŠD Vrbovec 4 točke. TK Tekme bi lahko istočasno igrali na več igriščih, lahko bi vsak krog z vsemi tekmami igrali na drugem igrišču, ligo bi lahko vrnili v Mozirje, kjer ima tudi korenine, lahko ostane v Nazarjah in podobno. Vsaka od variant ima seveda svoje specifične težave. Zato so se letošnji organizatorji odločili, da bodo dovolj kmalu sklicali okroglo mizo z vsemi zainteresiranimi. Upajmo, da bo pobuda padla na plodna tla in bodo našli najprimernejši način, kako nadaljevati v prihodnje. Letošnja liga je potekala brez zapletov. Ekipe iz Gornjega Grada, Luč, ČRNA KRONIKA • PREIZKUŠANJE M0CI Lepa Njiva in Ljubno ob Savinji: 6. julija so bili policisti obveščeni, da vinjena oseba razgraja v zasebnih prostorih na Lepi Njivi. Po prihodu policistov seje oseba umirila. Isti dan sta se na Ljubnem ob Savinji stepla soseda. Tudi njiju je morala pomiriti policija. • BO UKRADEL TUDI LES? Luče: 7. julija je v Krnici lastnik traktorja ostal brez verig za vlečenje lesa. Tatu policija še išče. • NEPRILAGOJENA HITROST Logarska dolina: 7.julija seje v Logarski dolini na relaciji Pavličevo sedlo-Ložekarzgodila prometna nesreča. Zaradi neprilagojene hitrosti je v ovinku motorist zgubil nadzor nad svojim vozilom in padel po cestišču. • ZAGORELO V KUHINJI Golte: 7. julija je v hotelu na Golteh zagorelo v kuhinji. Požar, ki so ga pogasili uslužbenci hotela, je povzročil cvrtnik. • POGOVOR S PESTMI Mozirje: 9. julija so policisti v bližini Gaja posredovali pri osebnem prepiru in pretepu, pri čemer so eno osebo zaradi vinjenosti pridržali, drugo pa zaradi istega vzroka poslali v bolnišnico. Razstavi v Gornjem Gradu V gornjegrajskem muzeju (graščina) bo to soboto in nedeljo, obakrat od 14.-18. ure,vnedeljo pa tudi po obeh mašah, na ogled razstava "Kašte" na Gornjegrajskem na pragu tisočletja (2001 ). V formatu 20x30 cm bodo razstavljene fotografije vseh 73 kašč (dandanes je že ena manj) v občini (Gornji Grad: 43, Nova Štifta: 25, Bočna: 5). Teden dni pozneje bo tam ob istem času razstava: Gornji Grad na starih fotografijah (po- večave 20x30 in 30x45 cm). Članek smatrajte le kot informacijo, ne vabilo. Odveč je namreč vabiti nezainteresirane, še bolj pa zares peščico tistih, kijih, pa četo izgleda za današnji čas še tako neverjetno, zanimajo tudi take stvari. Nekateri ljudje smo pač bolj ali manj čudni. Smo ali ušli iz črede, največkrat pa v njej sploh nismo bili. Janez Mavrič Muzejske zbirke Gornji Grad Ali je bilo res potrebno! Tik nad dostojanstveno katedralo sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu, se v masivu gozdnate Menine planine, letošnje leto, druga za drugo odpirajo nerazumljive in nerazumne gozdne rane. Večhektarske poseke na golo ali t.i. trate, ki so kot način gospodarjenja z gozdovi, že kar nekaj desetletij zunaj strokovne gozdarske pameti; po zaslugi te iste gozdarske strokovnosti pa tudi že zunaj kritičnega zavedanja javnosti, spreminjajo podobo tradicionalnega gornjegrajskega naravnega okolja. Takšne oblike gospodarjenja kot si jo hrabro privoščijo lastniki teh gozdov (Cerkev) in gozdarji, je strokovni precedens brez primere. Ali pa morda tudi nei? Poglejmo. Človeku se vsiljuje kar nekaj vprašanj, na katera bi moral nekdo odgovoriti. Morda občine v Zg. Savinjski dolini, morda civilna družba, ali celo politika (mislim najbolj na stranke, ki se sicer zelo glasno razglašajo za zelene); morda gozdarji v Dolini, mogoče tudi Gozdarski inštitut Slovenije ali Oddelek za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti in med prvimi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Ker je odgovornost za gozd (po tranziciji) predvsem pri lastnikih, so le-ti seveda prvi, ki odločajo in seveda tudi prvi, ki odgovarjajo. Odgovarjajo tudi javnosti! Lastniki gozdov so postali novi monopolisti (lastniki kot združba), ki jih vodi lastniški ekonomski interes. Čeprav gre deklarativno še vedno za resurs splošnega Gavnega) pomena. Značaj glasila in prostor v njem ne dopuščata, da bi lahko vsaj približno razložil, zakaj so goloseki ali "fratarjenje" antidoktrina svetovni, evropski, ali kakšni drugi, zlasti pa naši gozdarski razvojni viziji, kateri so razumska podstat trajnost v gospodarjenju, sonaravnost in ekološkost. Kdor hoče biti "bogatejši" v poznavanju opisovane strokovne packarije, naj si izvoli te trate pogledati - lahko kar izpred katedrale, ali pa na licu mesta. Nič se ne mudi. Scena profitarske objestnosti bo opozarjala še mnoga desetletja. Primer, ki ga opisujem ni osamljen, je le zelo viden in zelo značilen. Podobni so po vsej naši samoupravljani deželi in se širijo kot zlovešče tkivo, ki očitno postaja nova doktrina v odnosu Slovenije do gozda. Globalno (za Slovenijo) in lokalno gledano, se gospodarjenje z gozdovi spreminja iz intenzivne oblike v ekstenzivno. Že res, da je nastopilo drugačno družbeno okolje, v katerem je profit vrednota nad vrednotami. Toda, če je družba zaupala gospodarjenje z gozdovi skoraj povsem le lastnikom, so lastniki prevzeli tudi mnoge odgovornosti, ki so z lastnino v povezavi. Ker gre v tem primeru za Škofijo kot lastnika, je to pač njena odgovornost in je še toliko večja; najmanj zgledovalna je tudi. Ne ustavi se zgolj pri ekonomski odgovornosti. Alije ta tektonska sprememba v gozdarskem razmišljanju morda tisto, kar bi naj bilo zapisano že v novem "Nacionalnem gozd-nem(!) programu", ki bi naj na novo opredelil doktrino narodovega odnosa do gozda, kot edinega pomembnejšega slovenskega naravnega resursa? Bog ve! Težko je verjeti in še težje razumeti. Še primer, ki preseneča. Ali gre zgolj za pragmatizem, ali pa gre še za kaj več, da so gornjegrajski lovci na tratah že v nekaj dneh postavili visoki preži. Kljub temu, da sploh ne dvomim v etične gabarite našega lovstva pa gre za značilni pragmatični odziv gozdarskih "polbratov" lovcev, ki potrjuje neurejeno stanje v gozdovih. Ta podrobnost seveda ne odvezuje odgovornosti lastnikov in gozdarjev. Zato naj nekdo odgovori: Kdo v Zg. Savinjski dolini promovira novo gozdarsko doktrino. Ali so postopki v skladu z obstoječimi gozdnogospodarskimi načrti. Ali slovensko gozdarstvo zapušča strokovne aksiome o tra- jnosti, sonaravnosti in ekološko-sti gospodarjenja z gozdovi. Ali ima gozdarska inšpekcija sploh še pristojnosti, da takšen radikalni odnos problematizira in sankcionira. In še vprašanje za zadrečko in savinjsko javnost: Ali bo vseeno, če bo v dolinah še več hudourništva, še več vetrov, še več plazov, še manj kvalitetne vode, še več erozije vseh vrst, še manj dela, še manj turizma in zdravega življenja in še in še. Ali boste ob tako darežljivi naravi zares morali prosjačiti pri državi in pri Cerkvi za miloščino! In kaj si mislita sv. Mohor in Fortunat, ki nemo neposredno spremljata to, že sedanjo apokaliptično prihodnost. Marko Kmecl, dipl. ing. gozd. oec. Ulica bratov Učakar 112, Ljubljana Le kam spomin mi zdaj hitiš, le kamploveš, zakaj ihtiš? Kje tvoje so želje, kje misli, čustva, kje srce? Nisi povedal, kam greš, nisi nas vprašal če smeš. Zakaj - odgovora ni? Ostajale solza, ki močno skeli... (M.R.) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Janka FEDRANA iz Podhoma (1948 - 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Še posebej hvala g. msgr. Jožetu Vra-tanarju in Francu Časlu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem iz Bočne, govorniku g. Marku Potočniku, gasilcem iz Bočne, Komunali Mozirje, Komunali Gornji Grad in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi domači A Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in - DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ^6/.; 5« ?0oW»"E STOfi,^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 > Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemupristopite, saj veste, koliko trpela sem in večni mir mi zaželite. V 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra Marija MOLIČNIK iz Podveže v Lučah (11.4.1914 - 5.7.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala tudi g. Gračnerju za tako lepo opravljen obred. Hvala g. Roscu za poslovilne besede, pevcem za po njeni želji zapeto pesem, hvala tudi praporščakom. Posebno iskrena hvala osebju Doma za ostarele Velenje, ki ji je v zadnjih letih lajšalo njene bolečine. ŽalujočahčiNadazmožem Milanom, sestra Agata, vnuki in pravnuki ter svakinji Že dvajset let te črna zemlja krije, že dvajset let ti srce več ne bije... Le spomini so ostali skriti v nemi bolečini... V SPOMIN Janezu ROČNIKU iz Podhoma 16. julija bo 20 let, odkar ti je težka bolezen pretrgala nit življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Le srce in duša ve kako boli, ko tebe Jože med nami ni. V SPOMIN Jožetu ČEŠNOVARJU iz Lok pri Mozirju 17. jubja mineva 5 let, odkar te več ni. Hvala vsem, ki se ga v srcu spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica - niso sanje. Da nazaj vas večne bo, saj ste za vedno vzeli slovo. Hvala vam za vse, o, mama, kar prejeli smo od vas, vez med nami bo ostala in ne boje zbrisal čas. Zapustila nas je draga žena, mama, tašča, stara mama in teta Frančiška POLJANŠEK iz Dobletine (I.8.I92I - 30.6.2006) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, g. župniku za opravljen obred, ge. Marinki za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo pospremib na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: mož Alojz, Ivan, Jožica in Marija z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za razvedrilo KE NOVI Potrebujete izgovor? Vsem sorodnikom ste povedali, da ste na dopustu, ker želite imeti nekaj časa mir pred njimi, potem pa vas stric zaloti na poti v službo. Izgovor št. 1 : Pa me res vsi zamenjujejo z vašim nečakom. Kako kaj operacija noge, stric? Je uspela? Izgovor št. 2: V Tunizijo so pome poslali zasebno letalo, ker se jim je v službi pokvarila naprava za spenjanje papirja. Izgovor št. 3: Dopust mi je padel v vodo, ker je agencija postavila pogoj, da gremo v Egipt samo, če nas bo tristo. Žal je ravno tristoti raje odpotoval v Darfur. Kdo bi si mislil, da ne bom videl piramid ravno zaradi Drnovška. Radi bi jedli čips, pili pivo in gledali televizijo, kot da nogometnega prvenstva še ni konec. Prvič po enem mesecu ste tudi opazili, da vam žena ni več posebej naklonjena. Izgovor št. 1 : Draga, kako ti je v samo enem mesecu uspelo shujšati toliko, da te komaj prepoznam? Izgovor št. 2: Kaj si ne boš kupila nič novih oblek? Izgovor št. 3: Draga, kje je tvoja mama? Dolgo je že ni bilo na obisk. Zdi se mi, dajo že kar vsi pogrešamo. Pripravila: Blenda Tavrl Če ni kondomata V BLIŽINI Lučan se ves dan suče okoli žene. Ona mu pokaže na petoro dece, ki jim imata na čez, in reče: "Dragi, se ti ne zdi, da bi morala bolj paziti? Kaj pa zaščita?" "Mogoče imaš prav, bom poslal najstarejšega sina na stražo, da naju ne bo kdo zmotil." Hugo Mušnik Tutankamon? Če me spomin ne vara, smo ga pokopali tamle... Dodatna ponudba Mladi ženin prinese ženko skozi vrata hotelske sobe, kjer bosta preživela medeni teden. "Končno bova lahko seksala kot zajca!" reče neučakana žena. Možek se zamisli: "A misliš, da nama bodo v hotelu nudili tudi te usluge?" Ljuši Šaban Interdisciplinarne igre Vaške igre na Rečici ob Savinji so prekosile nogometno prvenstvo v večih pogledih. Prvič: Bile so mednarodne in lokalne hkrati (nastopali so tudi Nizozemci iz Nizozemske in Nizozemci z Rečice). Drugič: Nastopajoči so bili bolj zagreti. Tretjič: Na posameznika je prišlo več zadetkov (beri: vodnih balonov). Četrtič: Sodniki so bili bolj pravični, pravila pa bolj ohlapna. Petič: Med nastopajočimi in gledalci sta bila zastopana oba spola in nežnejši ni bil nič manj grob. Šestič: Pivovarne niso počepnile pod pritiskom popitega piva, pač pa so moški kleknili pod pritiskom ženske lepote. Nisi pozabil na mojo kolekcijo za sončenje? Takoj pripravljen Zavarovalna agentka Tilčika izpolnjuje obrazec za življensko zavarovanje. "Za to potrebujem vaše ime," namigne Slavcu, da rabi njegove podatke. "Imeli bi moje ime? Moj kolega matičar pozna eno ceremonijo, s katero nama lahko to uredi v doglednem času." (tetke kkoprfve) PRILJUBLJENOST Direktorica uprave Občine Gornji Grad Jožica Rihter: »Pravijo, da mi v občinskem barometru priljubljenosti ne kaže najbolje, zato računam, da si bom kot fotografinja prislužila kakšen šopek poljskih cvetlic.« (CVETKA V KOPRIVAH PRESS) OSTRINA Fotograf Ciril Metod Sem: »Vam amaterskim fotografom je lahko, ker imate fotografijo v krvi. Vsakokrat, ko pritisnete, vas pohvalijo s steklenico piva, mi profesionalci pa se moramo zadovoljiti s pol kozarca navadne vode.« (ZADETEK V POLNO PRESS) PREKVALIFIKACIJA Direktor Veterinarske postaje Mozirje Ciril Kralj: »Potrdim lahko vaša ugibanja, da se bom po upokojitvi udinjal kotfotograf. Za začetek bom ustvarjal portrete krav, na katere se kot veterinar nadvse odlično spoznam.« (PRIJATELJSTVO NE ZAMRE PRESS) SESTAVIL PEPS PARJENJE SRNJADI, GAMSOV, KOZ OBRT ZA IZDELOVANJE ROLET RUSKI SLIKAR- IVAN AKIMOVIČ KITAJSKA POSODA ZA KUHANJE PREVZET- NOST, OŠABNOST (KNJIŽ.) UPODABLJAJOČI UMETNIK, KI IZDELUJE KIPE AMERIŠKI PEVEC (REDDING) SIVO RJAVA MOČVIRSKA PTICA PEVKA NEIL SEDAKA ČLOVEK V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA PROSTOR ZA SHRANJE- VANJE KRME, SENA OZEK, POKONČEN BOBEN KITAJSKEGA IZVORA LASTNOST, STANJE PRAVOKOT- NEGA ROKOHITRS- KA SPRET- NOST SLIKOVNA PISAVA (KNJIŽ.) GLAVNO MESTO ITALIJE MOČNATA JED, PEČENA V MODLU REKA V KARELIJI, IZLIVA SE V BELO MORJE ZNAČIL- NOST (KNJIŽ.) KEKS IZ NEKVAŠENEGA TESTA J' TOPORIŠČE (STAR.) KRAJ PRI KRANJU VOZILO Z DVEMA SEDEŽEMA KRATKA, DUHOVITA ZGODBICA AMERIŠKA IGRALKA- GEENA MELODIJA, NAPEV (FR.) IVAN MINATTI ANGLEŠKO SVETLO PIVO GL. MESTO SAUDSKE ARABIJE VANJA RADAUŠ KDOR Stanca LASTNOST, ZNAČIL- NOST NEŽIVEGA RUMEN PRAH ZA IZDELAVO FAJANČNEGA LOŠČA SPRETNOST V PREPIRANJU OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVINO OB STAJI SODOBNA OBLIKA GOSP. ODNOSOV ROKA, ZLASTI VELIKA V DENARJU IZRAŽEN IZDATEK NEKDANJA VZHOD. AZIJS. UTEŽ. MERA RISTO SAVIN ŽENA NEKDANJ. ARGENTINSK. PREDSEDN. PERONA VLAČILNA MREŽA ZA LOV RIB METRIČNI POUDAREK, IKT RAČUNAL- NIŠKI OPERACIJS. SISTEM ULIČNA PRODAJNA HIŠICA IVO JAN TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA POKRAJINA V SAUDSKI ARABUl J3*, jKlp večnega tekmeca, ki sliši na ime BMW. Pustimo se presenetiti. Igor Pečnik Pri dizelskih motorjih Audi prehaja iz »pumpe duše« na »common rail« vbrizg, kar naj bi pomenilo manj hrupa v notranjosti vozila. Za začetek Se še spomnite, da so bili audiji včasih tudi kupeji? Prvi te vrste je bil audi 100 coupe S, kijessvojimi 115 konjički med leti 1969 in 1976 skrbel za cestno zabavo Evropejcev. V letih 1980-1987 je blestel audi coupe, ki je s pogonom quattro zmagoval na rally tekmovanjih, njegov turbo motor pa je zmogel več kot 200 KM. Sledilo je obdobje 1988-1996, ko je coupe baziral na audiju 80. In potem - zatišje... No, že res, da se je medtem pojavil audi TT, vendar to ni to. Po prvotnih načrtih naj bi Audi predstavil novega coupeja že v prihodnjem letu pod imenom A7, vendar bo ta model ugledal luč sveta šele leta 2009. Bo pa zato prej zapeljal na ceste novi audi A5, ki bo na voljo kot kupe in kabriolet. Pod obliko novega A5 seje podpisal znani oblikovalec Walter de Silva, katerega delo je tudi alfa 157. Sprednji del je elegantno kupe-jevski, bočna linija je poudarjena z močnimi pragovi, zadnji del pa zaključuje veliko steklo in nizek kupejevski zadek. Velik poudarekje bil namenjen sprednjem delu, kjer je bilo treba upoštevati novo EU direktivo o zaščiti pešcev v primeru trka. Audije hkrati pomaknil motor bolj nazaj, kar je pomenilo možnost večje medosne razdalje, predvsem pa boljšo razporeditev teže, saj so se tako znebili (pre)težkega nosu. Vse to naj bi doprineslo k bolj natančnemu vodenju vozila. Pri Audiju so vzporedno s tem razvili novo karoserijo kot osnovo za ostale modele, kar bo seveda pomenilo velik prihranek pri stroških. Motorna paleta bo zajemala tako bencinske kot dizelske motorje. Začetna opcija naj bi bil 2.0 TFSI, ki bo v osnovi zmogel 177 KM, v bolj nabriti verziji pa 211 KM. Sledil bi 3,2-litrski V6 z 255 oziroma 265 KM. Za še bolj zahtevne bo na razpolago S5 z motorjem V8 in 353 KM, kot najbolj prestižna varianta pa bo na voljo RS5 z motorjem V8 in prisilnim polnjenjem ter še neznanim številom konjskih moči. NOVI PAKETI ŠkodaOctavia Sport, Business in Country Tn veliko dodatnih ugodnosti! Prodaja, prevoziTì^AiT.adnia betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE- BETj nr\f> i i r^-1 ~r r~ r\ a a r-t rr o POKLIČITE 04.TJL5; Celie - skladišče D-Per 7/2006 COBISS o V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Keramika v EdlUO Ol'.lVO IUCStO Zä Šmartnem oh Paki vas te dni pričakujemo s posebno pmiudbo po mkup keramičnih ploŠČic Novost! Ploščice za balkone in terase, odporne na ekstremne zimske pogoje, katerih kakovostna obdelava površine omogoča varno hojo tudi v deževnem vremenu. Gorenje Keramika • Gorenje lb • 3327 Šmarno ob Paki • tel: 03 896 61 27 www.gorenje.si Lu ■ü= <106,2 M ff* ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO! Ker se zavedamo, da je vaš čas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno. ® ¥ Oglasite se pri nas ali nas pokličite po I tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na 1 elektronski naslov: oblikovanje@savinjske.com i ®avltv|,kl val— ‘ Ves dan, vsak dan! Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold aiJKMiSjm HaM&ESUE PrapüflSta* - 400.000 SIT - 300.000 SIT POHITITE IN IZKORISTITE POSEBNO POLETNO PREMIJO! Tel.: 03 891 90 77 AS Avtomobili SkomSek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20. Velenje.Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com 0SREDNJR KNJ. CELJE