*****
•t tka PraakU«t, a. risfi
MAf 5

mk
ta) j te
■_I KNpt Sandajl
'Mi
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne podporne jednote
022.
CHICAGO, ILU sobota, 3. maja (May 3) 1919.
•tort: NM A
»tO? Uirr-Ulf«^
t U
Til^lnii
*«• STEV.—NUMBER 10S.
M H
ZMAGUJEJO NA KOROŠKEM.
Jugoslovanske čete prekoračile Dravo i or trgale zvezo med Italijo in Nemško Avftnjo v okolišu Beljaka. 17,000 gol v ofenzivi. Proti komu se vodi ofenziva? Italija izkrcava čete v Za-dru in Šibeniku. Čigava bo Reka?
KRI JE TEKLA V PARIZU; VOJAKI SO POMAGALI DELAVCEM.
DEMONSTRACIJE DRUOOD.
Ena oseba mrtva in okrog 800 ranjenih v boju med delavoi in polioiati.
Pari* 1 maja. - "Matin" J« »bjavil	da Jo jagodo
«a*a armada, ki Moja 17,000 prtmdrovno de-oarkactjiko fltto na Koroškem in tntlb tW uspešnih napadov v o-kaUiu Beljaka ki Veainja. Jngo it prttoora&U Pravo in mtfill nm m* Nemško Av-Jtrijoin jirknortkimi doštlami. Id n okupirano po Italijanih. Ofen v pondeljek
"^Malin" izvaja i/, tega poročila,'da ui jamo, proti komu vodijo Jugoslovani ofenzivo — proti Mtmftki Avstriji ali proti Italiji. . 'Kopanj, 2. maja. — Iz Spleta poročajo, da je Italija pričela izkrca vat i čete in topove ter drugi bojni materi j al v Zadru in ftibe-nftt na (Ajali Dalmacije. Italijanska' čete odhajajo proti vzhodu in aaebirtjo ob demarkacijski črti.
Pari?, i ^ v fradnJh angleških krogih izjavljajo, da ho Italija sprejela kompromis za svobodno l^ko Reke. , Ji Rimg poročajo, da ao itali-
Siago^m jHprl * P
fe in Dalmacije refterio po željah Italije. V Pliritii. ne zanika ta
RUSI POTOLKLI KOLČAKOVE ČETE.
KRIZA V NEMŠKEM KABINETU.
Po vesti iz Moskve je padlo osem
polkov.
Budapešta in Monako vo 'padeta' vsak dan.
veat. Druge včsti iz Italije t*e glase ,da se je"hrup v Italiji \>)re<*j polegel in italijanski državniki so prijeli Mi /tretho razitlišljati o konfliktu radi Reke in Dalmaeije.
Pariz, 2. maji—Iz Aten je pri-»la v<eat, da h« pričeli Italijani brutalho nastopati proti prebivalce* na Dedekaneških otokih odkar je 0r$ka iadala proklama-t iio, <fa so otoki njena poseat. Ita lijanrip vojaštvo, ki je okupiral.) otoke takoj po premirju, je napadlo parado Orkov v Rhodesu. Klavnem mestu otoka s tem ime nom, ki ao »anjfeetirali za grško •Oakaijo. Italijani »o ubili duhov-aika. kj je vodU parado in dve žemki ter ranili par o*eb. Na otokih j« pro glasno'Vojno stanje in Italijani vzdržujejo najstrožjo cenzuro. '
Parfe, 2. maja. — Albanski de ligatje ao v velikem atrahu, da dobe Italijani Avlono ali Valono na batkanake^ obrežju. V Wilso nevi spomenici, v kateri je ame riški predsednik oznanil svoje ftališče napram italijanskim teri-tortjalnim zahtevam, je omenjeno, »ia sme Italija dobiti luko Valpnc. Tlke luke pa ni nikjer ob Jadranskem morju in zdaj ae je izvedelo, da je' to Valona in Wilaon je po motoma zamenja črko "o" s "p".
je okorejftilo Orke in Hrl»e. ki 'daj- zahtevajo, da se Albanija kratk/unalo razdeli.
Praaeotki javni uradniki ao m
I Park — Oencrtlne Delavska Zveza na Franeoskem ni lahko če ttita aa najnovejšem rekrntu. ki
London, 2. maja. — Iz Moskve je prišlo brezžično uradno poročilo, ki poroča, da so sovjetske čete izvojevala popolno zmago nad četrto armado admirala Kolčaka na fronti objreki Salmiš severno-zapadno od Orenburga. Osem Kolčakovih polkov je bilo uničenih in boljševiki so v jeli 1500 mož. Oeneral pete sibirske divizije je tudi med v jetniki.
Poročilo dostavlja: B'regovi reke Hal miš so pokriti z mrliči in več krtt «00 je preštetih. Mnogo aovražuih vojakov je utonilo v . p • reki. Kolčakove sibirske čete^ ao.
rrHNw*-mreiit ^ mtf^^mltTfiihio*W lanje ne- 0wnbl|rgJL Na sPVerni fronti ob
murmanski železnici' so se sovjet-ske čete umaknile v nove postojanke 30 milj zapadno od Petro-zavodska."
London, 2. maja. — Tz Berlina čez Amsterdam poročajo, da je buržoazija v Monakovem apeli rala na nemško eentralno vlado za vojaško pomoč, ker se boji ma sakerjev. Pruske čete so na čelu ofenzive, ki se vrši za okupacijo Monakova. Bavarski kmetje so zelo hladno sprejeli Pruse. Druga vest iz Berlina če/. Kodanj hc glasi, da so vladne čete premagale komuniste v obupni bitki pri naskoku na Monakovp in osvojile mesto.	r
(Poročila o padeu Monakova se ponavljajo vsak dan in mesto je že 'padlo" uAjmanj aedemkrut.)
Berlin, 2. maja. — Z Dunaja poročajo, da je sovjetska vlada v Budapešti padla in nekateri ko misarji so pribežali na Dunaj.
London, 2. maja. — Brezžična brzojavka iz Budapešte pravi, da je ogrska sovjetska vlada popu-dila koncesije Jugoslovanom če prenehajo z vojno proti Ogrski Uradno poročilo sovjetskega voj nega stana z dne 30. aprila ae glasi, do francosko- srbako-ru mlinske čete nadaljujejo invazi jo Ogrske. Čehoslovaki se tudi gi bi jejo ua severju. Rumunei so zu aedli Mezotur. «0 milj južnovzho dno od Budapešte.
Bern, 2. maja. —Med član nemškega kabineta ho nastala re sna nasprotja, ki morda prineae jo v kratkem spremembo. Med grofom Broekdorf -Ranizaujem tajnikom zunanjih zadev, ki zdaj v Parizu na mirovnem kon
Pariz, 2. maja. — Pri včerajšnjih prvomajskih demonat racijah so bili večji izgredi in boji. Francoska kri je tekla na ulicah iu orožje, ki je bilo pred kratkem naperjeno proti sovražniku, se je včeraj obrnilo proti prijateljem, hralom in Ncatram. | Po zadnjih poročilih je bilo e-ua oseba ubita in ranjenih je 300 oaeb — pet smrtnonevarno — iu med temi je okrog 250 policistov; 50 oseh je bilo aretiranih. - Leon Jouhaux, glavni tajnik (leneralne Delavske Zveze in ao-ialističuj poslanec Poneet ata aliko ranjena.
Več ameriških vojakov je dobilo lahke prasko na trgu Cou corde, kjer so se iz radovednosti pomešali med množico, duši jim je bilo strogo prepovedano pokaza ti se na ulicah.
Petnajst oseb je bilo ranjenih okolici Gare le TEste, kjer je množica napadla konjenike in kjer je bilo oddanih vefi strelov. Trideset oseli je bilo ranjenih na ulici med trgoma Republique ia Uastille, ko so policisti z golimi sabljami naskočili demonstrante. Vojaške čete — poljski konjeniki 1- ae niso mešali v boj in ostali pasivni. Na trgu Ba«tiHe je
mil KONGRES SE SENATNI ODSEK JE Ik MAJNISKE DE-
M	mmNl M0NSTRR6IJE.
Uli VnATMIi
WkiON HORDA NE BO CA KAL VOOODBE S AVSTRIJO.
WUaon je sopet pogorel • tvojo S javno diplomacijo. U Ki-tajce ni Wlo »amoodlo^e
vanja.
■
Fariz, 2. maja. — Predsednik WUhoii je zopet pogorel a 1. točko svojega mirovnega programa. Ameriški delegatje ao zahtevali, da ae dovoli vstop časnikarskim poročevalcem v zborovelne prostore v Veraailleau, ko bodo za-veaniškl delegatje'izročili mirovno pogodbo Nemcem. Wllaou je zahtevo predložil ostali dvojici na včerajšnji aeji, toda Clemeneeau n Lloyd Oeorge ata bila absolutne proti temu in Wilaon ae je u-dal. Mirovni kongres bo torej za zapetimi vratml, kakor je bila preliminarna zavezniška konferenca vseh zadnjih pet meaeeev.
rtleraj je bil prvi sestanek med Nemei in zastopniki zaveznikov, ki je trajal par minut. Nemci so izročili svoje poverllniee in Ju-lea Camiion ter angleški delegat Btpnes ata jih vzela, da jih pre gleifota. Kakor ae poroča danes, ao poverilniee v redu. 8eja Nem«i je kila hladna in nekako prisiljena. Govorilo ae ni doatl. Ko* je alHtti .ae Neoiei zelo dol go|taijo v Veraailleau in vrhute gg je deževno vreme, ftftrovna pogodbo ho
Denar M preiskavo v Sion 0ityju dovoljen.
^............., ...........____ izroči-na
bila vroča bitka. Tam je neka v* tfeurem nsjbrše v pondeljek in lika ženska vodila demonstranta ^ejgH	idra tedia h-
®r umaknili, toda ^ i^pi^JSjopogo je b. pre-
•tlta na nsjnovejšem rekrntu, kl	' d Krzl»ergerjem. načel-
j. prišel v njene aindikaliat^ne	■» £J{rovn" komisije, je
mte in M > sltadll	^ «dpdeg. razdora. Nett,
ne^enje. Ta rekH je /.veza dr-	i kabinetu tu-
\ova oraa-	arm"*\. J
Hvnih urednikov". Nova orga nizaeij« šteje le ? začetku več tl-•e* javnih otadnlkov vsake vmie 1» voditelji pravijo, da ne bodo mfr#vall, dokler ne spravijo v or gaskacijo vae uradnike, ki jih je več aUXiaoč v Frsnelji. lTra4lniki zahtevajo, da se jim poviša plača in siger podvoji, kajti nihče v I ropi »i tako alalm plačan, kakor vsvao freneoaki jsvni ualužbenei
di v konfliktu z večinskimi »oei a listi, ki zahtevajo reorganizget jo kabineta tako. da pHdefa na krmilo Haa*e in še eden neodvia-nI Mviallst, valed čeaar bi po nji hovem mnenju Imela vladajtnl-nejša lla proti apartakoveem
<*h»eago In okoliea: V «oboto oblačno in dež proti večeru; v nedeljo neelalno. Gorkb. Jufni vetrovi.
i,i vojaki aojf ^ » ---t
Uebtl in konjeniki ao zaprli ulico s golimi sabljami v rokah. Na tem trgu je bilo ranjenih okrog 20 o
seb.	,	.
Ameriškim vojakom in častiU-kom je bilo še v sredo zabičano, da ne smejo na ulico dne 1. ma ja. Itafeen nekaterih izjem ao u-liogali, toda okna na hotelu Crl Ion, kjer je glavni stan ameriške mirovne delegacije in sosedna po slopja ob trgu Concorde so bila polna ameriških uniform in ko je množica prodrla policijske konične in sc privalila na trg, so demonstrante poadrsvljsli Američane s klici: We Wilaon, vive le Amerwquet
Ko jc množica pridrla na trg t 'oneorde z rdečo zastavo na čs-lu je akočil policist, da Udere za-ativo z rok nositelja; naalal je boj in zastavonoša je bil pogsten po konjakimi kopiti, loda pobral ne je s tal. Ves čaa boja ao vojaki francoskega M. pešpolka malomarno zrli na prizor. Na bulevar-du (|e Magenta bile zgrajene barikade in tudi tam ao pokali streli,
Demonstrant je so ae trudili, da dospejo na trg Concorde n do aežejo ministrsko palačo in po-slopje parlamenta. Oblasti ao bila prepovedale vaako demonstrira nje pred vladnimi poslopji in trg ('oneorde je bil obdan z močnimi kordoni policistov na konjih. Ko je val ljudske množice končno prodrl kordone in «e razlll po tr-ku, je nastala huda bHka In tam je obležalo največ ranj#nrev. Konjeniki *o po trdem naporu kon-*no vrgli množico nazaj tako, da ni dosegla ministrske palače.
"fciveli vojaki!" je vpila mno-žiea na ulici Madeleine, ko je do spela do vojaškega kordona, kl |e zapirat dohod na trg Cooeorde. Vojaki ao ae nato razmaknili In puatili demonstrante na trg. T«4o zadnji so takoj naleteli na čete konjenikov .ki *o neinmiiljeno zaganjali konje v človeški val Več (,M*h je obležalo pod konjaklmi kopiti Tmla v«l polieiati utao Mli neusmiljeni. Men H^^ ^ dejal poročevalcu: "OroiJe loda na tvoje brate ao koi Ijil." Drugi polieiat, ki nl Wl ts-
ko skrupoložen,
frtneoakega Invalida in ko je a meriški poročevalk proteal.ra
VeČina shodov ae jt vršila v rs4a; nemire so povzročili asM hujakati; najbolj lomi' nemiri toJWU v Oltva
Ohieego, 111. — V ChiosgtM
I prvi maj potekel prav lavei su ob<lriavaU več
SpriaffteM, 111. — LegUlatur ui senatni odaek je aoglasno priporočil predlogo, ki določa osetu urni delavnik aa delavke, in tploš-ua aotlba poatoji, da aenat glasu , e za predlogo.
Senator Bar je predložil ln pri- ----------T._ .
poročil predlogo z dodatkom, da katerih so govorniki je treba vse dodatne apremeinbne raap«»šiljatev bomb na iredloge predložiti prihodnji če- nim »veznim uradnikom, fiinkm trtek; predloga he predložena kongresa iu sodnikom ki* flftpp-drugemu čitanju Šele teden kaa- peten Čin najemnikov W«H ^tapg-ne je.	• Ms. Neki govornik je ctlq .dejtl,
Organizirane opozicije nl proti ds bi bil žalosten, če bi M) l*0s oaemumemu delavniku, toda do- sodnik Umi is ubit, kar bi k|l do godi se Ishko, ds bodo nssprotni- liro oroljt zs delavsko vlado, šf d osemurnega delavnika akušali bi bili delavei na krmilu. VMM dodati apremembne predloge, a govornik je povdsrjtl, At, so kf katerimi nsprsvijo tske luknje pltallatični nsjemniki rsapotltli v postavi, ds bodo podjetniki lah- bombe, da dUlereditlrsjo protlsto ko pridrisll delsvke dalj čaaa v prvega maja ln nskujskajo mm tovarni kot osem ur.	malčsnatvo proti detsvetm,
Predloga določe istem ur dela delsvci zavratnl morilci. na dan, v aobido pa Štiri, toda da Ns ahodih ao protestirali, ker bodo delavka delale le štiri in štl- as Deba nahaja v ječi. rldeaet ur v t»dnu.	N« vseh ahodih js MU^SpHtUl5
Nszadnjsški podjetniki seveds precej številno ssatopsns,. , MU ns iiodo odnthsli od Hoja, čstudl giotlls ni govornikov in shodi «o legislalura sprejme postavo. Po končali V miru ln rsdu. 1*4' skusili bodo avojs srečo ns aodl-	■ — ■ «, < < t\
ščih, kakor ao doidaj še vaelej, Oary, Ind. ^ Tuksj so js^ffiH kadar je kil sprejet kakšen aoci- dtlavakl ahod ns prvogo alen zakon.	»hod at je vtišll v redu In
Legialaturs je aprejels predlo- Prlprsvljens je bila vas go, kl določa preiaksvo v fcionInka stls, da udari po si Cityju In zanjo doveluje #5.000. | toda vzroks ni bilo io
i potrebna reč.
dlože plamene pomialeke in s menduiemte. Ako bodo Nemd sprejeli pogoje, tedaj je pogod ha lahko podpiaana okrog 2A ma ja. Mirovna pogodba je neki o grourna knjiga, ki je razdeljena v <20 poglavij in Iteje približno 100.000 beeed.
Ko bo stvar z Nemčijo konča na. pride na vrsto Nemška Av strl/i, za katero bo izdelana pose lina pogodba. Pogodim za Nent-
Prelskava ho najbrž pričala ta-|ja policije ae je isksulslmt no-koj.	•
Voliva, namestnik Dovisjs, s-postols katoliško krščanaHs cerkve. si bo za prihodnjo sedel^s najbeš- omjpU -aova prialge, udari po Teglalsturi, kl te dri preiaksvatl. ksj uganjajo 'avttl'1 možje.
STAVKA TBIJ^NISTK JE
so
thod no nu, na k ti tre m
rezolucljs, ds morsta i J. Moonejr In Wtrren . proščens In da st njlns dc | vs obravnavs prtd 4, julij Vojsšks rszgrtjtčt js I vojsk v uniformi ki Akots. Torsj Inoatmec, Poltg ga je korskil trobentač, t večkrat zatrobil kile "»blflj A tem kliosm Je vshll pi ds ss pridruAljo četi lo zborujoče delavce. Ceit
Linton, Ind. Telefonist k t to| se vrnile ns delo in atsvks Js kon-čsns. Telefonist kt ao ae vrnile na delo ns podlagi začasnega sporazuma z tNew Home Tslephone ...... ------- --------------------, kom penijo. Po tam aporszumu se
ško Avstrijo ne bo pripravljena Lelef<»nUlka vrntjo ns dslo zs šli-	-------------^
še ts mesec in Wllaon nemsrs ns	Oaemurnl delsvnik JeL«„lu narasla ns tlaoč »al>
Im čakal, da bi bil navzoč, ko pri- 4rufbt takoj prlznsls, mezds se prfhllžtla sborovsllšču. Zakadili dejo avttrijakl delegttje v Ver- p- d0j0#| v 14 dneh.	at jt z vao silo v polleljskl
saillea.	Rudarji, ki niao delali, odkar dou, da ga razbija In udari po dj*
Kitajski delegatje tožijo, da ae ao bila poalsne čett v Linton, w iaVelh. Policiji je aprtjelg r»»bV # jim Je zgodile veliks krivies, ko M vrnili ns delo prvega maja. Ce- M|(ods a kollčl.ln odbilo Je Amerike. Anglija, in Francija h, »o oduiarširsls le prejšnji dsn Lgok, RszgrsJsči nlao blU taMr, dala Japonaki 40 miljonov KilsJ- ht Untona. Meato je dobilo zoH Valjnl a prvo lekcijo ln ptonovlll cev ns polotoku Aantung. ne ds Lorraslno Ike. V Llntonu ao de- ^ nsskok. ZdiJ je ps policijo pri- , bi Imeli Kitajci pravico do samo- h1Vei organizirani v vaeh at rokah. k|« iz defsnzive v ofenzivo In P6r odločtvtnjs. Kltajaki dtlegatje V delavskih krogih aodljo, da glimnl rszgrajsčl, kl ao hotel Jll-pravijo, da ao Japonci Igrali do- ho drulba priznala vae zshlsve pMl| m|rne delsvee, ao <bettll ns liro priprtvljeno roptrako igro in tclefoniitk. kajti ogorčtnjt proti VNt «trini. Policija ni It alrll paihologičnem trenotku. ko jt druftbt je bilo aplošno v mestu, fn,nttlnih nspsdov .»»P« * '
prišla krizs z Italijo, ao vrgli odkar ^ primarširale vanj mill-svojo karto ns mizo ln zagrozili |^ar*ka čeie. ■ prelomom in izstopom iz lege
neki ulici zajele vtčjt štavllo tok rszgrajtčev v vojaški lil »OfUg-
MIUONRAR SE NE OZIRA NA PO0TAVE, DOLOČAJOČE HITROST VOtNJE.
OhieaffO, III. — Uua F. Hwlftt aoTretlrall v treh tednih že|dirm dvakrat, ker Je prehitro vor.ll z avtomobilom. Kedaj so ga prijeli v W1netki, ko Je z avtomobilom a kltrico trideset milj v uri drvli skozi mesto ln tako ugrožal pa-aante. Hi»dnlk ga je kaznoval |»et
katere je
ain meaarskega magneta prav lahko plačal, ker gara na tUoče delavcev v klavnlesh, ds mo ne
proti taki lirutelnostl, ss je tm
dar cedri nad nji«: JMI <a^ja aa a a L-iian
narodov. Anglija in Francija, ki imata tajno pogodbo z Japonsko, ata pritisnili na Wilsona in prin cipf samoodločevanji ao zopet padli v vodo. Kitajci namerava Jo spellrstl ns smeriškl senat, dt * naj ne polrdi pogodbt, ki vaebujt]^' za nje veliko krivleo.
Veratilles, % msja. - V boielu Trlanon. kjer je leta 1871 nemški Bismarek sprejel franeoake dele gate in jim Izročil pogoje miru,
ae bo ta eeremonlja |K»novila v j dl||-f^v j^n^rne glolje, par dneh, toda vlogo Biamareka | -in ...^^Uega magn bo wlej igral Clemeneesu in ne kdaiiji <re»*o*kl Tlilera bo /daj
nemški Broekdorf Rantzau. TakoImanika oelrebnegS drobila, ae apreminjejo čaal! V omejene- m-nj,l» &___
nem hotelu je te dni zelo Svahno.l^	SALVADORJU
.lelavei ao apremenlll veliko »ATOTKM V SAN SALVADOWU
diltio aobano v diplomatično zbor fino, v kateri ae odigra zgodovin- f^ Salvador. - Potres j« M aki prizor; v aobano ao nameallll pn zahteval svoje Irtve, kl Je Ob dolge mize v obliki velike podko Ukal meato. Pojavilo aa je več ve, jih pogrnili a atarošegnim ze- potresnih »unkov. kl ao podirali lenim platnom In obdell z mtnj- hiše.
širni mizami. Frsm ozi hočejo, da Vlsda je proglanlla oliaediio ala pridejo nemški delegatje peš v njenje In <wlredlla vojake, da hotel Trlanon, kakor ata prišla skopl^.
franeoaka delegatg lete 1*71, ko g« ViKla v jezeru je izredne ne je bde jm»e UreAana mirovna po reetla ln as aegrtla. tako, de je v tf<>dt»a I)a II ae bo 4e zgodilo, nI njem poginil« veliko rib. ^ gotovo.	Zapadna Meznk-a j# teke po
Pogodim bo podplaene v Zrvel-|škod«vane, ds ao »orsli ne nji o nI dvorsnl esrssUjake pslaše. 'stsvM
riškl uniformi, jfl ao W1 ui z gorjačaml, a klTft
•al f I i ps*tl po nsolmroU., 7 elh. Vnel as js krstek boj\ t «•• terem je zmsgata policill. 1 . Policaj na konju js lrit#ei V0 f v uniformi ksoelakjdO Akots. Hladil mu je do |lsn«s vhoda v hotel Utham. To Jg'dt kdo udtril ptillcajt z debeli VJ|-Jtčo po glavi, da at Je oo^r^tU-|)ejai v«, dt je vodjt raZgrsjglfv bežal v hotel Lathsm in do jo ta policaja neki neznanec pobil, a gorjsčo ns lis. govori doatl jMiV kdo Je organiziral nemire. ' ^ )
—rae ^^LJT.!
Boetoo, Most. ^ Tuktj js pH-
šlo do ponllčnege bojo, ko m.J* čet les vojsko* ln 4vlHalao Jlga ns demonatrtntt, kl to morfllvPi
v dolgi povorkl. Trijs polletji Mi en eivillat so ohatwljflil»(?oH44jl
je aretirala 112 oseb.	'
Olevelaad. Ofešo. - Tokoj so dt
dogodili reenl nemiri, kl so trtll'' [li do vsčero. Neoilri ao nsotdU, ko
.n "........- f	L > neki lajinant zsksdU f
prišla I »kopljejo oiltok U jezera	]^^renti v družbi eivllktov, da
Jim vzams tsatove. Lsjtoeal tfdk de )e bila tsetsva rdeča, SHiM očividci trdijo, de je bila ške zeateva in do es |l JlJlMff zakadil V demonatrsnts I. • Oatla aa t.
PROSVETA
LO »LOVEHIH MASOPNE POPPOHNI JEPH0TK EVINIMNASODNE POOPOBNK J1PM0T1 po digovru. lokopM - ae nafrji, fes: Zsdiajeoa irtave (isvan Chieogs) iaCaa
lito, |t.7» ss
NmIm ■ m, br b« ilik i IUmm
TROSVETA"
ifc mji Afftf,
-THE ENLIGHTENMENT
Orgmm »ko SimsU Natl—jI
DOPISI.
V	j« a. pr- (April I Mi)
VM jo • to« Simo feotokU mmrmimimm. F o
JSS^BnaBBIMaBBBBBaEBfeBaB
I KDO LA5TUJE ŽELEZNICE?
Železniški magnatje »o pričeli z novo propagando, da prepričajo ljudstvo, da že lastuje železnice in da je podržavljanje železnic nepotrebno.
"Ntw York Journal of Comrnerce'' je ponatisnil iz Ittnega poročila, ki so ga predložile železniške družbe npddržavni trgovski komisiji gotove številke, da se lahko dokaaujejo reči, ki niso resnične. List pravi:
Vseh železniških delnic je 97,475,776, ki so še zunaj. Te delnice lastuje 627,930 posestnikov. Cenijo pa, da individualni vlagatelji posedujejo po 75 delnic, seveda večje Število delnic lastujejo korporacije, vštete so tudi železniške družbe, ki kontrolirajo lokalne železnice.
Članek naštev* koliko delnic ima zunaj vsaka glavna železnica in koliko je delničarjev.
Te številke so porabili razni dnevniki, ki so naklonjeni privatnim železniškim interesom, da dokažejo, da železnice ne lastuje pest magnatov, ampak da so ljudska lastnina.
Clankarji, ki se poslužujejo teh številk, da nasujejo ljudstvu pesek v oči, so pozabili, da je v Združenih državah sto miljonov prebivalcev in ne samo 627,930. Že to dejstvo govori dovolj jasno, da so delnice v rokah neznatne ljudske manjšine in da se ne more govoriti, da ljudstvo lastuje železnice. Ce bi poročilo še povedalo, koliko od teh delničarjev lastuje le po eno ali pet do deset delnic, Uda) bi se število delničarjev, ki so v resnici gospodarji nad železnicami, skrčilo na prav majhno število. ,rv »jigkj "dofcajjj" ne morejo prepričati ljudstva, da naj , as železnice vrnejo pod privatno kpntrolo, ker so že splošna ljudska last, ampak povzročajo pri ljudstvo nasproten učinek.
t *'
: Penar, denar, koj ljudje! — Zveza ameriških bankirjev je opozorila javnost, da se pripravlja kakih 1,300,-000 tujezemcev na odhod v Evropo čim bo podpisan mir. Tujaaajnci pa imajo v ameriških bankah okroglo štiri mi-Ijardf dolarjev in ta denar hočejo naravno vzeti s seboj, ako odpotujejo v domovino. Bankirji pravijo, da bo izse Ijsvanje v tej meri precej vznemirilo denarni položaj v Ameriki, kajti vzeti hkratu štiri miljarde dolarjev iz bank niso mačje solze.
Cikaška Tribune se joka nad tem denarjem in pravi, da bo izseljevanje imelo dobro in slabo stran. Dobra stran bo, ker se Amerika iznebi "nevarnih socialnih in političnih elementov", katerih je največ med tujezemci; slaba stran pa je, ker bodo ti slabi elementi vzeli s seboj dober ame-riški denar. Ako bi bilo mogoče kako narediti, da bi ljudje šli, denar pa pustili tukaj, tedaj bi "Tribune" z bankirji vrecT plesala veselja, dani ravno ae ne zavedajo vsi skupaj fakta, da bo za Ameriko večja škoda, Če izgubi delavce kot pa če izgubi njihov denar. Ako je miljon delavcev prihranilo Atiri miljarde (česar pa ne verjamemo), koliko miljard dolarjev so Aele ti delavci naredili prof ita kapitalistom? In pomisliti je treba, da inozemski delavci opravljajo najslabša in najtežja dela, katerih se domači delavci nočejo zlepa dotakniti.
Kaj so pa bankirji storili, da bi tujezemce poameri-čanili in pridržali tukaj, dokler je bil čas? Nič! —
Nepotrebno tarnanje. — Zadnje čase ae ponavlja v dnevnikih tarnanje, da duhovni povprečno zaslužijo po ffcOO na leto, kar je malo v primeri z visokimi (?) delavskimi mezdami. V dokaz navajajo izjavo rev. dr. William Burta, škofa metodiatovake epiakopalne eerkve, na konferenci v Buffalu. Ob tej priliki je skof dejal, da duhovni zaslužijo povprečno od $7(10 do $800 na leto. oženjeni pa imajo še hišo na razpolago.
Willard, Wia. — Na velUu>uoš-
no nedeljo kdo tuksjšnji pečlar ji priredili, svoje tesalleo, na ka tero »«io povabili tudi na4a losi« de. Veselica se je izvršile v največjo /adovoljnost vsak, prirediteljev kakor tudi udeležencev in v veliko jezo tuksjŠnjigi 'gas-puds", kateri je Se hodil od hiše do hiie, ter svsril ljudi, da naj ae ne udeleže te veselice. Še veda, ljudje niso poslušali tek operni nov razven nekaterih pobožnih mamic, in so »e udeležili naše ve seliee. »
Splošno je že znano, kake uma-zan$ taktike se poslužujejo razni Rssputinčki napram onius, katera uejajkajo. lite taktiki te poslužuje tudi tukajšnji. Napredne ča-sopiae o h hoj a v najglofeokejšo peklo in jih nazivljajo 'gnojnico'. Največjo piko ims na 'front' to". Toda izmed vseh časopisov, kolikor jih izhaja v Združenih državah ie ni izlil noben list toliko gnojnice na politične nasprotnike . kot ravno Sloga.
Pred par ledni je bil tukaj sestanek' za JRZ (SRZ), ua katerem je nek tukajšnji pečlar pojasnjeval sedanji svetovni položaj, kolikor mu je bilo mogoče v danih razmerah in dotaknil »e je tudi Jugoslov Reliefa v ;<Chicagi. Pojasnjeval je zbranim njegov namen in cilje. Nek prijatelj je pa takoj nesel na uho tukajšnjemu "gaspudu' na uho vse, kar ae je govorilo in kar se ni govorilo.
To gs najbolj jazi, ko ji bilo omenjeno, da tukajšnje države ne podpirajo eerkve in duhovne, kakor ne je to godilo v črnožolti monarhiji, katero je vendar en krat počitral vrag. Seveda on je trdil, da to ni reanica, in da dobivajo duhovni plače iz fonda, ka terega je cesar Jožef H vzel raz iiiiu cerkvam iu samostanom. Toda, čudno, zakaj je avstrijski dr žavni zbor dovolil devet milijo nov kron za povišanje .plače du hovnomf Zakaj potem ie nekite ri izsiljujejo bolnikom nssmrln postelji oporoke, v katerih ji po dsrjeno največkrat celo' premo ieuje cerkvi in raznim duhovnom za večne maše! *
Poleg tega je pa še tolike pre drzen, ds ns« naravnost psujerter ne zsničljivo izraža o na m Slo vencih, ter vpraiuje, ksj imamo Slovenci pokszsti in da smo v po »meh drugim narodom. Ako smo kdo je tegu kriv-* AU niso ravno duhovni, kateri so nasprotoval vsakemu napredku f Toda ljud sivo *e je pričelo zavedati ter vam kazati hrbet. Toda oglejte se po drugih naselbinah, kjer so razni 'dušni rešitelji" izgubili vso moč, kako so se pričeli Slo venci gibati ter uapredovsti in ne izebrsževsti. Post s vi ja jo kra sne "Narodni domove",' kateri niso ssmo v ponos slovenski na Melhini, ampak eeli naselbini; V drugih naselbinah sa pa pridno
sgltira, ds se postavi .'Narodni .......
Kaj ste pa vi dosegli % poduče vunjemf Nič drugega, kot pre pir in sovraštvo, ter držali pri proate delavce v vedni temi, du »o bili še tem bolj izkoriščani m privatnih podjetnikov, kakor so Ravno ljudje vsšegs kslibra uaj bolj nasprotujejo delavskim or gauizaeijam. Seveda izkoriščanje ima katolišku vera Že itak v »vo jem programu, radi tega »ir pa imeli'v Črnožolti monarhiji tako /nslomho. I
Tudi tukajšnjim farmarjem bi veliko bolj iiNtregli. ako hi ne prijeli, kakega bolj koristnega dela. ki>t pa zabavljati Čre* poli tiene nasprotnike. Podačevali ki raje umno kmetijstvo ter druge podučne predmete tikajočih se farme rstva.
Pravite, ds je vam vse znano ksj s« izgovarjamo. Seveda, »a, imste svojo agent uro v »povedni-egh Toda prepričani hodite, da tega ne Itodete dosegli, kar »te v
svoja brati. Kriliti pevci veselo '^ajf> drevja do drevja ter Pn piva jo svoja pesmi. IU človek pride n velikomestnega življenja, Aekšj časa ne more naglf-dati te Itrgsote. človek najde dovolj zabavi na farmah in kljub temu. da ji dilo včasih tudi zfelo naporno, vendar ss človek počuti Vflfko bolj zadovoljnega; saj nima priganjačev za sabo kol pa v raznih tovarnah in rudnikik.
Poiibno zabavo delajo razne novice med tukajšnjimi nassljrn e|. tako so hoteli pred kratkim naprtiti nekemu tilksjšnjemjh pečlar ju ženo in dva otroks tis hrbet Revež se je kar jokal od — srfmiga smehs. "Sreča je ssmo to. <|a ima ženo in otroke v starem kraju. Radi tega ni take nč-varnosji. Hvaležno se zahvsljuje vsem pobožnim msmicam, katere so ga hoteli osrečili na ta način. V zahvalo bo del za eno sv. rosšo, ds bo Bog ohranil še nadalje gibčnost jezikov.
Poročevalec.
...... ■ j 1
ati povojna in užili smo ie pre ej /a bave V imt/ui društva se ua tem m«
stu najtopleja zahvaljujem vsem deležencem pesebno pa ša slovenskemu pivskemu odseku iz Springfields. kiteri je bil v tako obilnim številu zastopan na tej veselici in nam pripomogel do ta-ko lepegs vspeha.
Anton Stiegel.

Co." je zaprla premogokop zvan Nord Mine" zs nedoločen čas. 'remogarji so pobraU vse orodji iz rova 2«. in 30 aprila. Sedaj obratuje v tej okolici ssmo en ^rimogokop in sicer samo z polovičnim Časom. Vtem premokopu je vposlenih 150 delavcev. V mestu samem, katero šteje okrog 2,000 prebivalcev, je samo ena tovarna, v kateri je vposlenih o-<rog 25 delavci v.
Krasne delavske razmere vladajo v tej okolici; ni čudo ako se sliši razno godrnjanje.
J. T. poročevalec.
Ltaeoln, UI.
"Lincoln Coal
Akren, 6. Društvo "Dole njec", «t. 170 »NPJ pHredi 10. maja t. 1. svojo prvo Rpomladan sko veselico v korist društvene blagajni. Jtir ja to zadnja veselica pred splošno 'sušo" v državi ohio, se tim potom najuljudneje vabi vse rojake v tej naselbini in bližnji okolici, du se udeleže te veselici v polnem številu. Pri tej veselici sodeluje hrvstaka godba na pihgla. Za najboljšo postrežbo v vsakem ozira -bo skrbel veselič-ni odbor. — Veselica se vrši v društvenih prostorih na Wash ingtonovi cisti,
Frank Kocjančič, tsjnik.
2—7.
Plavanje in
P^t^janje.
Trotttfnald, Minn. —Kar se dela tiče v tej okolici menda ni nikjer tako slsbo, kot ravno t.ukaj okrog. Rudniki vsi počivajo, ker so stofmjevaje zsprli vse in pu-stili, da jih je vods zalilo. Radi tega smo prepričani, ds bomo i-mili neprostovoljne počitnice še dftlgo čase.
lansko leto je ^llo vse t sko živo v tij okolici, ds se nismo niti oddsleč nsdejali, ds bodo nsstale ffeznirfri,' V kakorinih se nshsja-»posedaj.
Ranici ko večinoma odšli iz teh krajev s trebuhom za kruhom, edi no oženjeni in oni kateri imajo svoje hiše smo še ostali in se vozimo 9 poulično karo eno uro fn pol daleč na delo. Toda, kakor se čuje, nameravajo zapreti še te rudnike, kateri sedaj obratujejo in potem bomo pa počivali. Sicer hi ne bil počitek ie tako nezafte-1 jen, ako bi se moglo Živeti tudi brez jela.
25. aprila je nesreča zadela rojaka Jakob Božiča. Ko se je nahajal po opravkih na fro*by, je žena ftla nabirat regrat. Doma je pustila otroke same brez vsakega vsrha. Nastal je ogenj, kateri je uničil vse popolnoma. Zgorela je obleka* denar in sploh vse. Ko je priletela domov je našla celo poslopje v ognju, edino otroci so se nahajali zunaj. Najstarejši jc star 12 let in najmlajši pa 1 leto in' pol- nešili nišo drugega, kot to. kar so imeli otroci na sebi.
Za prvo silo smo preskrlsdi tukaj *lvčči Slovenci in Hrvati.
Obračamo ae pa še do drugih rojakov za pomoč za omenjeno nesrečno družino, katera se v resnici nshsjs v največji stiski.
Tegs rojsks nesreča obiskuje že dolgo čsss. Lsnsko leto sta mu poginili dve kravi s teleti in kma In nato pa en prešič. Nato je zbolela žena na influenci in. je leža la dva meseca. Sedaj mu je pn o genj uničil vse. ksr si je z krvs vimi žulji prihranil.
Rsdi tega ae še enkrat obračam na vse usmiljene rojake, da priskočijo omenjenemu rojaku na poram* in mu pomagajo, koli. kar je le mogoče komu. Družina y nahaia v ns j večji stiski pose-Ono še v tej neznosni draginji, fmens vseh darovsleev bodo pri-oltčens.
Vedno večja Število ljudi spoznava blagodejni vpliv kopanja na prostim. Sevedu se dogodi marsikatera nesreča pri kopanju, ki W se lahko preprečiis, če bi kopajoči bolje obvladali vodo. Onim, ki znajo plavali, kakor tudi onim, ki na znajo te umetnosti, ali se vzlic temu radi kopljejo zunaj, poda jemo nekaj navodil pri kopanju.
Za neplavalce velja pred vsem: neplavalec naj gre v vodo le do prsne višine. Tudi za plavalce Ve [Ija pravilo, da naj ne hodijo da Ije v vodo kakor tako daleč, ds čutijo še tla pod nogami, ker med plavalci in plavalci je velik raz-
nič, ali oni plavač je zanič, ki u« more iskajati brez njih. Kadar dobi tak plavač pri plavanju krt v nogi, si ne zna pomagati. Zato je treba pri navadnim plavanja poskušati, da je lers ali desna noga popolnoma mirna, med tem do se tempo plavsnja nič ne spremeni Temu se priuči zelo lahko vsak plavač, ako za začetek poskuša le pri dvih aH treh sunkih obdržati mirno nogo, kmalu jo bo lahko držal na daljši poti. ¥nogo lažji ji držati roko pri mira Tu di arednji dober plavsč aa nauči te prednosti v dveh aU treh tednih. Teh vaj človek ne pozabi ni-kdar, ka^ar jih zna perfektno, plsvač s temi t^ratnostmi gr« brez skrbi v vsako vodo. Seveda trdijo neksteri, da je že marši, kak dobir plavač utonil. Ali resnično dober plavač ne more ni-kdar utoniti, to bi se moral še t rodit i. Ako res utone dober plavač, tedaj ga je zadela v vodi kap.
Dobri plavači so skorsj vsi izurjeni v neki plkvaški umetnosti; popolnoma mirno leže v vodi, ne ganejo se, voda jih goni dalje. To je pa umetnost, katere se ne more naučiti niti najboljši plavsč, če ni njegovo telo ustvarjeno zs to. Tudi mnenji, da se vsak človek lahko nauči plavanja, je napačno. Posfbno ljudje, ki imajo selo močne kosti, se potope V vodi kakor štor, čf niso privezani na vrvi. I-majo dobro voljo, razumejo nek, a piavati ne morejo.
$ plavanjem je najtesnejt združeno potapljanje, ki se ga la-
hko nauče tudi neplavalci. Vsak dober plavač naj bi gledal, da se priuči potapljanju, da zdrži vsaj dobro minuto poci vodo in da se potopi vsaj dva metra in pol globoko. Iz skskalne deske bi se mo ral znati dober plavač potopiti vspj tri metre globoko. Potapljanja se nauči najlažje tako, da je iega telesa v vodi skoraj navpična, glava navzdol, udi-stegnje-
loček. Oni, ki na primer v omenje- \ nimi tako kakor pri plavanju. Vo nem kopališkim prostoru dobro Ida ga skuia potegniti navzgor, sli
Vsakovratiti darovi se s nsj-Cle vels itd u! kjii" so V vas" Ijd^ig. **** hvaležnostjo »prejemsjo. tudi t s koj naveličali. >tiksr	!Upov' P^jsi«? t
Delavci ne vedo, kako velike so duhovniške plače,!*i« »»«*•. sko ne gre k «povedi sli
pomieinsjte onega, ki je šel v hi šo ter rekel leni. da lahko capu
J Jakob Uoiič. Trotumald. Minn.
Josip Vidic, Bos 51. Trommald, Minn.
iu pogumno plkva, oni ni tndi že v reki ali odprtem jezeru izurjen plavač. V reki in v jezeru mora biti plavač gospoadt* vode, ako hoče plavati bres nevarnosti. Plavsč ne ime Wti vrtoglav, to *e pravi, da mu rtjbra biti popolnoma vse eno, aH meri globočina pod njim 2» sH 00 metrov, ali mora plavati do obrižjs 50 ali 500 metrov, ali ga potigne tok s seboj, ali ga obvlada on. Pravi plavač mora biti pred vsem samozavesten. Samozavest pri plavanju si lahko ileherni pridobi, če ima le trdno voljo. Najprej naj plava v kopališču gor in dol večkrat, ne da bi prenehal. Čez pet ali deset minut postani plavač truden, tru-dtiost pa mara premagati. Ako pa ne more primagatl utrujenosti, mora pač Ili is vode in počivati kakih pet minut. Po počitku naj prične poizkus iznova. Čez osem dni bo opazil plsvač, da ni več truden, da zdrži brez posebnega napore pol ure v vodi. S tem je clH Še skoraj dosežen. Treba je li ki> da se nauči plavač plavanja, pri katerem izostanejo predpisani plavalni gibi. Najprej se mora priučiti hoje po vodi. Hoja po vodi je zelo važna, ker so pri tem roke popolnoma svobodne. Svobodne roke rabi plavač posebno tedaj, kadar hoče iz vodi ob strmem obrežju, ali če gre med plavanjem v čoln. Hoje po vodi se najležje priuči pri doprsnem plavanju, takrat naj spušča noge vedno globlje, dok le ne stoji navpično. Nato naj giblje z nogami tako kakor pri plavanju, roke naj mirujejo, a ni jih treba potegniti ie iz vode, do sem je stvar čisto tnostsvna, težkoče nastanejo šele tedaj, kadar plavač dvigne naj
s trdno voVjč mora premagati moč vode. Ako hočete, ima potapljanje kako vrednosfi * tedsj morate imeti fcri potapljanju oči odprte. Lažje je, Če so skoči Že v vodo /. odprtimi očmi, težje je, odpreti oči šele pod vodo! Ako se drži pri skakanju glavo preveč n a ta j, tedaj se lahko primčri, da vdari voda ob očesno zenico, kar povzroča občutno bolečino ln je očem v kvar. Potapljanje z odprtimi očmi ima več prednosti. Človek se čuti bolj varnega in lahko natančno pregleda dno. Čeprov je voda včasih kalna in neprozorni, vendar prodre toliko svetlobe skozi njo, da se razločujejo natančno vsi pridmeti na dnu, celo besede na novcih se lahko bere. Lahke se zgodi, da. pride potaplja* pod čoln ali h kakemu kolu. Če i-mft odprte oči, tedaj se mu ne more nič zgoditi, ker treba je le, da plava v smeri svetlobnega žarka.
Kdor ni dober plavač in obisku je plovna kopališča, ta naj nikar ne plava v globoko vodo, kjer s tem razburja paznike, ki morajn takega plavača neprestano pazi ti. Ako se mu pa zgodi kaka nezgoda, ledaj naj ne vpije preveč in noj si ne obeša na svojega prijatelja.
TERMIN OBVSSNIC OUAB
Chioago, DI. - Sedanja izdaj« obveznic svobode in zmage se glasi ns najkrajši termin izmed vsik dosedaj izdanih obveznic svobode. Obvirniee zmage in svobode poteče jo že leta 1923 in sicer 20 maja Poleg tega so pa še najboljše ohrestovane in sicer 4 in so izvzete vsega državnega in
okrajne^ davka. Podvržene so pa davku na dedščine in zvezne, prej eno, potem še drugo roko iz mu dohodninskemu davku. V o-
vode. Za to je treba zelo veliko vaje. Opozoriti je prav posebno na to, da ni treba z nogami enakomerno giba tj kakor pri navadnem plavanju, stopa se lahko Izmeno-ms. Vendsr je to za zsčetnlks precej naporno, kir se mora silno hi-
stalem pa veljajo iste določbe za te obveznice, kot zs prejšnje.
Sedsnje državno posojilo j« razpisano za $4.500,000.000 7a več kot označeno vsoto se ne bn izdalo obveznic, sko ne zahtevajo ra/.niere. Pridržane so pa prgvi-
trden, tedaj post s js jo gibj vedno počasnejši.
tro gibsti. Ksdsr je plsvsč ži bolj 7A povfčsnje sli ps snižsnji t«
rso e Ako se podpiše več tegs po-
■Mijila. kot jf potrebno, ae bo de-
Kdor zna dobro plavsti v nova- nar naložil ua iste odstotke, kn?
ps tdtraino. Jat aa |morda gs tudi vi.
poznsni iu
ker nimajo kontrole nad njimi, ampak pravijo, če je duhovniška služba postala res tako slaba, da ne nosi toliko,	_ da bi ae pošteno preživeli, ai lahko pomagajo. Tovarne|«el, katerega 7ti"prtd niksj in rudniki no duhovni^ ravnotako odprti kot delavcem
dni legi in tnu tudi hoja p« vodi ne dela več težkoč. la se priuči
je pri prgem posojila. Te oKVeznice a« pričnejo obes-
ili. O delavskih ra j plavanju na hrkiu mimogrede. Utovati 20 maja t. 1. in so izpla'-Ako pametno premislite je p<w zmerah je bilo Že poroča no in ra Pri plavanju na hrbtu rabijo le Ijive v polni vrednosti 29. aieja
d i tega se mi rdi neumestno še noge, sli roke. A tndi pri navad
som še vršili bolj kerkten za čl* .enkrat poročati,	ker ni vredno|nem plavanju je neobhodno po
Ce ae duhovni poaiužljo tega nasveta bodo tudi kmalu	kot pa ta. katere sploh omenjati	Delamo k več- trebno za pridobitev samozavesti.
•poznali, zakaj ao delavc i organizirajo politično in ^Vo^^^ T^	"
kovno in niao zadovoljni, da dobe za muke in trpljenje ne razlike.
n« tem svetu nagrado aele na drugem svetu.
Sepitotovoljmk počitnic thfeitto reč kot 4 jih želimo
i.. naj. počiva ena roka. ali pa ena
1923
■ Kdor kupi te ohveznW nf odplačila plačuje po sledeči lestvi-♦I. kdor pori piše to ponojilo pttA f 10. majem plača deset od*>M*<.<',
noga, Vsak. kdor hoče postati pred 12. avgustom plača ^
j Narava je začela vsbujati t||.| Tukajšnje pevsko društvo spreten plavač, mora gledati it* ti ot kov. pred sepiefeibrom 12.
Duhovni lahko postanejo delavci Centu tamaio ako raaH,l# ln *rvi	"Karja Svobode' je priredilo ve- to. da se osvobodi polagoma vseh draUei itd
ai lahko |HMruigsjo?	-'	r1.*	< J"^?1*	17. spri Is. Kljub slsbemu i plsvsgkih podpisov * tfm s*ve-, Kdor ps i
isleuitl ln •evatHci II pstanjajs4vremenu ja bila udeležba št do- 0a ni rečeno, da eo ti predpisi ta'to. plača 20 maja t. L
plača takoj palso «v*
noviceizju-
GOSLAVmi
jugoslovanskih škofov Jugoslovsnski škofje so iz dali na duhovščino in katoliško ljudstvo akupni pastirski list. v katerem prsvijo med drugim: 1 stari Slovani so se posluževali z dovoljenjem Rima pri slušbi božji svojega jezika, n to predprsvieo mo oeuvsli v nekaterih krajih na-if) nedaj ujedinjene države, do dneva današnjega. Zakaj bi se to pravo sedaj ne razširilo nsd vso ostalo domovino? Zato smo se zbrani jugoslovanski Škofje obrnili na papeža, naj nam dovoli na celem področju Jugoslavije čitati niužbo božjo v starem našem slo venskem jeziku, kakor sts to de Isls naša apoetelju sv. Ciril in Me-tod, a vsi ostali obredi naj se o-previjajo v narodnem jeziku, ka kor je to t dovoljehjem svete sto lice že običajno v nekaterih škofijah." Pastirski list so škofje za ključilPtskole: "Opozarjamo zla ril na eno dollnost, ki jo Vam nŠ-laga krščanska ljubezen: Že preje swo živeli in živeli bomo odslej, v rrovi nsši državi pomešani z brsti, ki govore z nami isti jezik, v ks terih teče ista kri, ki so jedno z nami ali niso iste vere, s to so »aH bratje pravoslavni in l^usli mflHi. Tnja rok*, tuje oblasti so znale postaviti marsikaj med na«, kar jt povzročalo razdore med nami.. Tudi tem našim bratom je treba, da izkazujemo iskreno svo jo ljubav v besedi in dajanju. Sedaj smo njedinjeni v svobodi v svoji državi, naj torej izgine vse, kar je med nas zasejal tujee, m molimo se Gospodu, da nos uje-dini v popolni slogi in Ijubsvi, ka
KRI JR TRRLA ♦ PARflTO.
(Nadaljevanje s 1 strani.) zs zobmi, drugsče n* boš nikdar več vfflel Amerike!'*
Ko so voditelji ljudskih množic sprevideli, da ni mogoča dase či ministrske palače, so pregovo rili demonstrant*, da" se naj vrnejo na trg Itepuhlique in trg Bastille. Množica, pevajoča mar-seljezo, je hitro napolnita trg Re-publique, ali tam eo konjeniki zopet napadli demonstrante, iti prvini so pomagali ognjegsšci, ki so brizgsli vodo v delavske vrste. Neki mlad fsnt je hitro zsprl vodovod v bližini in preplašeni og njegasci so držali prazne cevi v rokah.
Tedaj se je dvignil v avtomobilu slep vojak in nagovoril množico z besedami: <4Xe prelivajmo francoske krvi! Ne vidim vaj, to'-da čutim, da ste pošteni delavci. Ne zmenite se za policijo. Vojaki vas ne bodo napadli. Petnajst mesecev sem bil na bojišču in bojeval sem se tndi za vas In zato nočem, da bi se prelivala bratska kri." Delavci so dvignili slepega govornika na rame in ga nosili v vrsti med prepevanjem "Interna-eionale." Proti večeru se je vihar •polegel in nastal Je mir.
Generalna stavka je bila popolna. Niti eno kolo se ni zaobrnilo. časopisi niso izšli in 750,000 oseb je bilo brez kosila in večerje, kajti kavarne in gostilne so
btu uprte.-----—*
rioitlU
RAZPRAVA f mš&ČAM&n
PAlUMfr
Prvi maj na Angleškam
London, 2. maja. — Delavski praznik je potekel mimo. V in-dustrijalnih središčih Londona iu drugih mestih so bile delavske parade in socialisti so priredili velikanski obhod iz West Enda v
park Hyde, kjer se je vršil shod.
____ ------ ^ t Policija ni motila obhodnikov ni-
kor je to bile, ko smo sprejeli Kri-j ti zhorovslcev in vse se je izvršilo v najlepšem miru. Kdini krs-val je bil pred poslopjem parlamenta, ko je hotela Silvi* Pgnk-hurst s Četo žensk izsiliti vKtefp v
stovo vero sveto." — Ts pastirski list so podpissli vsi jngoslovanski Škofje razun mariborskega drja Napotnika.
Jugoslovanski demokratski list ua Cettgjl. Na Oetinju je je izhajati 1 Ust Ujedinjenje" glasilo jugoslovanske demokratske skupin^. V svojem programu naglašs list, da iemlje nase težko dolžnost poučevati črnogorski na-rotj (n mu dajati društven in poli tičen prsvee. Velika narodna skupščina je odločila ujedinjeuje Črnegore s Srbijo in odstavila kralja in dinastijo. S tem čjnom je ('rnsgora ppkazula vsemu svetu, da je ona prva izmed jugoslovanskih pokrajin, ki je pohitelo, da stopi ujedinjena s Srbijo, v veliko Jugoslavijo,
Muslimani aa monarhijo. —
Jugoslovanska muslimanska demokracija v Sarajevu je pričela izdajati svoje glasilo "Jed-nakost". V svojem programnem članku pravi: "Stopamo pred jnvnost kot jugoslovanska muslimanska demokratska skupina. 1'rožeti smo z najglobljimi Čustvi jedinatvu* drŽave vseh Jugoslo vsnov, osnovane na nsjširših na Mih z monarhistično obliko in pod dinastijo Karagjorgjevičev.
Najvestnejle bomo podpirali vsako delovanje za narodno jedin-st vo in pobijsli z vso resnobo vse separatistične težnje." — List u-reju je "Stepo Kobasica, bivši n rejnik "Brprfki Ki ječi" Ahmed t"; jagič, bivši urednik "Musavats , osman Rfendi Sikirič in K, Ma-ksimovič, bivši urednik "Jeni M usa vat a".	.
O rimskem in londonskem pak tn. Poslanec Torre pifte v fur-riere dells Sero" o rimskem m londonskem psktu, da je london-M pakt nsstsl v času, ko še nI ob stojal predpogoj, da avstroogrska niansrhijs razpade. Takrat se je i zapravljalo o teritorijslnih vpra »sajih napram tskrstnemu ao-vrsžniku. Kaditegs se londonski pakt ni mogel ozirsti ns Jugoal*-vijo Rimski pakt je zssledovsl io, ds se osnuje tnks držsvs. ds se ž njo izključi z Jsdrsnskegs mor
nižjo zbornico. iVnkhuratova je bila aretirana.
Dublin, 2. majn. — Na Irskem, izvzemši severnega dela. je včeraj počivalo delo. Počivali so vlaki, tovarne in pristanišča in časopisi niso izšli., ,.-»■»••■•».........
Izgredi T Madridu.
Madrid. 2. maja. — Tukaj so se včeraj vršile, velike delavske prvomujske demonstracije, ki so bile mirne do proti večeru, ko je hotela policija razpršiti demon-strante na glavnem trgu. Počili so streli, ki so naredili veliko zmeS njavo. Nekaj oseb je bilo ranjenih.
Splošna stavka v Argentiniji.
Buenos Aires. 2. maja. — Po vsej republiki je včeraj počivalo delo. v Buenos Airesu je bil u-stavljen ves promet, tovarne in prodajalne so bile zaprte in ča*o pisi niso izšli. Delavci so priredili velikanske obhode in javne *ho-dc. Oblasti so Imele pripravljeno vojaštvo. toda nemirov ni bilo.
iMadnd, Span. — Znano je. de se je Aparat k s vlsds izogibala raz-P rs vi o maročanskem vprašanjn
v parlament u, da take prlkrtj* težkoče, ki se pojavljajo pri reševanju tega problema, levica je večkrat skušala zlomiti ts molk. da postsvi vladno delo v tej zs-•levi v prsve luč.
Sedsj je položsj drugačen, kajti maročansko vprašanje dobiva mednarodno lice in o njem se razpravlja na mirovni konferenci. Dollnost španske vlade je. da poHtičim hrani svojo pozicijo, in tako j« špansks vlsds zašla v položaj, da se ne more več izogniti disknziji.
O maročanskem vprsŠsnju so žs dvakrat ali trlkrst razpravljali v parlamentu in v svet so poročali nazore, ki jih imajo stranke o tem vprašanju. Med španskimi političarji se zdaj vedno bolj odločno sliši glas, da je treba obširne razprave o tem vprašanju. Voditelji političnih strank prsvijo, da zadeva ne gre mar (samo Španski, ampak se tiče vsega sveta, ker je postala medna rodna in je od rešitve vprašanja odvisna tudi bodočnost severne
Afrike......Političarji pravijo, če
Prane i ja dobi popolno oblast nad Marokom, tedaj ima pod svojo oblastjo vso sevamo Afriko od Maroka do Tuniss ob meji Tripo-litauije ns vzhodu.
Francija zaktevs odpravo med ns robnega pssa in da Tanger pri de v njeno posest, ki je zalo vsžna Inka ob vhodu v Sredozemsko morje.
Bsreia je prvi sprožil maročan-sko vprašanje iu špansko mednarodno politiko v parlamentu, ko se je dotaknil potovanja grofa Romanonesa v Pariz, da govori s predsednikom Zdryžanlh držav, francoskim ministrskim predsednikom in drugimi raerodujnlmi faktorji. Bareia je novdarjal, da je važno izvedeti, če je potovanje imelo uspeh ali neuspeh. l>ejal je da je prevladovalo veliko navdušenje, ko js grof Romanones od potoval v Psriz, po njegovem po vrstku pa nihče zinil besedice fcarela je govoril po tep kritiki o važnosti lige narodov za španske gospodarske probleme.	(
Odgovoril mu je grof Romano-rte*,'ki js povdarjal, da mu je taž-ko govoriti jssno o tako delikat-nih vprašanjih, ds ftpenskg ni bi-S pred vojno osamljena in je i-mels popolnoma določen, načrt, odprto zvszo z Anglijo in Fran-<djo. Prišla je vojne iu voditelji konservativcev so mislili, tla naj' boljše služijo interesom fcpsnske. Ae dežela ostane popolnoma nevtralna. Odgovarjal mu js zopet Bareia, toda debata ni prinesla nobene jasnosti za maročgnsko Vprsšanje.
trgn Ns ts nsčin bodo tovsrusrji dobili popolnoma pod svojo oblast trg bombaža in kontrola nad trgom bo ravno taks, kakršno iz vajsjo velefrgevct nsd Žlvefem. Nova drušbs se je orgsnizirals glavnico HO,000,000, poleg pa misli izdati še zs $15,000,000 sa-dolžnic, ki bodo nosile po šest od sto obresti in postanejo zrele po 50 letih.
Ta ogromni kapital; ki ga nameravajo Tovarnarji vložiti \ podjetje, dokazuje jasno, kaj je eitj teh tovarnarjev.
Skladišča za bombaž z g rade v severnih in južnih drŽavah.
PlUPmOI ZA RAMO! TO J N0ST.
Waahington, D. 0. —Kakor zahtevajo vsi narodi, svojo -samostojnost, istotako zahtevajo tudi prebivalci ua Filipinskem otočju.
Agitacija se vrši ža dalj ča«a iu Vedlib ln vedno Izhajajo razne resolucije v javnost, v katerih po jasnjujejo ljudstvu razmere ti« Filipinskem otočju in zs koliko časa so vzele Združene drŽave nadvlado na teh otokih .
Ko so Združene d rja ve okupirale te otoke,, so se Izrazile, da bodo toliko časa Imele vso upro-vo na teh otokih, dokler ne bo ljudstvo zrelo za samovlado.
Sedanji governer na teh otokih, se istotako zadovoljivo izra Ša o filipinskem ljudstvu in pov-darja, da jc ljudstvo že zrelo zo samovlado. Vsi prebivale! §o zelo nadarjeni in se hitro izobražujejo Radi tega je še on priporočil pri vladnem oddelku, da stori v tem oriru kak daflnitiven »klep.
Ptdporu JedaitR.
GLAVNI STAN. ggST-te SO. LAWNDALE AVR., CHICAGO, ILUNOlf
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 19I9-1022. .
Izvrševalni odbor. upravni ooasa
PRCDRRDNIKi VImm CmJSs* sbst-ss Se.	■
POgnmMaONIRi A»«m Mrm»i. In iso. ChiIisi. pm. TAJMIK« J«S» V«rMw, STO* s*. U»»SU Ase, CStasfe, Mk TAJNIK aOLNIŠKKOA OODUJCAi p.ul	ssst-ss s» lavsfeh CSNm»
SLAOAlNtRi Aelea J. Tstom, In i. Ctocee, iu.
UNUVITZLJ OLASILAi rtSa Qm*mm. aeST-SS Se. Uv^ala A««. Chkm—, m
porotni oDsaa. M* Silil iH, piianfcUS. Bee SSI. CNaSn ee.
Sla OS in......i «SS Hrnr ss. Sert»«iw4 Mk
to 1*11 IS II, a« STS, letoss OM» UI, SnOOiIM. r«.
9 aVvVOTv fse^i
i	BOLNIŠKI OMIRl
oeaaoNja oaaofjz. PmU a«r«w, ,muese*. nitji se. u»«si. »», cstoM^ai vshoono oaaoŽJZi r«mW( ru»w*.k, i« sas, <e>»sk 9%
ruim. i« tk vm nms hi	m'1*
ZAPADNO OKaOiiBi Anin šuUr, S«. 104, Otsm. IUm, se Sumi l U* Kitk ar, Sm S4S, OUSv«. SSs, as »llflllll
Nadzorni odbor.
iiSiNS, I4SIS HU» Ave, CiMStlij Olk
___ 4IS PhM Si, InS*. M le*.
SISI St. Osfer Aes, awiS»4 OUs	' '
Tiskovni odbor.
ZDnutrrvBNi ONOS IKi Pnel Atol, SIS« Ss. CNeSrt CMass Ok JeSe TrMJ,	Jee. Skek.
j»lk. Ov.«.	Meer USevH.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kar«. SSOS St. Ctalr Ave, Ctovstoa* ONk ODGOVORNI URKDNIK "PSOSVKTK"« Js«» ZsvOTtaO. POZOR I Vae 4nwm	ki itnS, ki m tMsJe SwknS»|l lSw «1
aplek. Ml ae m*ZI*I* »s m»I*o Jake Va^a«We, SSSV-SS .
mmm ukin e«J as s^l|a|e Pael SarmK NJMke flaSa p««letse|s v .1 Nirl.ash— J^n aa rSHi M>
'•. Malti mm
PODMORIKI KARRL «1 VRMV PRIVATNIM LAiTRIKOM. Washington, D. 0. — <»Javni
toštar je naznanil, da je prlporo il predsedniku, da se pomurski kabel vrne privatnim lastnikom V svojem poročilu pravi, da so vojne razmere skoraj popolnoma prenehale ln da je odpravljen čr ni list za sovražnika.
J'o izjavi poštarja je treba, d* kongres-.sprejme postsve, ki vs-rujejo brzojavne in telefonske družlie, preden se btzojsv In tele-fon izročita privatnim lastnikom.
•Vsa znamenja govore, da je po-štar odnehal napram' privatnim družbam, ki s« zahtevale, da se jim vrneta telefon in brzojav.
Najbolj zagrizeni nasprotniki podržavljenja telefona ln hrzoJava so republikanski političarji.
Is «lah mr kae f> t mor aasv-se s^ iMakk Assn
Wllson je Imel pejaiaiio »traie
Pariz, 2. nmja. — Francosko vlada je ukazala postaviti poseh no policijsko stražo okrog WiU-novega stanovanja na včerajšnji dan, toda straža je bila nepotreb na. Wilson in ostali ameriški de legatje v hotelu Crilon so občuti! posledice generalne stavke zjutraj ln zvečer, ko so si morali svetiti s svečami in petrolejksmi. kajti električns rszsvetljsva js bilo nstsvljens.
MAJHIiRR DRHONiTRA-
m£r
uiški praznik vrše protestni shodi, ker so po krivici v ječi Toni Mnoney, Debs lu drugI, do sc razume čudno pripovedko, ki je do-ues zjutraj toko odločno bllščslo iui prvih straneh časnikov.
"(Nc bo kedsj. odkrit luinp, katerega bomba je skoraj ubilo že uo senatorja Hotihvlcko ln njeno služkinjo, tedaj sem prepričan, dn se razkrije kot najemnik velikega biznlsa v narodni tajni službi ali pa zunaj kje. Prihajajo mi misli, ds bo to druga člkaško poštna bonthna' pri poved kti, ki je nenadoma vtihnlln radi vzrokov, ki so najbolj znani justlčneinu dr pari inentu."
VLOMILCI ŠO PODTAKinU
OORRJ
Ohieafo, 111. — Profesionalni vlomilci so vlomili v pisarniške prostore Distzgen kompsnije, du izprsznijo blsgsjno.
Nočni čuvaj je sllšsl rszstrel-bo, s kstero so vlomilci rszstrell-II hlsgsjno, tods trenotek kssne je je že pismen udsril Iz jmslopja. ki se je kmslu rszvll v fKitsr. Akodo, povzročeno po ognju, ee nijo ns $75,000.
V poslopju sts dve blagajni. Vlomilci so odprli samo eno. v ka
. ŽITO ODHAJA V RVROPO.
Dnlutli, Minn. — Iz žltnic izvažajo rž iu pšenico v Buffalo in New Vork, ds jo od tsm izvsšajo v Kvropo. V enem samem dti^vu so nsložlll 2,760,(KHJ bušljev žito ua osem parnikov, V splošnem so di jo, da Iz tukajšnjih žltnic Izpeljejo do 15. maja 2f»,0<K),000 bušljev žita. Vse tukajšnje žitne zo loge so bile prodane.
»KAL JR VODO, MAARL JR PA KONJAR
D« Para, Wla. — Fsrmor Jules Dufrene je kopsl vodnjsk ua svo-jI farmi, ko Je nenadoma naletel no veliko lončeno bučo. Ko je bil Čo bolj natančno prelskal, je no šel nn nji vrezano lilijo in besede, ki so mu povedale, dn je v buči konjak izza časa francoskega kralja Ljudevlts XIII. Konjak so zakopali trgovci, ki so pred tri sto leti tržili z Indijanci.
POZOR ROJAKI!
Alt ste ii kupili Delntra od Amep iean Amuaement A Theatre <,o., ko ae ss Vam od ksterlh
KDO JR RAZPOSLAL ROMRR Ohieage, 111. — Kdo jc rs/po .lal bombe pred prvim majem To vprašanje alll vedne bolj ua
,	-----r------------------dan in ljudstvo zahteva, da se od
lerl jt Wl le papir. Bili so »»■ ' |irijejo pravi krivci. To vprašanje lu pri drugi blagajni, v kateri je	IIM j,.y.|ku vas k egs orga-
iiilo več tbtoč dolarjev v gotovi-	ileUvea Stvar je bila
V NAJ KM S K DA
prostor v Slov. Nor. Domu ua lOti cesti Waukegan, III., pripraven r.a vsako obrt pogubno pa za brlvnl-eo, ker ui noht nega slovenskega irivco v noši okolb l. Zu nsdsljus pojasnila sc obrtilte na t SLOVENSKI NARODNI DOM, S. ORBBRNO, tajnica, 1441 MeAllater Avanus, , Waukegw, 111
nudila po $t.00 vwka
^ ..... J« dsnea eens 11.26 ss-
ksj sato kar Pru»ba sedaj vlaatuje 4 Gledališka In ker atem DmUtins vr«dnoi.t raste In sstorsj aaveds Rt Delniss n« morejo ostati na an aenL TorsJ sli boata ft« šakslt ds kupite Dalnles ke bodejo ss drsftje, ns od tsšsjts na jutri ker bode mogoče pre pesno naročite la dunea. Rojake, ks Uri so v blifinl Pittahurra, vabimo 4S st stvsr oaetno ofledajo tn prepri itejo o vaam ca pojasnila pišite ns
JOHN BAHORICH, I te RaketreU SM«., FUlakur»k, Pa
NAPREDEK
"Preeveta" pile ae bkgeite^e ljudstva. Ako aa atrtajal » "M;
mi idejami, podpiraj trgovee, n oglašajo v Prosvati — % ima« vae aa vsskdanje petrabl* na pe smerni aenl«
ANTON ZORNIK.
HermlnW.F*.
NAROČNIKOM V POJASNILO
Ra oflaaa ao odgovorni la ogla kevalai sami. Mi ne aprajmemo do ajih nobena odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi is oglasov ln 6e mu ni rleA naj ism sebi pripUe. Vsa ke odgovornost in poslsdios naj nosi vsak sam UpravniŠtvr liste
POZOR ROJAKU
Vsem domačim Slovencem, ki ftlve v mestu Chicago ln blij-nji okolici kakor tudi vaem ki potujejo ln so v Chleagu vata-vi j o fcellm naznaltl, dn ae preselim dne H. maja, t. I. v moje nove po staro k rajski šegi vraje-ne prostor«, kjor bom Imel izvrstno vrejeno gostilno, reatgv-racljo, kogllšče, blljardne mize ln tudi spnln« sobe na raspo-lago. f
l)n« trotjegn maju ae vrti otvoritev novih nroatorov In vsak kateri m« obišče v moji obrti ta dan dobi nekaj daril«. Svoji k svojim. Be uljudno priporočam vsem. Andrej Spolar, 2230 Rtu« laland Ava„ m«d Paulina ln Ashland ulico, Chiaaf*, IU-
(Nadaljevanje s 1 strani)
nirii ns me nora. ds povzroči pre
t ep.
Naskok lsjtnanta na demon
strsnte je izzvsl splošno rabuko.
Prišla je policija na lice mesta in ž njo izključi * .iscirsnsKez- iJ »	|u
js rosdžsraki vpliv. Tako j dub ^ ^	nastals ns Kn
obeh dogovorov različeii. ^dr Druga rs	ns.ks-
TdSTr,iTK S- " »H-S-nt; ii Ml ae zbirali, konkVtnels nsrv^ Je tsm T^g nspravljo pohod po mestu.
lep^r^nol se išijo te- D......jc rab* ^ pr*.>»
iHorijalna vprsšsnja n. mirov
nem kongresu po principu nsnnl .John Hardv
nosti in ssmoodlo^be n.rodov. t« oder ,n zehtcvsl, d. d*s vojska
«"'" ' • ----- —------~	liuimiirun ... i. ......-■
ni, ko jih je presenetil čuvsj Uusi||ko nm<jno prirejena, da v.stl
Solberg.
ROMRAŽA
New Terk, N. t. — Dnevi, _ katerih je imel Immbsž nizko ce 4<e etrsnke, obtožuje najemnike
tel ji strokovno orgsnlsl rsucga delavstva direktno Jiažejo, kje Je treba iskati razpošiljal'* bomb. Ilorton L* Johnson, tsjuik deisv.
so minili iu se ne vrnejo ni *sll Streets. ds so rsziH»slsll Marsikdo je mislil, da Izrabe, ds tsk« diakreditirs> rs
pP lidsr več se
rt v^l jpg o i vi n • i" j *
Iz.l.llti i« tK,mW. p» konC."! ................. «il....J» I'.......
.ojni rnprt »•.nijo In rto«-*.!«1 J. » »trmia r««|Wlo»»iiJ». <l« " ki j<> lm«H I"«' l»hr» ',r«.rl»r.j.. »«• n.|M-i-.lnJ.I<»,
ki
(oeoeoeoeoooe »eoeoeoeo* Poill|atcv denaria se sprelemi u
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko
s popotnim lamstvom
ho«. «.io«i*	kl'krl«lrtr.>. h.r..l.ij.»k, -...lopH.I
100 kron za $8.00
ke da se ne oškodujejo vltslni ln isresi nobenega nsrods.
Zratoa	Regreb-Re^ad
Med Zagrebom in Belfradom na
meravsjo naprs^lstslnorr^_^ ^reljen. tr.u^t ,kSŠto. Te dni ji prvi zrakoplov k^a . en	. f1| VttUkn „
odšet iz Zasrel a v ^^J^^uST* * -
mistrsnlfs rdeči znsk s prsi V« jsks sla zahtevo mlklonila in nastala je rabuka, v kaierl je bilo oddanih več strelov.
p„ poročilih je Ml v teh rsbu-
«f delali take rsčune. so se Smo-tih
Tovarnarji, ki IsdeloJejo pro dukte Iz Umbaša »e spoznali res uico. ki nI trgovcpRi t Rvfll več tsjsi<e«t. in orgsnlzlrsll ao
lieže.
JohnsOti je dejal t 1 "Ts tskozvsns Isimbna pripovedka se tu i zdi. da je strahope ten čin, ki Ima diskredH irst l d*
ar.
ITiiJlZ I S-M.llS.N-. , ^ JJMHJ« J^run
v tovarnah za tekstilne in druge produkte ii bembele Kadar bo tetina dobre. »Kido pokupili b«R.
sklsdiščlli v vellks
to, ds se miroljubne delsveke or gsnizsi-rje jte m4#*j*» braniti roparske bedarije
'''HpomNlrt Se Je ♦ rebe le fskis
.....ij^jSRMMV* -	-
I ssbo vse Vfžne vesti rssroonr^,	- - - -^jgp,
vljels /R vlado v Beogradu	elvHiatev večje kot poti s^.
Za vsa nadaliia po|asnlla piSKena
John Nemeth State Bank
1597 Setond Aie.. *«» Vark, H. Y. eoeoeoeoeoo oe«eo eoeo<
: EMIL KISS, Bankir »vrST
*	Pod vladala* nidiontrom državo Bantaegs oddelka drfave ; ■ Naw York.
1	V.t^novljonn prtd tO loti.
*	Vala MmI ia. da kupit. baaio »anajUa k—pa
■•■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■psa
PlOlfIVI
Z ognjem in mečem.
Zgodovinski roman.
Kk]u upiaaJ SUnkim**U%. — Podoveml Pm+m—kl.
tmHmmmmmmmmmtmmmmmmmu uann
i * V tem hipu oni človek dvigne glavo in gospod Zagloba vidi, da ni Bohun, marveč atotnik llolodij, katerega je »poznal le v Čehrinu, ker ga je videl pri Bohunu.
"Fantje!" rekel je Holodij, "vi ne spite!" "Ne, oče, akoravno rnno močno i rudni. Čas bi bH zameniti nas.'
"Takoj va* zamene. Ali vam pa ni zbežal oni lisjak t'
"OJ, oj! Brž ko ne je umrl, zaksj Že gsuil ■eni.'
'Zek lisjak je. Poglejte no, kaj »e godi i njim. on, verjemite, podkoplje eelo steno. . ."
'Takoj, takoj I" odgovori nekoliko molojeev, fctopiv« k hlevskim vratom. ,'„.. °Vrzite tudi a strops nekoliko sena Treba drgniti konje I Z vzhodom odrinemo t* V f Dobro oče P '
Zaglobs urno popusti svoje mesto pri strelni luknji ter gre nazaj k predoru ns strop. Ob e-ivssd sliši zaškripati hlevska vrata in korake mo-lojoev po raztrolenej slami. Brce mu je bilo kskor kladve r Isaaačnbr; toka je stiskala sabljin držaj ; pridulal se ps je, ds se da rsjie spaliti s lile-vom vred. ali razsekati na kosce, predno bi se dal #iv vjeti. Pričakoval je, da molojei začno vsaki hip grozno kričati, pa motil se je. Slišal je, ka-ko so bezljall nekaj časa po hlevu, naposled se o-glasi edem
'' Kakien sled jo to T Ne morem ga najti! Ha j smo ga vendar tn-le sem vrglil"
"Nemara vendar ni duh T. . . Ukrešl ognja, Vasll, ker tu je temno, kakor gozdu.'
Nekaj časa so molčali. Vasll je brž ko ne i-skil gobo in kresilo; med tem pa začne klicali drugi (las potihoma: ' "Oospod plemič, oglasi se!"
'Kako žet poljubi psa v uho!" zamomlju Zagloba.'
Med tem začuje Zagloba udarec krenila ob kremen; za tem se vsujejo itkre, ki osvetlijo temni hlev in glave Kozakov. .
"NI gal nikjer ga ni!" klicali so skrbi polni glssovi.	a
... deden molojeev skoči k vratom.
"Oče Holodij! Oče Holodij!" >'. -VJUj hočeš T" vpraša stotnik, prihliŽavši se
• |t rtMBl
"Laha ni več!' •tfigko, da ga nI!"
, 'Vgretnil se je v zemljo!INi ga nikjer. O, Oo-apodfrpomI)uj I lakaji »mo ga z luučjo, — toda nI gg nikjer 1"
' . "ifljjnogočel Ali je zbežal, ali kaj? Ste mar
Pipani";. :
„ "N« oče, ml nismo apeli. Ir. hleva nI nlel na
v«. /'Tiho bodite, ne budite atamana! Če ni UI ^hleva, pa mora nekje biti. Ali ste iskali pov-
povsod".	,
"TufU na stropu P1 . "JUko bi mogtl zlesti na strop, ker je bil Uvestaf" ,. „ ,	'j
.^f/V^edsk.Ce bi al na bil raztrgal vezi, bi bil „tukijt Poiščite ga na atropu, Ukrešlte ogenj!" Palifite ga na atropu. Ukrešlte ogenj!"
Zopet se vanjejo iekre. Novica, da je Lan u-le I. se kmalo razširi med Kosski na dvorišču.
Vsi so začeli ae gnesti v hlev; M ai nagle Jtorake, urna vprašanja, pa še urnejše odgovore. Vasfrell so »e križali, kakor meči v boju.
''Na etrop! Na strop T h "Čuvajte od aunaj!'
if ; "Ne budita atamana, ker drugače bo gor-je t"
ii• "Lestve ■t*-.^ "Prinesite drugo." "Ni je nikjer." , v " "&koč» v bajto, Če mar ni tam t" "O, prekleti Lah!" *. '.'Zlažite na streho in od tam na pod". "Ni mogoče, ker je podhila z deskami". 'Paajs.duAs! Potegnil je lestvo za naboj!' 4 Prinesite sulice!" zakliče gina stotnikn II.»Io
dlje.
i llolojel so skočili po sulice; drugi pn no ne J»A»M ost m 11 proti stropu. Medls dnevna »vltlo-I* je Ae načela avilali skozi hlevska vrsis, ki je .•1UfU, osvetlila predor ns stropu, pri katerem je jPlUral go^od Zagloba
"Nu, goapod plemič!" oglate ne glssovi. U'pfusti lestve ln ilerl doli! Ssj nsm itak ne ui del . , čemu bi delni po nepotrebnem trud .ju »dem.
Tliina
'Moder človek »i. torej zlezeš doli prostovoljno Dober človek »i " * Tlftinn
"No. tako /lezi. če ne II potniinemo kožo * glave ter te vrtamo s butleo navndol nn gnoj!"
Oonpod Zagloba pa je tiatnl kakor poprej gluh ns grožnje, kakor nn dobriksnje ter sedel v teaal, kakar Jazbec v jumi, pripravljajoč se nn .vporno hrambo Samo sabljo je stiskal čedalje močneje trr nekoliko sopilial in nudil liho oče-Mt
Med iem so prinesli molojei nulice. tvetali po Iri nkupaj ter jih postavili c ostrinami kviško %|taglol»o je it nameraval jih pograbiti ler pole niti k v Uko, toda pomislil
je, ds je nema rs Mre ka prenlnks in bi Jih ne mogel potegniti do krije Kleer pa bi kmnio prinesli druge
Med tem ae je hlev vedno Imi j polnil s Ko Stkl Kni sa svetili a nmolnleami, drugi so donašn M različne droge In lestve od vo* »er jih r mji ti versll t jermenom, ker po »uli. ah ni bilo ..»oči plezati Kspoaled so ne nnšli taki. ki *o šli k\Ukn ... *4si p«ode«»", kliče nekoliko ala
sov
"Pnfet-njto, dn aarade last v« V odvrne llolo . —» a Lati
"A kaj Škodi oče, če poaknsimo po sulicah." • Vesli ž« zleze; on pleza kakor rnafek "Pa poskusi!"
. To v n riši ne začnejo norčevati. ' "Le previdno! On ima sabljo, glavo ti odse-č* — boš videl".
"Zs giavp ta pograbi, potegne k sebi ter polomi konti, kakor medved."
Vasi! se ni dal prestraiiti. ' 'On ve", reče, 'da če st me le s prston^ dotakne, bode my slsbo predlo od atsmsna, kakor od vas, bral je.'
so bile neka grolnja za gospoda
Zaglobo, ki je sedel tiho ter se ni niti ganiL
Kozaki pa, kakor je to. Že navada med roja-ki, so postsli kmalo "židatie Volje", ker vse po čet je jim je bilo mikavno.'
"Bo saj eden tepec msnj ns belem svetu", roga jo se Vsjdl u.
"On ne bo premilljeval, koliko mu plačamo za Ivojo glavp. Jt pogumen Poljaki' ' f.
"Ho, ho! Pri vsem tem pa ie le čarovnik! Zimi ve, v kogs vae se je tam U spremenil. Lahko, ds namesto njega pograbiš samega zlodja za roge.'
Vasil, ki je le pljuni) na roke ter boter plezati, nenadoma obstoji. '
"Na Laha pojdetn", de "tada na zlodja —
ne .
Med tem so pripravili lestvo ter jo pristavili k predoru. Vendar se je dalo le plabo hoditi po njej, ker se je libila in se,tanki klini lomjli pod nogsmi. Prvi poskusi zlesti kvMko sam
Holodij.
"Ti vidiš, plemič, da se ne tajimo. Če si sklenil trdovratno sedeti tam gori, pa sedi, samo braniti se ne smel. ker mi te dobimo, ko bi tudi imeli ves hlev razkopali. Ne bodi neumen t"
Naposled je ujegova glava že dosegla strop ter začela lcati kvilko. Naglo pa ralvflge sablja, Kozak grozno zakriči, omahne ter pade med mo lojee z razbito glavo.
"Kol ji! Kol j i!'' zakrije molojei.
V	hlevu nastane iftralna zmešnjava ki krik, vmes se sliši gromeči glas Zaglobe:
"Ha, lopovi!..,. . človekolrdL . . tepci! do poslednjega vas potolčem, grintavi cspmi! Pomnili boste mojo vitežko roko. ftti^njudf^noči napadate, v. hlev zapirate plemiča! tolovaji! V dvoboj a menoj, Če tudj po dva Naenkrat; Pojdite no gori, toda bulice pustite na gnoju, ker jih po-sečem, kakor sem živ."	/
"Koljj ga, kol ji!" kričijo molojei. "Hlev zepalimo.'
"Jaz gs sam zapaJKp. pasji sinovi, z 'vii m i vred!'	d-
"Plezajte, po ve* Naenkrat!"' zakriči s^a^i Kozak. 'Držite lestvico!, , , Po4pirajte jo ii kopji!, , . Zakrijtf si glave a snoplf, , ; Moramo ga dobiti.'
< H temi besedami sam prvi laae kvilko ih" I njim vred ie dva tovariia. Lestvi se še bolj liM ' in eveki lomijo, pa okolo drtftrtt rek jo 'je podprlo s sulicšmi. Drugi pa 44 utaknili kopja t predor, d« bi z drogovi orli^ll^ljine uda. ee "
Čez minuto ao tri nova trupla pldta ria glare spo<laj stoječim." ^	' ' "» ' v
Gospod Zagloba je rjovel ' kakor bivol ler brnhfcl take (kletve, kakoriuih *e ni siUai;'kvpt. pred katerimi bi se hill brž ko ne zgrozin^iidi Kozaki. Ko hi jih ne bilsVetlno bolj ih bolj grabi la jez«%|Bni so prebadall e »ulicami pod, drtigi vs-penjalt ne kvilko po lesi vi, dobro ariajoč, da jih Čaka gotova smrt. iNaglo nsstane pri. vratih krik, In v hlev pridrvl Bohun. '
Bil je brez čapke, v samih bregušah In srajci ; v roki je imel ssbljo, iz oči mu je švigal plemen.
'ftkoii streho planite nanj!' je kričal. 'Qd-trgajte delke ter vjemite Živagsl' "
Proklet i ca|)in!" zarjove Zagloba, "pojdi sem, da ti odsečem noa in ušesa; glave ti ne vzamem, ker pripada rabe) ju. Kajf plaši ji v?c! Sedaj ■i se aha)! Zvežite mi tega lopova ln prizanesle Vam hočem' Nu, kej je s teboj, Židovska luklj^! Pojdi aemkaj, ponudi nvojo butleo nad atrop! Pogostim te tako, da nikdar več ne posabil!1
Med tem sliši, da že ropotajo deske na Itrehi. j Hri ko ne so molejci splazili na njo In sedaj Že trgali pianke. Zagloba, to a^ilall, se zelo prestraši. Tods strah mu pridu poguma in srČiiosll.
Skočim v kot in tam poginem, če ne bo drugače.' nlali si.	,	11 ;/
V	tem hipu pa se začne na msjdanii razlega ti strel ln ob enem plane nekoliko molojeev v hlev.
•Oče, Bohun!" krlče, "pridi kmalo!" Zagloba v prvem hipu ni vodel, kaj jt. Pogleda skozi predor navzdol ter vidi, da ni nikogsr več lam. Tudi ropot na strehi utihne.
'Kaj je? Kaj se je zgodiiof zakliče glasno." Ha le vem! Zažgati hočejo hlev, pa streljajo v streho a samokresi.'
Med lem nastaja zunaj ropot iu krik čedalje Stralnej^i. strel se je mešal s tuljenjem molojeev ln hrenketom železa. "Bog. to je bitkejl' mi sil gospod Zs globa ter skoči k strehi
Zegledavli. kaj «e godi. je Zagloba onemel veselja.
Na majdanu je bila bitka, ter je nek<lo na-padel nenadoma Bohunove Kozake. Ne prlčsko vsni napad osupne Kozske; obkoljeni od " vneh sireni, sekani z meči in porivsni a konjskimi pmi k plotu, so kupoms psdsli. nezmožni sko^j misliti na hramb«. Vojaki v rudtčej opravi, sekajo« obupnele In preganjsjoč ubežnike, morili #o jih brez usmiljenje, ds niso imeli Časa pasi sviti se v bojni red. niti sase«ti konj Brsnile so se samo po snmasne trume; mnogi no pometali kopja'in ns bije, pritiskali ne pod plat sli plezali in nkakali češenj t dmgi so drvili h konjem, pn bili pobiti poprej, predno no vtegnili doseči »trrme; t« ps SO grozna lullli Nesrečnežem se je zdelo, tla je «am k nel Jsremn planil neprlčskavano ns nje. kskor aiel. in jih mandra ae svojo težo. Krik ima govslcev, žvižganje sslielj, pok strelov no jih pre gsnjali kakor burja 'RMite se. Ijedja*' realaga se od vneh strssn * ®lj» Pobij*" odgovcrjilje ji»1 napainikl
V provinco Moreios se je vrnil mir.
ejo aemljo.
Onaulta, Mehika.— Smrt Emi-lisno Zspate j« osvobodile Mehiko naj^olj brezo^^rnega .uničevalca Tn nasprotni k s mirnega razvoj*? Genersl Pablo Oon/aleS dela tim a mirno roko za razvoj in napredek, kjer je Zapata kraljeval -n«! 100,000 delavci.
Vek mi je tukaj kot velik bogat v¥f'ln vendar so oboževalci Zapafe živeli v največji revščini. Zdaj prvič uživa peon delo sVojiR rok ip podpira vlado, mesto da jdf sovraži.	'
Ameriški časnikar Jack Neville je prvi po usmrtitvi Zspate prišel
v	njegovo kraljestvo. Vide! je kraje, Kjer je Zapsta izvojevgl svoje zmage in potolkel vojaške čete. (Mkar je Zapata mrtev, so prebivalci - popolnoma spremenjeni.
To spremembo je povzročil general Oonzales, ki ni s kruto roko preganjal domačinov, kot pjegp-
vi	prodniki, ampak jih je skušal pridobiti z milim ravnanjem. Kar je drugim ponesrečilo z brutalno silo, je on dosegel s človeškim ravnanjem.	«
I Njegovo prvo delo je bilo, da je proglasil nplošno pomilolčenje. Izda) je poziv na Surianee, kl prebivajo v tej pokrajini, da naj odlože orožje in se vrnejo na delo. Vaakemu Hurianeu je obljuhil deset dolarjev za njegovo puško, s katerimi si lahko kupi semena in potrebno orodje za obdelovanje zemlje. V proklamaciji je obljifMt razdelitev zemljišč, delo tistim^ ki hočejo delati in polteno mezdo. V začetku niso Surianci hoteli verjeti svojim očem, ko so pitali go-vernerjevo proklamaeijo, kajU dozdaj ni ie nihče tako z njimi, govoril. Vsak- governer, ki je pri-iel, jifn je grozil s smrtjo ln ječo, če se^^^o. V-začetku ao mislili.. da je pro)clamaeija le psst, s katero iikj-jnisli navihani gover-uer uieuSni odlože orožje. Tako so V'Wetkn ^urianci čakali, da vidijp, kaj se zgodi. Ali Oonzale# nl kj>fi besedah v pmklai mačfljr "temveč Je tekoj pokazal, da tudi spolni, kar ebljubii
Zasegel je baeiendo (farmo), ki je luerjila 26f» akrov in je mejila ob rnaiitlo. Ljudstvu je dejgl. da na nji zgradi svoje domove. ObljubH jim je, da jih bo varoval pred posestnikom in roparji. Besede je držal. Zniža) je t* koj*l4-urni delavnik na o«sm nt« In povišal mezdo od 50 eentavosr in ehegk dolarja na dolar in pol. Dtlpvl >*oie, povišal plačo učiteljem'in 'akrhe.i; da so Otroci hodili r iolo. \ •
J To je pomagalo, ljndstvo je dobilo vanj zaupanje, kajti »poznalo je, da jifc ne tolaži le s praznimi besedami. Ali Oonzales ni o-sla) na i&>i pota s'svojimi reformami.
: Petnajstim posestnikom ali u-praviteljem države Moreios je po-vedkl odločno, da morajo zapustiti dtfavoi Dalje je dovolil, da kmetje vzamejo .velike farme na>em ln plačujejo le nominalno najemščinp. in sjeer -tako veliko, da so kriti davki. Veleposestni kom je predloMl načrt za razdelitev zemljišča. Povedal Jm je brez obzirno v obraz, da je zanje minil Čas, ko so bili absolutni gospodar ji v deželi.
Na ta način je bil rasdeljen svet, ki ga je neko* španski kralj podaril svojim dvorjanom in ki gs skozi štiri stoletje niso videli njegovi gospodarji. Nsprsvll je Iz tegg sveta farme, obsege joče od deaet do ttnoč akrov nveta. Nihče ne sme poaedovstl manj kot de«et in ne- več kot tisoč akrov sveta.
Svet se ptodsjs sker po deset do sto dole rje v. t>na je odvinna od toge In *oče Svet lahko kupi vsak peon. Položiti mora deseti no, drugo ps plačs v desetih letih. "Noben peon ne more prodnti
svojega »veta In nenj ne more vknjiitti dolga.
V načrtu ima, da pri reki Balzac zgradi električno centralo, v d rži vi pa električno leJeznico, ki bo vezaia državo z glavnim rne-etom Mehike.
Nekdanji privrženci Zapete se cdaj »če umnega poljedelstva. Poduk ee tprii predavanji in ikinematografičnikni predavanji, ker je med prebivalci še veliko ktnafalbetov. Policijo si je izbral jued Surisnci Iz domočidov, da jim tako doka^ da jim zaupa-Nikomur pa ne dovoli, da bi vodil po dve obrli ali'prodajalni. Ko je neki hotelir. pr<^l, '#i mu dovoli odpreti le en kotel, ie Gon-zales .odklonil prošnjo, Češ? da bi h podelitvijo droge koncesije po-mapil "Ustanoviti monopol.
S takim ravnanjem si je Oonzales tttro pridobil srca domačinov. Zapata, ki je bil Bog peo-nom. katere je pi le izkeriftčal v svoje namene, je pričel izgnbivati tvoje privržence in vpliv med ljuArtniom. OČividno je bilo, da se Zapata ne bo mogel dolgo časa vzdržati proti novemn režimu in da mora končno pasti, Če se ne podvrže- Oonzalesu. Zapata je vztrajal pri uničevalni taktiki in posledici je bita, da so postali tisti njegovi sovražniki ,ki ao ga nekoč kovali v devete nebea^pM
JO na kliniko, da ee ozdravijo Kdor at pa brani ali ranemu i K zdravljenje pridejo pod i+anm t eno in njih stanovanja at javuu' označi, da at nahaja v tem etano vanju bolnik, kateri iioleha za spolno boleznijo. In to za vse, kateri bolehajo za kako tako bolez-nijo in se ne naznanijo praroč^ eno zdravn^u. . m^i • 7 Sploh vsa industeijska sred! iča, kjer so »poine Wezru naj4 \ bolj razširjene, so napoved«ft zdravniki v svetih ed*a«rt«eni » komisijo odločen bo>,caf>er to b.flM lezen. Ustanavljajo proste klini' a ke, poživljajo ljudi, da i^aj Ikr- s be, da se n« razširi in ^f ^e N ji ^ polagoma ^popolnoma Jztrel^i^ ta gnusna boleztiv + ^ 7 * # ^
Vsakdo lahko izpozna, oa al ravno apolne bolezni najbolj ^ ' varne za vse človeštvo In da v t« kdo, kdor zboli za lutko tako b? lezen, je nezmoien za mko delo In da polagoma hii^, ^ojjJler ^ smrt ne reii teh muk. r, /j Varujte se teh bolezni l^ot naj večjega zla, ne same aa poedino osebo, ampak za vse, kateri st* nuje jo v vali nepoaredni bliKni.
Mk OBČNO BLAOIMJO.
. redno, aarst
Waahinirton, D. 0. - na	^
trebi aK vsaj omeji na minimfiim	»ma .ljudstvi ptlliko vidr
razširjenje faznih »polnih, bolez/ j* ;j>HW». Z
ni, je zvezni vladni oddelek , za občno zdravje pozval vse časnike in mesečne revije, da naj po-
magajo podučevati ljudstvg o ,tejf
boletni potom podučnih člankov, |da	^
naredb, katera izdajajo zdrafat-
govih reke lahko videU tuifd fte
veni uradi In da svsrijo ljudstvo,
da naj se nikar ne peča z prosti-	. . Mi._tf ,
lutkami in naj n!kar ne obiskuje	T** JSAfffiL, submarHi
javnih hiš. v	ka K--6, tri brzoplovrve ladje zii
Posamezne države imajo jako
stroge paPedbe ž ozirom na spolne bolezni: Tako n. pr. drtlaVe, I-dako; Hiaeo^Ti? ^ennsylyihija in Tennesee so. ozdalf naredfio, da morajo zdravniki naznaniti vsakega bolnika, ^erega zdravijo za okužen jeni. Itftotako je tudi
v drlgvah Coloraclo. Indiana, Massachueeets, New Jersej, Ohio fin Vlrtnont.	*
»Spith ima večina vseh držat iakp ostre riat*<Jbe glede te bole-zni In^skušajo na vse načiiie, da se ne razširi in da se ne okužijo le zdrlvi. iNekatere države so iz: dsls naredbo, da mora biti vsaka oseba, katepa je zbolela za kako spolha Holeznijb, biti gotov čas v karanteni in da ragven zdravnika in strežnic ne sme nihče priti v dotiko 2 obelelo osebo.
Dpaedaj je; 36 driav sklenilo, da ae morajo vid alUČaji spolnih bolezni naznaniti na zdravatsrtni urad, da i<haj<i ita ta Win natančno kontrolo o tej- bolezni.
Tojni tajnik je vposlili 50 voje-> ških zdravnikov, kateri so bjll prej v posleni v vojaških tabori-v rasnih večjih meitih, kateri naj pomagajo t boju zoper to boležen.
Obenem se opaža veliko gibanje za odpravo javne prostitucije. Ženske, katere so se pečale z to "nedolžno službo" oddajo v posebne bolnišnice, katere so u-st a no vi H v vseh večjih mestih/ kjer jih poskulajo ozdraviti in potem jim preakrbe službo, da si na polten nagn služijo svoj kruh.
Župan, mesta Allentonm, Pa., je Izdal naredhio ,da se morajo poslati vsi oboleli aa spolno boleznl-
Tu v v»LnuS
r/o,*
JUm Teri^ M. T. —
poroča. novajjujoči t p o nt ^mornarice We)k
p^veljništvo vojne.ia redilo, dkrse
zavezniki kajzerjevt suhmarthe ta flotila odrine i* sutimaftnake ga pristanišča Key Wt«t jti re%i
V tem oddelku bo en raeruie-
preganjanje potapljač in dvi-tt-droplanaMoitvot-dga je bilo vea"fia' Vojnfe ^;-sklh vodah.	' f^
Poveljeval bo povelj rdčnik vojpe mornarica 4 O. Herrien. ;; .Najprvi ae bodo tkia Port odkoder, bo šel ta fi delek v Orleans Jm fii^o ju po reki ^isstppi v »otranjoft
dežele.' c M u *!*■ Vse ladje bodo oprgurtjei^ii vojno opravo najnovejšim izdll ka: Na nekaterih pfipmvnik, nfre-stih bode tudi matlevt^mli.
Opozarja se rojake, klteri^-v,e i ,bližini1 reke MUlwlppi, da^i ogledajo; tO flotHd/lter' tov^o kaj izvanrednega in bodo -fz^aell nekoliko pojma, kako so ^ rijali kajzerjeve 'morske de" ter jih na ta na>Hn
To je prvič v zgodovini 'Zdi^ ženih držav, da vojni dcpaetpeiiž da priliko videti' ljudstvu svoje obrambne priprave. .....i. ■ —,—ž.« «i •
L

v?r»
h Cenjenku fantom di aU knpujeaso vae 1 de ur jMi pla^jtmo t i
(njll trJ^oš^SSk^]
jt ntaatfote prHi urad, naj polUejo avoje ¥ priporočenem pba«.L, raneaa), kte aa dru« aalm tol p »t odgovorni f alultju M* po polt ni tii drogi pdmi** PoAjtti ii naalev 11 K /oha
VMf
m , Parairaial HatU sa vna šrta.
ItanjiTi daaarja.
Pailljaaia iaa Hraallaiaa.
V vseh slučajih ne obrnlU da aas aa pojasnila kar bode v
Pošiljamo denar v staro domovino.
V ..	•	f .
Sedij lahko poiljtnio denar v vaa kraji na
Sfevotakft, HrvaUko, Dalmacijo ip latro.
Nadalje poMljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarsko in Rotnunako.
JamlJmo sa vm poilanl dinar, enako Irot prid vojno, di MU hitro in točno izplačan.
|| KASPAR STATE BANK
ia. 'v