MNENJE IN KRITIKA Še o skupščini stanovalcev Glasilo Naša skupnost je v letošnji 5. številki objavilo članek pod naslovom Zakaj hišni sveti molčijo? Uvodoma omenja pisec članka skromno udeležbo delegatov na letni skupščini stanovalcev za območje občine Ljubljana Moste-Polje. Ker je to poročilo pomanjkljivo in da bi se občani podrob-neje seznanili s problematiko hišnih svetov, objavljamo kritične pripombe predsednika sveta krajevne skupnosti Moste Leopolda Kosa na dejavnost stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste in še posebej pripombe na pomanjkljivo obveščanje stanovalcev in hišnih svetov s strani stanovanjskega podjetja. Izhajam iz stališča, da je stanova-nje temeljni element osebnega in družbenega standaida, ki je tesno odvisen od splošne rasti ekonomske-ga lazvoja. Drugo izhodišče pa mi je delna lealizacija republiškcga zakona o pravicah in dolžnostih stanovalcev ter upravljanja s stanovanjskimi hiša-mi in dolžnostih stanovalcev ter upravljanja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini iz leta 1965 (to sta dva zakona). Delna realizacija zato, ker smo lani že tazpiavljali o osnutku resolucye o bodočem raz-vpju stanovanjskega gospodarstva. Takrat smo razpravljali in sprejeli zaključke, da je potrebno najprej rešiti vprašanje samoupravljanja sta-novalcev s ponovno vsaj delno opravilno sposobnostjo, ki naj jo do-bijo hišni sveti kot pravne osebe na eni strani, na drugi strani pa je bila ugotovljena vloga stanovanjskih podjetij, ki naj se angažirajo le na tekofie in investicflsko vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni last-nini. Zato me moti dejavnost stano-vanjskega podjetja, ki je nastopilo v vlogi graditelja stanovanj za vlaga-telje, četudi je baje doseglo piecej nižjo ceno od kvadratnega metia stanovanjske povišine, ki na splošno velja v Ljubljani, Menim namreč, da 20 stanovanj ne pomeni nič, prepri-čan pa sem, da stanovanjsko pod-jetje graditev teh stanovanj le ni oiganiziialo zastonj, da bi doseglo nižjo ceno in zaščitilo vlagalca-občana. Bi morda predstavnik sta-novanjskega podjetja povedal, koli-ko denarja je kot aktiva za osebne dohodke prišlo v njih blagajno na ra-čun tega stanovanjskega stolpiča? Razhajamo se s samoupravljanjem v stanovanjskem podjetju, ki ga poj-mujem zelo široko, saj ga tudi pod-jetje samo tako izvaja. Lepo je sli-šati, kaj vse je bilo narejenega, zakaj to ali ono ni bilo narejeno, da ni denarja, da so stanarine zamrznjene, da te ne dosegajo niti polovico po-trebnega denarja za vzdrževanje itd. Trdim, da takšno samoupravlja-nje, vsaj kar se tiče dela skupščine stanovalcev ter predstavnikov hišnih svetov, nima zadostnega pomena in je le privesek za diplomo, ki jo ima stanovanjsko podjetje o drugem delu samoupravljanja - samouprav-ljanja v upravi podjetja. Tam je lah-ko vse v redu — na teienu pa ni tako. Ko srao kot stanovalci pozdravili lanskoletne razpiave v zvezi z osnut-kom resolucije o stanovanjskem go-spodarstvu smo v razpravah trdili, da bo bolj demokiatično participiial v samoupravljanju tako v stano-vanjski hiši kot v stanovanjskem podjetju. KritDco ob lanskoletnem poročilu ter dokumente zanjoi smo večkrat glasno povedali zato, kter sta bila tako stanovalec kot hišnii svet pomaknjena na stranski tix in 'v svo-jih upravičenih zahtevah zaneemar-jena in neupoštevana. Dne 31. 3. 1970 je stanovamjsko podjetje sklicalo skupščino stanoval-cev za občino Moste-Po(je. Že ta-krat smo protestirali, ker KS Moste, Zelena jama in Kodeljevo niso do-bile vabiL Tako nismo mogli skupaj oiganizirati hišnih svetov in pri-praviti povsem določeno probllema-tiko, ki bi verjetno pripomogla k boljšemu delu in odklonila vsa tista nezaupanja, ki so se v letih 1965-1970 nakopičila brez odgo-vora. Sicer smo na skupščini izvedeli istega dne, ko je bila sklicana. Ude-ležba je bila po izjavi predsednika hišnega sveta Zaloška c. 76 zelo pičla. Konkretno KS Moste ni pre-jela vabila na skupščino in je bilo tako enoletno obdobje ,,porinjeno" prek ograje razširjene samouprave stanovanjskega podjetja. Pogovarjali smo se s predsedniki hišnih svetov: Pokopališka c. 1.., Za-loška c. 65 a in b, Zaloška c. 776 a, Zaloška c. 83, Kajuhova ulica 442 in 44, Proletaiska c. 2, Pokopališkka c. 2 do 4 in 6 do 8. Skupaj z 10 HS (več ni bilo dasa), kjei je na/imanj 500 stanovanj. Obiskali pa smoo jih največ zato, da ugotovimo, kakco bi hišni sveti s konkretno problermati-ko sodelovali na našem zboru o>bča-nov v Mostah. Od tega zbora si nam-reč obetamo povsem nov kunz sa-mouprave in sodelovanja stanoval- (NADAUEVANJE NA 2. S7TR.) Še o skupščini stanovalcev (NADAUEVANJE S 1. STR.) cev, hišnih svetov in krajevnih skup-nosti. Ob tej priliki smo spraševali za sestanke hišnih svetov in stano-vanjskega podjetja oz. za dtuge mo-rebitne zveze. Izmed 10 HS (to so vse stolpnice in bloki) je ie predsednica HS Zalo-ška c. 76 a tov. Stajnerjeva dobila vabilo na skupščino. Razen na sesta-nek hišnega sveta na Pokopališki c. 1 predstavniki stanovanjskega pod-jetja niso prihajali med stanovalce, niti na sestanke hišnih svetov, ko so razpravljali o življenskih vprašanjih. Kako naj skupščina stanovalcev uspe, če stanovanjsko podjetje igno-rira krajevno skupnost, po dmgi strani pa hoče, da krajevna skupnost poživi delo hišnih svetov. Slabo pripravljena letošnja skup-ščina naj bo stanovanjskemu pod-jetju resen opomin, da s takšno prakso uveljavljanja samouprave en-krat za vselej preneha. Hišni sveti opravljajo za stano-vanjsko podjetje servis popisa nujnih popravil, tako v hiši kot stanovanju, jih nosijo na upravo, potem pa — čakajo. Raznih okvar pa stanovanj-sko podjetje ne popravi niti se ne opraviči ali najde neki samoupravni vzrok. Predsednica HS Proletaiska c. 2 trdi, da kljub vabilom v enem letu niso uspeli videti rajonskega teh-nBca, četudi so ga vabili Ne kaže naštevati vsega, kar so nam sporočili omenjeni hišni sveti; dejstvo je, da je uprava stanovanj-skega podjetja eno, hišni sveti pa diugo - vendar med njimi neaktivni niso v večini, kot bi stanovanjsko podjetje to rado prikazalo. Ne-aktivni. pa so zato, ker v staiio-vanjskem podjetju ni nikogar, ki bi delo rajonskih tehnikov nadzoioval, kontroliial, kam tehniki hodijo med delovnim časom kaj pri posamezni hiši ugotovijo in kakšna najbolj eko-nomična rešitev bi bila možna v konkretnem primeru. Včasih za-došča le del ,,besede", ,,besedica", ki bi jo nekdo iz stanovanjskega podjetja izreket občanu - stano-valcu. Pa ni nič - in to je odločno premalo. Če rajonskih tehnikov manjka, predlagam, da stanovanjsko podjetje reorganizira upravo tako, da bo naj-manj polovica zaposlenih postala ,,rajonska",~da bodo stalno kontak-tirali s stanovalci, hišnimi sveti. Za-vedati se morajo, da oni delajo in so odvisni od stanovalcev, ne pa obrat-no kar je že več let postala vsako-dnevna praksa pri nas. JuiUJa leta 1969 smo v prvi raz-pravi isti skupščini predlagali, da stanovanjsko podjetje v vse naše hiše, s icaterimi upravlja, razobesi okvujene table z naslovom uprave stanovanjskega podjetja, kdo je ra-jonski tehnik za ta predel, kje dela in kdaj bo delal na terenu. Tega predloga stanovanjsko podjetje ni osvojilo, kot ni osvojilo drugega predloga, da naj rajonski tehnik ,,uraduje" določene dneve v mesecu v prostorih krajevne skupnosti. Rajonski tehniki, če jih stanovanj-sko podjetje že ima, sodjjo na teren, oni morajo biti ,,ambasadorjj" podjetja, pa bo marsikaj bolje na-pravljenega v zadovoljstvo vseh, zlasti pa nas stanovalcev, Kot se podjetje zanaša na predla-gane spremembe zakonodaje oz. po-zitivnih predpisov, tako se tudi občani - stanovalci zanašajo, da bodo razne obljube izpolnjene in samouprava v stanovanjskem gospo-darstvu res socialistična, ne pa pod monopolom stanovanjskega pod-jetja. Ni vse denar - dobia beseda in osebni kontakt tudi veliko zaležeta. V poročilu stanovanjskega pod-jetja je bilo napisano, da je bila v letu 1970 uresničena večletna želja o izdajanju lastnega dasopisa in obrazložen namen izdaje. Vse lepo in prav. Papir maisikaj prenese. Ta časopis ne prihaja redno hišnim svo-tom, še manj stanovalcem, ne dobi-mo ga niti v krajevni skupnosti. Kaj stanovanjsko podjetje ni moglo pri-ložiti temu poročilu vsaj eno šte- vilko časopisa, da ugotovimo sadove te trenutne akcije. Potrebno je bilo vreči v nabiialnik stanovalcev zelo majhen listič z obvestilom o izha-janju dasopisa, pa sem prepričan, da bi stanovalci in KS časopis naročili Vse bolj se mi dozdeva, da je časo-pis samemu sebi namen, da zago-varja politiko stanovanjskega podjetja - nam stanovalcem pa ni namenjea Pa oprostite! Napadal bom vsako politiko, ki jo občutim kot slanovalec - občan, kot odbornik in ne nazadnje kot predsednik KS Moste. 2e več let, konkretno pa v obdobju druge polo-vice 1970 in letos, ko se borimo za nov kurz samoupravnih odnosov, ko podpiramo gospodaisko reformo, stabilizacijske ukrepe, sodelujemo v razpravah sprememb o ustavnih amandmajih — hočemo v odnosu do občana in prek njega y krajevni skupnosti tet občini biti konkretni, ničesar obljubljati, česar ne moremo naiediti. Ne smemo pa tudi pristati na stalno ponavljanje istih napak, ne na take odnose, delo in konkretnost dogajanja, da bi dejanja prelagali na drugo obdobje po znanem srbskem reku: ,,Brigo, predji na drugoga? " Ne delajmo samo za osebni do-hodek, za visok standard. To sem omenil zato, ker je večkrat vse sku-paj tako, da razpravljamo, predia-gamo - vse pa ostane po starem in resnično kaže, kot da se borimo le zase in samo za osebni dohodek. NA KONCU I SE DVA PREDLOGA: Tovariši iz stanovanjskega pod-jetja, oiganizirajte razgovor (ne se-stanek) z vsemi predstavniki kiajev-nih skupnosti v obeh občinah. Tam se ponovno pomenimo o vsej pro-blematiki, o poživitvi dela hišnih svetov ter o skupnem nastopu na zborih občanov. Ne besede — dejanja naj govore! Predsednik sveta KS Moste LEOPOLD KOS