Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje I. 25 PTUJ, 24. junija 1966 CENA: 0,40 nd, 40 SD Letnik XIX »Tednik« izhaja pod tem imen-jm Od 24 nov.emt3ia 1961 dalje po sklepu občintkib odborov SZDL Ptuj in Ormož. — izdaja zavod »Ptujski tedntkt. Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredoiitvo in uprava: ■"-ij, He- roja Lacka 2. — TeL 156. Stev. teko"-^a računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Rokopisov ne vrač-amo. — Celoletna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND. Toča je povzročila ogromno škode V nedeljo, 19. junija, okrog 16. ure je na- stala močna nevihta s točo, ki je povzročila v ne- katerih predelih na Dravskem polju, na Ptujskem polju, predvsem pa v Slovenskih goricah ogro- mno škodo, saj je kot oreh debeia toča sklestila z dreves listje in sadje, enako je močno poško- dovala vinograde, zlasti pa žitarice, koruzo in krompir. Ponekod je toča tudi razbila okenska ste- kla, nevihta pa zmetala s streh opeko. v ponedeljek, dne 20. junija, jO se prijavljali na krajevnih iradih ljudje z območij, ki jih jc toča najbolj prizadela. V Ptu- ju se jc (akoj sestala posebna iomisija občinske skupščine, ki l)i naj ugotovila opustošena ob- močja ter da bi pozneje s sode- lovanjem Zavoda za izmero ^craljisč in kastasler, oddelka za jdohodkc, in kmetijskih strokov- njakov občinske skupščine ugo- tovila in ocenila nastalo škodo. Še isti dan jc odhitelo nekaj čla- nov komisije v Slovenske gori- ce, ki so ob povratku sporočili občinski skupščini o prvih ugo- tovitvah, da jc prizadeto večje območje občine, in sicer 4000 do do 5000 hektarov površin. [ V torek, 21. junija, je bil ogled prizadetih območij iz letala, da t)i dobila komisija čimboljši pregled nad prizadetimi kraji in da bi lažje v čim krajšem času ugotovila nastalo škodo ter »prožila potrebne ukrepe. te lansko leto pri poplavah ^.e ')t izkazalo kot nepraktično - ifrago ugotavljanje škode po idualnih prijavah in oce- .....ah po posameznih parcelah, zato se je odločila občins-ka skupščina to storiti na ta način, da bo Zavod za izmero in kata- ster zemljišč ugotovil meje opuitošenih območij in da bodo v teh mejah kmetijski strokov- njaki skupščine ugotovili in do- ločili odstotek uničenega pri- delka po posameznih katastrskih kulturah. Na ta način je priza- detim prihranjeno prijavljanje škode, ker so že obseženi v ce- lotnem območju prizadetih in ker se tudi njim določi odstotek škode. .) Tudi z ogledom iz letala je ugotovljeno, da je toča priza- dela od 1 do 5 kilometrov širok pas površin iz smeri Gerečje vasi proti Polenšaku v Sloven- skih goricah, tako da so opusto- šeni kraji severno do Kicarja, Velovlaka, Juršinc, Bratislavec, južno pa do Hajdine, Ptuja, Podvinec. Tibolc. skratka do že- lezniške proge Ptuj—Ormož in še nekaj čez. Precej pa je priza- det tudi predel okrog Trnovske vasi in Vitomarc, vštevši oko- lico Slavšine in Gibine ter Cermljenšaka. Prizadetih je to- rej po približni oceni mnogo družin in družbenih površin na površini najmanj 5000 hektarov in da znaša škoda po približni oceni najmanj 500 milijonov starih dinarjev. Pri kmetijskih kulturah so glede povzročene škode na prvem mestu sadov- njaki in nato vinogradi. Pri teh dveh kulturah toča v premeru 4 do 5 centimetrov ni uničila samo letošnjega pridelka, ampak je v veliki meri uničen tudi rodni les, zaradi česar bo pride- lek tudi v naslednjem letu močno zmanjšan. Med poljski- mi kulturami je toča najbolj opustošila žitarice, ki so skoraj v celoti uničene. Močno je toča oklestila tudi krompir in koru- zo ter vrtnine. Pri teh kulturah bo pridelek sicer znatno zmanj- šan, vendar še obstaja možnost, da se položaj zaradi zgodnjega stanja vegetacije nekoliko po- pravi. Glede na vse te ugotovitve bo opravil Zavod za izmero in ka- taster zemljišč svojo nalogo s tem, da bo vrisal meje poškodo- vanih predelov v katastrske na- črte, naloga kmetijskih strokov- njakov pa bo, da bodo nato na kraju samem ugotovili stopnjo škode. Skupen rezultat dela bo ugotovljen zmanjšan katastrski dohodek prizadetih predelov za določen odstotek, ki ga bodo pokazale ugotovitve glede na vsako parcelo in celotno priza- deto območje. Oddelek za do- hodke bo po pripravljenem ma- terialu obračunal škodo in ustrezno zmanjšal prizadetim predpis prispevka. Zaradi različno prizadetih ob- močij je komisiji težko dati prizadetim občanom enotna na- vodila, kaj naj storijo s poško- dovanimi pridelki, pač pa se naj o tem posvetujejo medsebojno in s kmetijskimi strokovnjaki na terenu, najnujnejše pa bi bilo nemudoma poškropiti vse po- škodovane vinograde in sadov- njake s sredstvi proti glivičnim boleznim, da se na ta način prepreči možnost še večje ško- de. Isto velja tudi za krompiri- šča, ki bi jih utegnila zaradi obilnih padavin napasti krom- pirjeva plesen in tako uničiti še to, kar je toča pustila. Popol- noma uničene žitarice naj bi kmetovalci takoj pokosili, da bi na ta način ohranili vsaj krmil- no vrednost žitne slame; poko- šene površine bi naj preorali ter posejali s prosom, ajdo, si- lažno koruzo ali pa posadili s krmno peso. Ker ni nikakih zagotovil, da se podobne nevihte ne bodo po- navljale in da ne more priti še do drugih elementarnih nezgod, priporoča komisija, da bi si dali kmetovalci in tudi kmetijske organizacije zavarovati pri DOZU svoj pridelek, ker se jim za ceno premij nevarnost po- polne škode le znatno zmaniša. SB Na ptujski gimnaziji letos zadovoljiv uspeh Ptujsko gimnazijo jc obiskovalo v šolskem letu 1965/6B ooi dijakov, učiteljišče pa '^0 dijakov, skupno torej 353, od tega 133 dijakov in 220 dijakinj. Večina jih je z območja ptujske, nekaj pa tudi z območja ormoške občine. Maturiralo je letos od 65 kan- didatov 41. maturo je opravilo 38, trije pa imajo popravni izpit iz enega predmeta. V jeseni bo maturiralo še 24 kandidatov. 3. letnik učiteljišča jc končalo letos 20 dijakin.), ki bodo v jeseni nadaljevale šolanje na učiteljišču v Mariboru. Razpis za 1. razred gimnazije je bil za 120 dijakov. Doslej se jih je prijavilo samo 78, ostali pa se bodo po vsej vrrietnosti prijavili šele v jeseni, kot je to navadno pred začetkom novega šolskega leta. Med najboljše razrede štejejo letos na gimnaziji 3. a razred, kjer je izdelalo razred od 21 di- jakov 19, to je 90,5«/«. Na dru- gem mestu je 3. b, kjer je od 27 dijakov izdelalo 22 z 81 "/o uspe- hom. Sledijo jim 2. b z 78^''o uspehom, 1. b in 3. c s ll^/o uspehom, 2. c z 68",'« uspehom in končno 1. c s 64"/« uspehom, 1. a z 59^/0 ter 4. a s 56''/o uspehom. Povprečen uspeh na gimnaziji je bil letos TO^SVo. na učiteljišču pa 65''/o. Na zavodu je bilo 11 odličnjakov, 44 prav dobrih, 146 dobrih, 33 zadostnih, popravni izpit ima 66 dijakov, razred pa bo moralo ponavljati 31 dijakov. V primerjavi z lanskim in s prejšnjimi leti je celotni uspeh nekoliko boljši od prejšnjih let, čeprav je ptujska gimnazija splošno 'znana po svojem stro- gem kriteriju. Razveseljivo je bilo za starše in za profesorski zbor pa tudi za dijake, da se jih je večina dobro lotila študija, žal pa je le 4. a oddelek nekoliko razočaral s- svojim podpovprečnim uspe- hom. Profesorski zbor je imel tudi v tem šolskem letu redne roditeljske sestanke in vsak po- samezen profesor je imel svojo govorilno uro, ko se je pokaza- lo, da so se tudi v tem šolskem letu starši zelo zanimali za na- predek in uspeh dijakov. V prihodnjem Šolskem letu bo tudi za dijake ptujsko gimnazi- je nekaj novitet, kar jih bo go- tovo spodbudilo za boljše uče- nje. Uveden bo namreč kabinet- ni pouk v fiziki, kemiji in bio- logiji, ki ima to prednost pred razrednim poukom, da bo lahko dijak sam v popoldanskih urah ponovil eksperimente, ki jih je dopoldne videl pri pouku. Prej to ni bilo mogoče, ker ni bilo za te namene niti sredstev niti primernih prostorov. Prostor za kabinetni pouk je pridobljen z adaptiranjem prostora za kemi- jo, kjer jo bil prej tehnični po- uk, za kemijo in fiziko pa so bile dosedanje zbirke. To novi- teto je zahteval pogoj za verifi- kacijo gimnazije. Rok. ki jc bil za to določen, je ptujska gimna- zija pravočasno izpolnila. Nekaj težav ostane za prihodnje šolsko leto še z nekaterimi nezasede- nimi mesti učnega osebja, zlasti za matematiko, fiziko in za mo- ško telovadbo. Za prihodnje leto se obeta za maturo in za spre- jemne izpite na gimnaziji že enoten kriterij za vso Slovenijo. Letošnja matura in sprejemni iz-pit sta še bila po dosedanji (NADALjEVAMJP na 3. strani) Katastrofa na ormoškem območju Toča je povzročila za nad 2,5 milijarde starih dinarjev škode. Uni- čenih je stotine hektarov vinogradov, sadovnjakov, koruiu in krompir pa sta ponekod stlačena v zemljo. Letos se bo zmanjšal občinski proračun za 90 milijonov starih Minnrjev. Kaj pravi o škodi predsednik občine Franc Novak? Kako dalje gospodariti v tako prizadeti komuni? Zasebniki so viožili 2800 prošenj za znižanje davščin. v nedeljo, 19. junija t. I., po- poldne jc bilo v "Slovenskih go- neah veliko neurje. Nevihta, ki ic trajala debelo uro, jc prine- '^'ii ločo, ki je ponekod padala tiHli po 10 in več dkg težka, •"oča jc najbolj prizadela ob- |iiučje obcinc Ormož, saj je po- '*^'Hlovala vinograde, saclonos- "ikt«, precej pa tudi njivske "^^illnic. Piivickod jc popolno- uničila koruzo, krompir, [^ovrininc in druge kmetijske •^"liurc. O povzročeni škodi je Prcdjjcihuk Občinske skupščine P'nio/. mccl ostalim dejal: »Ta- '^'^ škode po loči v občini še ne P^^nuiimo. saj jc večina vintv S'iHlov. sadovnjakov in mno,?.o ^^'nščin popolnoma uničenih, .'^ča ic oadala skoraj pol ure ic bila debela kot kurje jaj- J^*^- Kacunamo, da ie povzroči- 7 /a \r,\,\ 2.5 milijarde starih JiMiu icv ;-Jiode. Mislimo pa. da po ocenitvi šc mnogo višja. Y» ic la-uinljivo. saj dejanske ^N'oe ni niuč takoj oceniti. J'iKMiiska prnizvodnja v občini "''ic 73 % bruloprodukta. Kaže. ^'^ sc je stanje gospodarstva s škodo znatno poslabšalo in osianc vKlprlo vprašanje, ^"^»k pomagati prii^adctim pre- bivalcem. V družbenem sektor- ju je Kmetijski zadrugi Ormož povzročila toča 750 milijonov starih dinarjev škode na polje- delskih pridelkih, v vinogradih in sadovnjakih. V zasebnem sektorju znaša škoda približno 1,5 milijarde starih dinarjev. Za znižanje davščin jc vložilo prošnje 2.800 gospodarstev. Letos se bo glede na nastalo škodo občinski pro- račun znižal za 90 milijonov starih dinarjev. To povzroča iz- pad prometnega davka in pri- spevki i/, osebnega dohodka se bodo zaradi škode zmanjša- li.« Hudo neurje in toča nista pri- zanesli cestam in nekaterim le- senim mostom. Zdravniško po- moč je iskalo 5 ljudi, ki jih jc \ poškodovala toča, v enega pa t je udarila strela. Veliki nalivi vode so poplavili in zblatili se- no, /amiajili jarke, potoke. pt> škodovali cesle, nekatere lese- ne mostove, brvi, hudo neurje pa je prizadelo nekatere odseke električne napeljave. Neprecenljiva škoda je na- stala tudi v loviščih, kjer jc to- ča uničila mnogo mladih zajcev, jerebic, fazanov in druge div- jadi. Na cestah HI. in IV. reda so hudi nalivi povzročili /a nad 200 milijonov S dinarjev škode. Voda jc odnašala gramoz s ce- stišč, na njih skopala jarke in odnesla več sto kubičnih me- trov gramoza. Toča je zajela vse kraje v občini Ormož, ra- zen ožjega obdravskega prede- la, žitarice so ponekod popol- noma uničene, koruzni peclji štrlijo v zrak, vinogradi so brez listja s poškodovanimi rozga- mi, vrtovi so ostali brez zele- njave, sadno drevje je hudo prizadeto in toča je prizadela celo nekatere zgradbe. Tako je pobila na šolski zgradbi na Ko- gu mnogo šip. Vinko štefančič, dipl. inž., vodja samostojnega obrata »Ži- vinoreja« pri KZ »Kombinat Je- ruzalem«, Ormož, je povedal, da jc toča prizadela 300 ha ži- taric in 320 ha koruze v socia- lističnem sektorju. Nič niso boljše razmere v zasebnem kmetijstvu, škodo ocenjujemo od 100 do 20 "o od vrednosti pridelka. Največ je 100"« ško- de. Toča je prizadela tudi de- tel jno travne mešanice, popla- vila seno. voda jc odnesla ro- dovitno zemljo in drugo. Tone Zafošnlk, inž., vodja obrata »Vinogradništvo« pri K/. »Kombinat Jeruzalem«, Ormož, jc v razgovoru orisal škodo po toči, ki je prizadela 365 ha rod- nih vinogradov in 170 ha vino- gradov v investicijskem vzdrže- vanju. Zadruga jc vlagala do- slej precejšnja sredstva v vino- gradništvo, skrbela /a ureditev vinogradov, sedaj pa je to sko- raj popolnoma uničila toča. V rodnih vinogradih jc povzroči- la za 400 milijonov dui škode, v investicijskih pa za 100 mili- jonov starih dinarjev. Tudi v sadjarstvu jc približno za 80 milijonov starih dinarjev ško- de. JQ.JU DE GAULLOV OBISK V SOVJETSKI ZVEZI Na pogovorih v KremSji; sc hitro sporazumevajo - Še en sestanek pred odhodom dc Gaulla iz Sov- jetske zveze - Obisk pri študentih moskovske univerze Lomoncscv - Dva sporazuma o sedelo- vanju med Sovjetsko zvezo in Francijo niški avli, nato pa je bil na ne- kem predavanju na matematični fakulteti.. Rektor moskovske uni- verze Petrovski je v svojem po- zdravu dejal, da se je de Gauiic krepko boril proti fašizmu. V od- govoru na pozdrav je de GauUe poudaril, da obstaja velika 'rad;- cija sodelovanja med fi^aneosko in rus^ko kulturo. Ob koncu svojega obiiska na univerzi se je de GauHe povzpel v najvišje nadstropje, od koder je nekaj trenutkov opazo- val Moskvo. Z Leninovega balkona odzdravlja dc Gaullc Moskovčanom, ki sr večkrat zberejo na trgu pred Kreniljen». da bi videli visokcs* francoskega gosta PRIHODNJI mesec IV. seja ck zk; Pod picdsedstvom generalne- ga sekretarja Zveze komunistov .Jugoslavije Josipa Broza Tita je bila včeraj srja izvršnega komi- teja CK ZKJ. Na seji so sklenili, da bo 4. soja C;K ZKJ 1. julija. fiat IN simca odslej skupaj Počnem nepričakovano je prišla vest o juziji med itali- jansko tovarno Fiat in ameri' ško-francoskim proizvajalcem SIMCA. V Parizu so zaradi te- ga zelo presenečeni. Najprej je bila Simca francosko podjetje, vendar je pred določenim ča- som, večijio delnic dobila ame- riška tovarna CUrijslcr, ki je, kakor menija, pob^idnica te najnovejše fu.zije. Eden izmed direktorjev Fiata jc izjavil, da je eden od glavnih smotrov te koncentracije, da bi olajšali promet blaga in kapitala, ko bodo v okviru skupnega trži- šča tikintU še ostaliJi, 20 odatot- kov zašiitnp tarinc. STANE KAVČIČ MED NOVINARJI Danes dopoldne je LjiJo v do- mu političiuh organizacij v Ma- riboru posvetavanje štajerskih novmarjev. Na posvetovanju je govoril tudi sekretar CK ZKS Stane Kavčič. V popoldanskih in v-eeernih urah je javnost zvedela, da sta se vladi sporazumeli o tem. da podpiišeta dva sporazuma in da sta obe stra- ni zadovoljni z dosedanjimi pogo- vori ter .s slvIepK>m. da ko ob kon- cu de Gaullovega obiska doslej nepredviden sestanek, na katerem bodo precizirali žo doseženo so- glasje s podi^očja mtidsebojnili od- nosov. Sovjetsica in francoska vla- da bosta naslednje dni podpisali sporazum o znanstveno tehničnem sodelovanju kakor ludi sporazum o sodelovanju v raziskavah ve- solja. Na včerajšnjih pogovorih v Krenalju so najprej obravnavali medsebojne odnose, nato pa so govorili o mednarodnih proble- mih, zlasti o položaju v Aziji (Vi- etaia^m), ter o dogodkih v Afriki in drugih delih sveta. V Kremlju so se včeraj spora- zumeli, da bodo ob koncu de Gaul- lovega obiska nadaljevali pogo- vore, in sicer 29. junija zvečer in 30. jujiija dopoldne. Tudi to ka- že, da so »perspektive zelo dobrG<-. Francosiki predstavnik je dejal, da bodo pogovore poglobili, in sicer ne samo giedc političnega, gospo- darskega, znanstvenega in l-iultur- nega sodelovanja med obema de- želama. Načelnik oddelka za tisk pr; zunanjeni minisi-trsitvu SZ Zamja- tin je med včerajšnjim pogovo- rom s časnikarji posvetil največ časa pripovedi o prisi-čnem vzduš- ju, Ivi vlada na sovjctsko-franco- skib pogovorih. Potrdil je fran- cosi-:o informacijo, da sta se obe siti'ani zavzeli za razširitev med- sebojnih trgovinskih s:porazumov. Svoj včerajšnji popoldanski pro- sti čas je de Gaulle porabil za stik med mo&kovsikimi študenti. Gostitelji so ga odvedli na držav- no univerzo Lomonosov, ki je na najvišjem hribu blizu Moskve in ki je največje moskovsko poslop- je. De Gaulie se je srečaj s štu- deat; najprej v glavni predaval- Kmetje iz Haloz in s Ptujskega polja V nedeljo, 26, junija 1966, boste odločili o nadaljnjem razvoju kmetijstva na svojem območju. Ne pozabite, da boste s svojim glasom na referendumu odločili o svoji kmetijski organizaciji, ki naj bo močna, velika in bo- gata, ker edino tako jamči za uspešen raz- voj kmetijstva in s tem tudi za vašo bla- ginjo. Zato se polnoštevilno udeležite refe- renduma in oddajte glas za združitev s Kmetijskim kombinatom Ptuj v Obrat za zadružno kooperacijo. Sfran 2 TEDNIK — petek. 2-t. junija 1966 Stran j Naše ceste so 250-l5rat preobteženejp Ha območju ptujske in ormoške občine je nad 140 km cest prvega i;^ drugega reda, od teh nad 80 km z asfaltno oblogo, skoraj 3 km pokoc- kanih in nad 56 km z gramoznimi vozišči (ma- kadam); nad 270 km cest je tretjegc reda, cd teh nad 3 km z asfaltno oblogo in 267 km gramoznih vozišč. V poslovno območje Sekcije za vzdrže- vanje cest Ptuj Cestnega podjetfa za vzdrževanje cest Maribor spada skupno nad 412 km ce'! I., II. in III. reda s 85 km asfalta, ostalo pa gramoz- nih vozišč in do 3 km^okockanih vozišč. Za letošnje leto je sekciji na razpolago iz republiškega cest- stnega sklada skupno za obe občini Ptuj in Ormož oziroma za vse ceste na njunem območju za vzdrževanje, brez investicij- skih del, skupno 195 milijonov starih dinarjev. Ce bodo na raz- polago že predvidena republiška sredstva za investicijska dela, za dvig in asfaltiranje ceste mi- mo tovarne v Majšperku do spo- menika v Lešju, v višini nad 25 milijonov dinarjev, bo poleg vzdrževalnih del opravljena tu- di še asfaltna prevleka na cesti 1/3 — Maribor—Ormož, ki bo stala okrog 27 milijonov dinar- jev. 2e od začetka letošnjega leta sekcija gramoz na ceste, oprav- lja čiščenje jarkov, popravila mostov, propustov in redno kr- panje asfaltnih vozišč. Gramo- zanja so bile potrebne vse ma- kadamske ceste, asfaltna vozi- šča pa so bila potrebna krpanja z bitumensiko maso. Z gramo- zanjem bodo nadaljevali do kon- ca letne sezone, enako pa z dru- gimi deli, ki so potrebna na vseh cestah. Z vsemi temi deli pa ni mogoče dohitevati z izboljševa- njem cest njihove dnevne uspo- sobljenosti za današnji cestni promet, ki je po dosedanjih.ugo- tovitvah 250-krat večji kot je bil pred vojno, ko &o bile ceste na tem območju obtežene v 24 urah z okrog 35 tonami tovora, danes pa so z okrog 6000 tona- mi. To tudi potrjuje,' da so vsa razpoložljiva sredstva za vzdr- ževanje ce.st na tem območju le najnujnejša sredstva za vzdrže- vanje cestišč vsaj za minimal- ne sposobnoisti, za maksimalne pa bi jih bilo potrebnih mnogo več. 2e za delo cestarjev je .sred- stev premalo, kar ponazarja ugotovitev, da je vzdrževal vsak cestar pred leti povprečno 2,5 kilometra ceste, sedaj pa je vzdr- žuje povprečno že 5 km. Obstoječe asfaltirane cesite ni- majo potrebne podlage, da bi bi_ le sposobne prenašati ravno ta- ko težke tovore, kot jih moarajo. Po naših cestah zdrvi dnevno več tovornjakov s tovorom po 45 ton, kar pa kvarn;) vpliva v. podlago naših cest, zlasti v sp« ■ mladanskem času, ko odmr;.uje. Nič boljše ni z mostovi, "ilasti pa z lesenimi, kot je borlski na Dra- vi, v Vidmu, Jurovcih in Maj- šperku na Dravinji ter na Pesni- ci pri Trnovski vasi in v Paci- nju ter v Gočovi. Elnako z osno- vo ce.ste je prizadeta tudi asfalt- na obloga, ki se hitro lomi in trga in naglo razpada. Te naš. ceste bi morale ravno glede na prednje dobiti pogosteje nove površinske prevleke, da bi na- stala debelejša asfaltna plast in s tem tudi trpežnejša. Po vsaki zimi je bila onespo- sobljena za promet cesta Spuh- Ija—Bori—Zavrč ter Maribor— Ptuj—Ormož. Stanje na določe- nih odsekih je izboljšano s tem, da je odstranjena mehka zemelj- ska podlaga in nadomeščena z gramozom, na določenih mestih pa so obstoječe cestišče dvignili za 40 do 50 cm in tako dosegli dovoljno stabilizacijo. Kmalu se je pokazalo, da so ti odseki sedaj sposobni, za ves promet ob vsakem času. Takšen način ( jevanja cest bi bil primeren vseh odsekih, kjer jo tako t^ dnevni promet. Ptuj je rta vq šču najtežjega pntmeta. zdrvi skozenj iz smeri Marilj proti Beoijradu in v vzhodu, dežele ogromen tovorni proj) ki nima posluha za objekti omejitve, kotrola nad tem pa še prešibka. Cestnih odsekov iz granit kock še ni mnogo, pač pa s« na vzponih-in padcih cest. Poi vih programih kockanje nitj predvideno glede na visok-> no kock in na njihovo prem hno elastičnost za promet. \ pravilo takih odsekov je tej ker z njim ni mogoče doseči > ustreznih ravnih površm. To najbolj vidi v Ptuju, kjer so le ulice razkopane in na n( tlakovane, sedaj pa nimajo \ enako ravnih površin. Sekcija ima za letos do j drobnosti izdelan plan v okv razpoložljivih sredstev in opravila vsa najnujnejša d« brez katerih bi bil promet na-t ših cestah onemogočen ter.ii varen. Novi smerokazi na križišču cest Ptuj—Maribor in Ptuj—ZagJ Posvetovanje v sindikalnem demu »Gorca« Komisija za oddih in rekreaci- jo pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj organizira posvetova- nje predsednikov in tajnikov sin- dikalnih podružnic, ki bo v torek popoldne v sindikalnem domu »Gorca« pri Podlehniku. Namen posvetovanja je, da se sindikalni delavci dogovorijo o tem, kako v delovnih organiza- cijah izdelati perspektivne pro- grame razvoja dnevnega, teden- skega in letnega oddiha delav- cev. Izmenjali bodo izkušnje o formiranju skladov za oddih in rekreacijo in se pogovorili o tem, kako se v praksi uresničujejo osnovna stališča in zaključki IV. razširjenega plenuma OSS Ptuj o problemih in nalogah sindikal- nih organizacij na področju od- diha in rekreacije. Na posvetovanju bodo sodelo- vali tudi novinarji časopisa slo- venskih sindikatov Delavske enotnosti, ki pripravljajo gradivo za ptujsko Delavsko enotnost, s sindikalnimi delavci se bodo po_ govarjali o aktualnih problemih, s katerimi se srečujejo pri svo- jem delu in samoupravljanju. Sindikalni delavci pa se bodo pogovorili tudi o poslovanju sin- dikalnega doma »Gorca« in o pravicah in dolžnostih sindikal- nih podružnic pri upravljanju in vzdrževanju tega doma. FB Janko Kosi - novi predsednik sindikata storitvenih dejavnosti Ptuj Na izredni seji Občinskega od- bora sindikata delavcev stori- tvenih dejavnosti občine Ptuj, dne 20. junija 1966, je bil za no- vega predsednika' Občinskega odbora sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti občine Ptuj izvoljen tovariš JANKO KOSI, član predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Ptuj iti re- publiškega odbora sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Novi predsednik je član delovne skupnosti in sindi- kata v montažnem podjetju ELEKTROKOVINAR Ptuj. Odbor Kdo povzroča na cestah največ zmede? Udeleženec v prometu je vsakdo, ko stopi na cesto. Gi- banje po cestah hi naj bilo varno. S tega razloga je po- trebno pogledati, kdo v naj- večji meri ogroža to varnost in zakaj to dela. V Ptuju ni malo primerov, ko udeleženci v prometu na veliko in brez- obzirno ogrožajo varnost v prometu. Postavite se samo zjutraj nekaj pred šesto uro npr. na Ormoško cesto ali ne- kaj pred štirinajsto uro v bli- žino železniškega prehoda, pa boste videli mnogo primerov ogrožanja varnosti v prometu. Ne bo redko, ko se vam bodo naježili lasje zaradi nevarno- sti, ki jo pripravljajo udele- ženci v prometu drug druge- mu. Na Ormoški cesti boste v>i- deli po dva, tri, celo po štiri kol-esarje vzporedno na desni polovici cestišča, kako se ne zmenijo za zvočne signale av- tomobilistov in brezobzirno celo sami sebe izpostavljajo poškodbi. Mopedisti so poseb- no vprašanje v svojem prepri- čanju, da je desna polovica ce- ste njihova in da naj vozila, ki jih prehiteimjo, to kar de- lajo na levi polovici. Na železniškem prehodu ob 14. uri pa ne boste videli le enega voznika motornih vozil, kako kljub temu da vidi, kakšna gneča je na obeh stra- neh železniške proge, pridivja v to množico vozil in ljudi, ki se jim vsem nekam mudi, s takšno hitrostjo, da opazoval- cu nehote uide vprašanje, kje so le miličniki, da pogosteje ne nadzirajo teh ogroževalcev varnosti ljudi in dragocenih prevoznih sredstev. V lanskem letu je bilo na območju ptujske občine 194 prometnih prekrškov več ka- kor predhodno leto. Razume se, da prekršek ni samo takrat, ko to ugotovi prometni milič- nik, vendar borrm tu obravna- vali prekrške, ki so jih ugoto- vili organi za nadzor nad pro- metom, in ki jih je obravna- val sodnik za prekrške. Dejan- sko jih je bilo mnogo, mnogo več. Sodnik za prekrške jih je obravnaval 2192, od tega pa so jih povzročili kolesarji 600. Mopedisti so napravili 243 prekrškov s tem, da so vozili prekrškov, s tem da so vozili ker so vozili vinjeni, itd. Voz- niki motornih vozil pa so na- pravili 1120 prekrškov. Ce upoštevamo, da je bilo regi- striranih lani v občini 2 motornih vozil brez moped odpade en prekršek na motorni vozili. Tudi tofcrat so upoštevani prekrški, ki datno kaznovali na kraju s jih prometni miličniki mat mem. Ce pa upoštevamo štea lo registriranih voznikov, I jih je bilo 4206, je vsak četf voznik motornega vozila w pravil po en prekršek. Na cestah bo potrebno mfti go hitreje uvajati red, kah smo to doslej delali. Promet nesreče skokoma narašča] ceste so postale prizorih vsakdanjega uničevanja ži Ijenjske ali vsaj delovne sp sobnosti občanov ter njihov ga imetja v obliki pfometrt sredstev. Predvsem bo potrebno p svetiti več skrbi kolesarja Po pravihi, da ima prosi bliže sredini cestišča hitre} vozilo, imajo kolesarji pros1\ tik ob desnem robu ceste, t| zrimljivo drug za drugim, pa dva ali trije vzporedno. P dohno velja za mopediste: nj hov prostor je komaj za sp znanje bliže sredini od kol sarjev, nikakor pa ni njihov cela desna polovica ceste, h kor si jo lastijo. Vsakega o' tomobilista tako prisilijo . J prehitevanju na levo stran c ste, kar pa je vedno nevart ker to stran upravičeno f trebuje kolona vozil iz tU sprotne smeri. Organi za nadzor nad nostjo v prometu pa hi moH posvetiti posebno skrb t^ raznim objestnežem v metu, izsiljevalcem pridno' hrezobzirnežem in ostalini.i^ kulturnim udeležencem., te^ dosledno strogimi ukrepi rz^ renir.iti njihovo udeležbo z • zili v prometu. Trajen odvzi vozniškega dovoljenja ne smel biti redek pojav, ko ^ za takšne teksaške manire naših cestah. Ker kako pri^ jo kulturni udeleženci v p' metu do tega, da jih oni z d'< ge strani ogrožajo, ko jih dovolj ogrožajo objekti^' okoliščine, kot so ceste, ki ustrezajo zahtevam sodob^ prometnih sredstev. Urejanje naselja v Kidričevem Ce bi kdo po daljši odsotnosti sedaj obiskal Kidričevo, bi mar- sikaj novega videl v naselju in bil prijetno presenečen. Restavracija z veliko dvorano za prireditve je pred vhodom v naselje in marsikdo je kritiziral | prejšnjo ureditev tega okolja. Te pripombe niso naletele na gluha u.špsa. Stanovanjska skup- nost Kidričevo je .s pomoč:o tovarne aluminija »Boris Ki- drič« uspela popolnoma spreme- niti izgled okolja pred restavra- cijo. V rekordno kratkem času je pred restavracijo urejen par- kirni prostor in popravljena ce- sta. Razen tega je še urejen pro- stor za avtobusno postajališče, ki ie bil dosedaj problem Kidri- čevega. Okolje pred restavracijo in okrog parkirnega prostora so že poživile cvetlične gredice in mlada zelena trava, ki deluje prav umirjajoče. Tudi drugod po naselju lahko opazimo velike spremembe. Takoj v začetku po- mladi so stanovalci Kidričevega začeli urejevati zemljišča pred svojimi blnki. S pomočjo stano- vanjske skupnosti so posadili travo in uredili cvetlične gredi- ce in nasade, tako da je naselje dobilo čisto drugačen izgled. Po celem naselju bodo postav- ljeni še železni ločni drogovi s fluorescenčno razsvetljavo. Gle- de na to, da so podstavki za drogove že narejeni, se priča- kuje, da bo kmalu celo Kidri- čevo razsvetljeno. To je že bil skrajni čas, saj je v večernih urah bilo prav neprijetno hoditi ali voziti se po temnih cestah, ki jih obkrožajo gozdovi. Stanovanjska skupnost je pre- vzela veliko nalogo in upajmo, da ji bo kos in da bodo Kidri- čani kot obiskovalci v kratkem zadovoljni z izgledom naselja. Vojo Veličkovič VEG KAZNIVIH DEJANJ Po evidenci občinskega jav- nega tožilstva v Ptuju, ki de- luje za območji občin Ptuj in Ormož, je ugotovljen v letu 1965 precejšen porast števila kaznivih dejanj v primeri s prejšnjim letom in sploh s prejšnjim obdobjem. Upoštevajoč podatke o prejš- njih letih, ko se je gibalo šte- vilo kaznivih dejanj v precej ustaljenih mejah, je porast števila kaznivih dejanj v lan- skem letu predvsem zabeležen med kaznivimi dejanji zoper življenje in telo; teh je bilo 314 nasproti 229 v letu 1964, ka- zenskih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje je bilo 168 (90); kazenskih dejanj zoper družbeno premoženje je bilo 83 (75); kazenskih dejanj zoper zakonsko zvezo in rodbi- no je bilo 34 (19) itd. Oglejmo si malo bliže posa- mezne vrste kaznivih dejanj. Takoj vidimo, da so kazniva dejanja zoper življenje in telo najštevilnejša. Večinoma so to lahke in hude telesne poškod- be, vendar sodi sem tudi so- delovanje v pretepu, če je v njem prišlo do telesnih po- škodb, ogrožanje z nevarnim orodjem ter napeljevanje k sa- momoru. Skupni imenovalec vseh teh kaznivih dejanj je v največ primerih alkohol, ker se mnogo preveč pije ob praz- nikih, ob izplačilnih dnevih, ko pride v gostilnah včasih do množičnih pretepov, pri kate- rih uporabljajo udeleženci no- že, late, steklenice, stole in drugo več ali manj uporabno y>orodje« za medsebojno obra- čunavanje. Mnogim pretepom pa botruje tudi ljubosumje ali namen s pretepom urediti mejni spor ali sploh naspro- tovanje zaradi tega, ker je nekdo iz sosedne vasi. Na drugem mestu so premo- ženjska kazniva dejanja. To so tatvine in majhne tatvine, poškodovanje tuje lastnine, neupravičena uporaba motor- nega vozila itd. Storilci teh dejanj so v največji meri lju- dje brez stalnega bivališča, takšni, ki se jim ne ljubi dela- ti. Prilaščajo si največkrat ko- lesa, oblačilne predmete, go- tovino. Vendar s tem v zvezi ne bi smeli prezreti pogojev, ki so nastali za porast kazni- vih dejanj te kategorije. Zara- di zmanjšanja investicij in za- radi uvajanja intenzivnejšega gospodarjenja v delovnih or- ganizacijah, ko je nastal zastoj v zaposlovanju nove delovne sile in so se celo pojavili viški delovne sile, ker se je nekate- rim kategorijam delavcev zni- žal standard zaradi porasta življenjskih stroškov, so na- stali ugodni pogoji za majhne tatvine v gradbeništvu, kme- tijstvu in drugje. V kategoriji kaznivih dejanj zoper varnost ljudi in premo- ženje je zabeležen porast pred- vsem zaradi ogrožanja javne- ga prometa. To je razumljivo, če upoštevamo, da promet na naših cestah hitro narašča, da pa udeleženci tega ne upošte- vajo ter vozijo prehitro, izsi- ljujejo prednost ter vozijo pod vplivom alkohola. Res pa je tudi, da k pogostnosti promet- nih nesreč v precejšnji meri pripomore stanje prometnih objektov. V prejšnjem letu je bilo ob- toženih za kazniva dejanja v gospodarstvu 172 oseb, zaradi katerih dejanj so utrpele go- spodarske organizacije 58,640 riovih dinarjev škode. V zad- njem letu je bilo nekaj več kaznivih dejanj nedovoljene trgovine. Sodišči v Ptuju in Ormožu sta izrekli lani skupno 571 ob- sodb, 51 oprostilnih .sodb, 74'^ zavrnilnih sodb in izrekli 8 sodnih opominov. Od 571 ob- sojenih oseb jih je bilo 370 ob- sojenih nepogojno, 201 pa po- gojno. Kazniva dejanja mladoletni- kov kažejo na območju občin Ormož in Ptuj prav tako ten- denco porasta, saj jih je bilo 252 (187). Gre v glavnem za premoženjske delikte. Mlado- letniki so napravili lani (de- likti otrok so odšteti) 162 kaz- nivih dejanj, od tega 96 kazni- vih dejanj zoper premoženje, 18 zoper življenje in telo, 16 je bilo nedovoljenih prehodov prek državne meje in 32 osta- lih kaznivih dejanj. Več kaz- nivih dejanj mladoletnikov je hilo storjenih v skupinah. Med vzroki za mladoletno prestopništvo je na prvem me- stu prezaposlenost staršev, ki se ne morejo v zadostni meri posvečati svojim otrokom. Ne- urejeno družinsko življenje je drugi vzrok, alkoholizem pa nadaljnji. Ce k naštetim doda- mo še slabo materialno stanje, dobimo kompleks, ki je vzrok za beg mladoletnikov od do- ma, za njihovo združevanje s problematičnimi vrstniki in za kaznivo dejanje. Obiskovalec farme prašičev na TurniSču se začudi že pri vra- tarnici, da so zrasli na Turnišču pri Ptuju važni in obsežni go- spodarski objekti na velikem dvorišču, ki je tudi že znotraj v celoti urejeno. Najbolj so presenečeni inozemski kmetijski stro- kovnjaki, ko jim razkažejo predstavniki kmetijskega kombinata Ptuj tudi to svojo farmo. TEDNIK - ppfek. 24. junija 1%6 Stran 3 ^jski gimnaziji letos ^dovoljiv uspeh _|pAUEVAN3E S 1. STRAWI) ■ rnairara s seminarsko '"^ in 2 i-Pi^i iz treh pred- ; spre^emni izpit pa iz ma- ;jirie m 12 matematike. [ jlcora] vsako leto so izdali jetos maturanti ptujske gjjje almanah, ki obsega pijanih strani. Je sicer v ^neiši izvedbi, je pa vse- prijeten in pester. Na jtrani so se maturanti za- [j vsei-i gospodarsKim or- .gcijam v ptuiski občini s .^0 glinice in aluminija i;. Kidrič- Kidričevo na če- jjrnetijskemu kombinatu tovarni »Jože Kerenčič«, yl in dnigim za denarno it. prof. Mariji Urbasnvi pa ^elovanie pri izidu lista, piih sestavkih, v pesmicah I prozi so izrazili svoja živ- jjja zapažanja m doživetja, :;ud! drugi dijaki ptujske 'a^ije: tako so dali tudi svo- plajšim mesto v almanahu, tošnji zadnji dan pouka je ,oln prisrčnih prizorov, ko '.dijaki in dijakinje zahva- ' rofesorskem.u zboru in rav- iu Rudiju Cehu za vse pri- čanje v minulem šolskem I ter za pomoč pri učemu. [a prisrčno je bilo slovn ma- 3tf)v od svojih večletnih jsonev, ki so jim želeli pri jin^em študiju in v življe- ffinogo uspehov. PV. Malemu Petru so rešili življenje Dne 15. junija 1966 je Peter Henzl, 6-letni fantek iz Velican st. 49, za las usel ?oto\n smrti. Pri spravljanju sena je padel z lefitve na \ile, ki so se mu za- bodle v 5. medreberni prostor podj-cožno v prsni koš in v srce. Izredni iznajdljnosti pnmanja dr. Draga Praunseisa se je tre- ba zahvaliti, da je otrok kljub poškodovanemu, prebodenemu srcu ostal pn zi^•lieniu in se darcs ze kar dobro počuti. V nesreči se je po svoie zna- šla sestra poškodovanega Petra, ki mu je vile izdrla iz ranjene- ga telesa, mali Peter pa le imel srečo, da se je rana na srčni steni po izli\-u kakega pol litra kr^T zaprla. Ko so ga pripeljali cez kratek cas po poškodbi v Ormož k zdravniku dr. Petru Gasparicu je tudi on ocenil sta- me poškodbe za kritično in je malega pacienta osebno odpe- ljal v ptujsko bolni.^inico. Ob 15. uri se je zgodila v Veličinah ne.sreča, ob 17. un so že v ptuj- skem kirurškem oddelku ranje- nemu sivab rano na srčni ste- ni. Primariju dr. Praunseisu • je asistiral zdravnik dr. Ivan Ga- beršek, za instrumentarko pa je bila Ivanka Bombek. Opera- cija na srcu je kljub skromni razpoložljivi opremi dobro po- tekla in uspela na veliko vese- lje staršev in vseh ljudi iz Veli- clan pa tudi vseh zaposlenih v ptujski bolnišnici, kj so ponos- ni na iznajdljivost kirur=;kega oddelka. Kot je dejal primarij dr. Praunseis, v ptujski bolniš- nici še niso doživeli takšne po- ■škodbe srca, zato so toliko boli veseli, da jim je uspelo v tem nevsakdanjem primeru najti naglo m uspešno rešitev. Postel]a malega Petra je vi- soko podložena. Ob obisku ma- lesa Petra )e bil ravno čas ko- sila. Peter je z apetitom po- spraAiial kos piscanciega me- sa. S primarijem dr. Praunsei- som sta ze prava pnjatelia, enako pa z drugimi, ki so okrog n]ega. .Te prijeten in mil fan- tek, ki je vesel, da se je njegov doživljaj z vilami tako dobro končal. Mati po.škodovanega in reše- nega Petra ne ve, kako bi se ptujskemu kirurškemu oddelku, zlasti pa primariju dr. Praun- seisu zahvalila za to. da ji le rešil sina, enako pa tudi dr. Pe- tna Gaspancu, ki ga je osebno zapeljal takoj v ptujsko bolm.^- nico, da so mu lahko takoj po- magali. V. J. Primari,1 dr. Praunseis. instrumentarka Ivanka Bombek i dr. Ga- bršek na obisku pri Petrčku v bolniški sobi PAVŠALNE TRGOVINE? I Se.ja odbora za blagovni promet zveznega /bora zvezne skupščine. Tema: predlog temeljnega zakona o blagovnem prometu. Mnogo besed in argumentov ie bilo "zrečeno na tej seji. da bi utemeljili oziroma zavrnili pred- log o ustanovitvi manjJih za- sebnih trgovin za promet z bla- gorrj za vsakdanio ootrošnio Zve- zni izvršn- svet ie zavrni^ ta ored- log. f-eš da lahko takšne nroda- lalne povzročiio številne proble- me !n da bi omogočile špekulant- ske težnje. Namesto zasebnih trgo\nnskih prodajaln predlaga zvezni izvršni svet v novem zakonu ustanovtev pavšalnih trgovin Gospodarske (trgoviTiskel oreanizaciie bi lahko zasebniku s posebno pogodbo za- upale prodajo določenesa blaga na določenem kraju. Zasebnik bo gospodarski organizaciji plačal določen znesek (pavšal) za nado- mestilo za uporabo nienih osnov- nih sredstev, drugo na bi bil nje- gov dohodek, seveda obdavčen Kakšna je torej razlika med »čistem« zasebnikom in pavšali- ptom? so se spraševali na seji. Kaže. da ie edina razi ka v tem. da UDorablja pavšalist družbena osnovna sredstva (lokale in opre- mo), zasebnik na bi moral, kakor j je bilo predlagano, sam poskrbeti za možnost dela. Na koncu koncev se je večina poslancev v odboru odločila za predlagani zakon s priporočilom, nai b- omogočih tudi angažiranje Privatnih sredstev za takšne pro- dajalne. zseljenci iz Clevelanda v Kidričevem nedeljo, 19. junija, je na i poti po Sloveniji prišel v ričevo pevski zbor iz Cle- ,nda — ZDA. opoldne, ob 17.30, se je pred a^^^aci,^o ustavil avtobus in ! njega izstopili dragi gostje, i rojaki iz ŽDA. Na vhodu festavracijo jih je pričakal Ski pevski zbor iz Kidričeve- ,ki je zapel tri slovenske na- pe pesmi. jo ie zbor zapel prvo pesem Triglav moj dom«, so se oči Lov iz daljne dežele orosile. k^\'Si.05ki glasovi so v tihem tiletnan popoldnevu z občut- im rfočarali lepote slovenskih iisa in pokrajin. Zato ni bilo )dno, da so mnogi gostje bili Moko pretreseni, pto sta mladinki s šopki le- l gladiol pozdravili goste m p zaželeli prijetno nedeljo v Itičevem. V slovenščini jih je zdravila mladinka Lidija Klajnšek, v angleščini pa Anka Zafošnik. Po pozdravih so gostje vstopili v dvorano, kjer jih je v imenu občine Ptuj pozdravil tovariš Stanič. V svojem po- zdravu se je zahvalil- za obisk in za to, da so ohranili pristno slovensko pesem v svoji novi domovini. Posebej je omenil, da čeprav mnogi med njimi govo- rijo samo angleško, živi sloven- ska pesem še vedno med njimi in jih vedno in povsod sprem- lja. Kn je zbor izseljencev zapel v polni dvorani, so poslušalci negibno prisluhnili starim slo- venskim pesmim, ki so jih peli ljudje, odtrgani s slovenske rod- ne grude. Črnske duhovne pesmi so do- čarale poslušalcem novo domo- vino naših rojakov. Srečanje z izseljenskim zbo- rom, z rojaki v tujini, ki ne po- zabljajo stare domovine, je bilo pravo doživetje. Pridite zopet, dragi rojaki! Vojo Veličkovič Koristni nasveti za dom Kako izbrati pralni stroj Da bi lahko praNalno izbrali, moramo pogledati več stvari: — koliko imamo perila in kakšna je kapaciteta stroja. Treba je upoštevati količino Derila, potem ko smo ga razde- lili. Prvi primer: Štiričlanska dru- žina z enim otrokom in mož, ki opravila delo, pri katerem se precej umaže. Navadnemu perilu je treba prišteti plenice na eni strani in delo\'Tie obleke na drugI strani. Izbrali bomo — stroj z agitatorjem, ki omogoča, da večkrat premen ja- mo vodo. ■<— 3 do 5-kilogramski stroj na boben. Drugi primer: štiričlanska družina z dvema odraslima ' otrokoma Ni zelo umazaneea perila. Izbrali bomo stroj, ki ; omogoča celotno lestvico pra- ! nja od »pisanega« do fmih tka- } nin. Ce peremo vsak teden, za- I došča stroj s kapaciteto 5 k'::. pa naj bo na agitator ali na boben. Superautomatično ali ne? Za gospodinjo, ki ima še mno- go drugega dela (vrt. otroci, veliko stanovanje) ali za zapo- sleno ženo bomo izbrali stroj, ki bo delal v njeni odsotnosti ali polavtomatično, ker bo že- na medtem delala doma kaj drugega. Cene strojev rastejo tako: ne- avtomatična, polavtomatična, avtomatična ali cenejša z agi- tatorjem, dražja na boben. Če- tudi najpreprostejši in najce- neiši pralni stroj močno raz- bremeni zaposleno ženo. Prir. J. L. B. DA SE NE SPEČETE. Ce imate posodo, v kateri vre in je , pokrita z neizolirano pokrov- i ko, si pomagajte z dvema šči- ! palkama za perilo (naj bosta ; leseni). Tako ne boste imeli ; opečenih prstov. j LIMONIN SOK ČISTI SLA- : MO. Ce imate torbico iz slame, in jo želite očistiti, jo najprej na- vlažite z ne premokro gobo , (pri tem pazite, da ne pride vlaga v notranjost, potem pa še ' enkrat navlažite z hmioninim i sokom. 1 NAREDIMO SI HERMETIC- , NI ZAMAšEK. Ce greste na po- i tovanje m vzamete s seboj par- ! fum in kolonjsko vodo, pa se bojite, da bi se vam steklenič- i ka odprla, si pomagajte z la- ! kom za nohte. Z njim namaži- ■ te zamašek m nntranio strait grla steklenice. Pustite, da se ■■ suši tri minute. DA NE BO RJE. Da vam ne bo rja načela čez poletje štedil- nikovo plosco m vratca, jo pre- mažite s petroleja m V* olja. BLESTEČ KRISTAL. Ce želi te, da bodo vasi kristalni kozar- ci res lepo bleščeči, jih po pra- nju s pralnim sredstvom splah- nite še v vodi, ki ste ji dodali nekaj vinskega kisa. OČISTITE LIKALNIK. Pri dolgotrajni uporabi se vam le verjetno nabralo nekaj nitk, rje ali podobnega na spodnji plo- šči likalnika. Rahlo toplega na- mažite z voskom, ki ga odstra- nite z mehko krpo. Plošča bo spet kot nova. GUMIJASTE ŠKORNJE ne- gujete tako, da raztopite žlico glicerina v vodi. Z volneno kr- po, namočeno v tej raztopini, zdrznite škornje, pa bodo spet lepi. Kolumbovi mornarji Kolumbu so na neki eksipedi- ciji zbolel: mornarji za skorbu- tom. Najbolj slabi med njimi so prosili kapitana, naj jih odloži na nekem samotnem otoku blizu Venecuele, da bi tam mimo I umrli. Nekaj mesecev kasneje pa se je Kolumb ob p>ovratku v Evro- po zopet ustavil na tem otoku. Nemalo se je^začudii, ko je našel svoje bivše mornarje ne samo žive, temveč p>opolnom.a zdi'ave in vesele življenja. Mornarji niso vedeli, da so ozdraveli zaradi velikih količin vitamin^ C, ki ga vsebuje trop- sko sadje s teh otokov. GOOO izffublienih otrok v New Yorku Ko so lani zaprli svetovno raz- stavo v New Yorku, je objavila administracija podatke o izgub- ljenih stvareh. V času razstave je bilo izgubljenih in izročenih staršem liOOO otrok, najdenih je bilo 600 očal. 500 plaščev, 24 zob- nih protez in mnogo drugih predmetov, po katere lastniki doslej še niso prišli. animivosti I Mstcimorfoza to je pobegnil Napoleon z El- fo se izkrcal v Franciji, je ža- bi v naslovu neki list: Korzi- Mko čudo se je izkrcalo v bciji! Napoleon pa je zbral ^ko in zavzel prvo mesto. List pisal: Ljudožer se približuje jObveščal: Uzurpator bsu! Toda Napoleon je na- koval. List je obveščal: Uzur- »r v Grenobliil Napoleon se iliža] Parizu, list pa pi.sal; Eo- iarte je zavzel Lion. Ko js bil l^leon že blizu sedeža bsta, glasil naslov: N=.poleon se Fontainebleauju! Ko pa se ^^apoi(-on pripravljal na za- ■tie Pariza, se je glasil naslov '^ka: Njego-^'0 imperatorsko ličans^vo pricakuT^mo danes 'iegovem zvestem Parizu! le po ftneviH. temveč po urah *o statističnih podatkih OZN ' Poveča število prebivalcev ^ko minuto za 120 hudi. To je '^'ižji odstotek uradno zabele- '^^-a prirastka prebivalstva ^sej zgodovini človeštva. Vsa- ' '^to se pomnoži prebivalstvo 5*^ai za 63 milj. novih prebi- -feda- ži\-i na zemh' 3.3 mili- '■^P liudi Vsako leto se rodi miliionr«-^' hudi. umre pa jih .•^Ironov Naibolj viden je irastek v deželah lat'n.ske ^etike V s-^-verni Ameriki odstotek onrastka 1.6. v ^."^0; Da n.P "'n, V prihodnjih ^•'i&setih letih se bo povečalo T'-!^ prebivals+va za dvakrat t>Q itc-ir, r>b začetku XXI. sto- 6 milijard. Infiika ^"^dnik Po-.-eite sodišču, za- -.^^5: se odločili odpeljati avto? JJ^ožener A^^o le stal blizu '^^^isča Zaradi tega -em mi- 1 ^ ]e njegov lastnik umrL Ekonomični čuvaji Neka škotska tovarna whiskv- ja je zaposlila nenavadne čuva- je za svoja skladišča. Stvar je popolnoma preprosta, če ne upo- števamo, da opravljajo vlogo čuvaje^' gosi. kakor je znano, so že stari Rimljani ugotovili stražarske vrline teh domačih živali. One zažeineio velik hrup. če se pojavi na mihovem t^rre- nu kakšen tuJec. Kakor zagotav- ljajo strokovmaki, imajo še eno vrlino: ne ljubijo alkoholnih pi- jač. Predlog za kadilce Ker štejejo znanst-v^emki ko- nec (čik) cigarete za najbolj škodljivega, le nekdo predlagal, naj bi vgradili v cigareto malo eksploziva, katerega eksplozija hi onemogočila kaditi cigareto do konca. Ptuj radi obiskujejo izletniki Na Muzejskem trgu se ustavijo mnogi avtobusi s potniki... Stari rotovž in mestni zvonik marsikdo posname V kleteh »Slovenskih goric« je prijetno hladno in zunaj 'je potem vince še okusnejše Na Ptujski gori se izletniki z vseh strani Slovenije ra^i zadržijo za uro, dve... Stran 4 TEDMK — petek. 24. junija 1%6 Uspešen koncert slovenskega izseljeniškega oevskega zbora v Kidričevem v nedeljo. 19. junija tega leta, je v poino zasedeni dvorani TGA v Kidričevem koncertiral pcv- siki zbor Glasbene matice iz Cle- velanda. Koncertna turneja te- ga zbora po Sloveniji, ki se je za- čela s koncertom v Trbovljah in sie po osmih koncertih v večjih sloo^enskih krajih končala v Ljubljani, je pravzaprav prvi nasitop izseljeniškega pevs.kega zbora rz ZDA pri nas. Zato je ra- zumljivo, da je bilo zanimanje občinstva v vseh mestih, kjer- koli je zbor pel, zelo veliko. V Ptuju smo pričaikali pevce v nedeljo ob 11. uri pred mag-i- stratom. V imenu skupščine ob- čine Ptuj in družbenopolitičnih organizacij je goste pozdravil Fran Rebernik, pozdravili p'^ so jiih tudi predstavniki občinske zveze kulturno prosvetnih orga- nizacij. Iz Beograda je prispel tudi bivši jugoslovan.ski konzul v Pittsburghu Andrej Debenak m se prisrčno pozdravil s svoji- mi dobrimi znanci, čland in čla- nicami pevskega zbora. Gostom smo izkazovali ves čas, ki so ga prebili pri nas, veliko pozornost, za kraj bivanja smo jim izbrali privlačno turistično točko, letovišče grad Bori. Ob prihodu v Kidričevo, pol ure pred pričetkom koncerta, je ameriške goste pozdravil s pe- smijo domači moški pevski zbor DPD Svoboda, nato pa jim je izrekel dobrodošlico predsednik te kulturnoprosvetne organiza- cije Jože Krainjc. Neposredno pred samim koncertom je ame- riške pevce pozdravil še pred- sednik občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij Stane Stanič. Zbor je zapel iz svojega tur- nejskega 29 točk obsegajočega programa 18 pesmi, in sicer od teh 12 slovenskih narodnih in umetnih pesmi, 2 ameriški ljud- ski in 1 umetno pesem, 1 črnsko duhovno i>esem ter dva odlomka iz opeeljali v Kumirovec oziiiroma v Novo me- sto. D. H. V ptujski občini potrebnih vsaj deset otrošldh vrlcev otroški vrtec Ptuj, ki ima v vseh svojih 4 organizacijskih eno- tah 210 otrok od 2 do 7 let zaposlenih staršev iz Ptuja, v letošnjih počitnicah ne bo prenehal z delovanjem, ker je odprt vse mesece v letu. Ob večletni praksi se je izkazalo, da poslovanja ni mogoče v počitnicah prekinjati. S svojo sedanjo dejavnostjo in ob sedanjem številu otrok ter osebja bi lahko smatrali otroški vrtec v Ptuju z vzgojnimi eno- tami na Bregu, n^a cesti dr. Jo- žeta. Potrča in ob Mlinski cesti ter v Raičevi ulici kot vzorčno vzgojno varstveno ustanovo, ka- kršnih bi morala imeti ptujska, občina vsaj 10, ki bi lahko de- j lale po dosedanjih izkušnjah vrtca v Ptuju. V ptujski občini je 2250 otrok v starosti do 7 let, ki so potreb- ni enakega strokovnega, var- stveno vzgojnega dela, kot je s sedanjimi otroci v vrtcu. Po kapacitetah vseh 4 organizacij- skih enot je vrtec — ob številu 2250 otrok večinoma v varstvu svojih staršev ali starih staršev, pri sorodnikih in rejnikih — na 10. mestu. V večini primerov so otroci prikrajšani za vse prido- bit\;e, ki so na razpolago le eni desetini otrokom v občini, bili pa bi jih potrebni vsi, ker želi- mo v naši skupnosti vse otroke enako uSiposobiti za šolanje in pozneje za življenje, saj jim to zagotavlja ustavno določilo o enakem obveznem šolanju. Ob omejenih možnostih, ki jih imajo za kolektivno skrb za otroke mnoge družine in tudi občinska skupnost, si pač za se- daj ni mogoče zamišljati, da bo v ptujski občini v nekaj letih mnogo več vrtcev in mnogo več tako zavarovanih otrok. S to ugotovitvijo pa se ne bo mogo- če zadovoljiti, ker zahtevajo vedno glasneje tudi šole pred- pripravo otrok na šolo, sicer ne morejo doseči z otroki enakih učnih uspehov, ker je njihova predpriprava na šolo precej raz- lična. Ce že ne bo mogoče dose- či, da bi bili otroci v vrtcih 3 ali 4 leta pred odhodom v šolo, bi jih morali dobiti v vrtce vsaj eno leto pred vstopom v šolo, kar bi v glavnem odpravilo razlike med otroci in bi olajšalo potem delo šoli. V vrtcu se nazorno vidi. da nimajo otroci samo želodčkov. ampak da so njihove duševne potrebe mnogo večje in da se otroci drugače počutijo, kjer se njihove duševne sposobnosti in naravne dobre nagnjenosti na- črtno razvijajo pri raznolikih zaposlitvah in delu. To ugotav- ljajo tudi šole, da je različno delo z enako sitimi, vendar raz- lično duševno razvitimi otroci. Zanimiv je namreč pojav, da to spoznava vedno večje število staršev, ki bi radi dali otroke v otroške jasli in pozneje v vrtec in bi tudi radi prispevali za otrokovo vzdrževanje v vrtcu, žal pa jim ni mogoče ustreči, ker se obstoječe kapacitete hi- tro napolnijo. Nedavno je bil javni otroški telovadni nastop pri vrtcu na igrišču ob dr. Potrčevi cesti, kjer so sodelovale vse organiza- cijske enote vrtca. Na priredi- tev so prišle matere in očetje in tudi drugi, ki so občudovali otroke in ugoden vpliv vrtca na njihove sposobnosti. Program nastopa je bil prikazati javno- sti razvojno pot otroka čez vse stopnje, tako da sta se nazorno videla sistematičnost in načrtno delo vrtca skozi vse mesece. Vrtec najde tudi drugačne mož- nosti in oblike dela za vključe- vanje terenskih otrok, ki niso v rednem vzgojnem delu vrtca. Povabi jih na občasne predsta- ve s predvajanjem diafilmov v vrtcu in na lutkovne igrice v Prešernovi ulici v dvorani god- be DPD Svoboda«. Vsak mesec pride skoraj 1- do 2-krat do predstav. Udeležba je zelo raz- veseljiva, saj se otroci veselijo takih prireditev. V glavnem se pridržuje vzgojno osebje vseh najsodobnejših izsledkov dela, ki jih dobiva iz razne literature in z vzgojnih^ predavanj in po- svetovanj ter pedagoškili rednih sestankov in konferenc z zapo- slenimi. S stalnim izpopolnjeva- njem vzgojiteljic je mogoče za- gotoviti vrtcu uspeh, kot si ga želijo starši in skupnost, V jeseni bo sprememba v tem, da bo odšlo nekaj otrok v šolo, na njihovo mesto pa bodo spre- jeti drugi otroci. Število se nc bo moglo bistveno spr zaradi že itak do maki zasedenih kapacitet. Na' bodo v občini odprli - Podlehniku in Dornavi. šperku je vrtec že dve ! ko bo imela občina Ptuj poleg Kidričevega prej 5 vrtcev, kar sicer kaže zadevanje, da bi jih in soma vsaj 10. Med vrtci Ptuj, tcitfrf Majšperk je dobra pov( vseh možnih smereh, k potrjuje, da si vsi triji prizadevajo doseči p« uspehe. V zraku je še ust tev vrtca v Vidmu, k vrtec zelo radi imeli in da jim ga bo sčasoma usp seči. Kot meni upraviteljica v Ptuju Milica Lugarič, hvalno dosedanje prizad v smeri pridobitve večjei vila vrtcev, je pa žal pre no vsaj v smeri enoletnegi jema otrok v vrtec pred pom v šolo, ker na to vedi pritiskajo enako starš osnovna šola, najbolj pa i razvojne družbene potr( vedno bolj poudarjajo sDlošno izobraženost naši dih, potem pa tudi str( Zanimiva razstav v gimnaziji v gimnaziji v Ptuju bo do 25. junija 1966 odprta razstava, ki jo je pripravil za konec šolskega leta 1965-66 likovni krožek pod vodstvom prof. Albina Lugariča. Na njej sodelujejo s svojimi sli- kami in risbami dijakinje in di- jaki iz ptujske gimnazije iu iz pedagoškega oddelka gimnazije Ptuj. Najznačilnejše za to razstavo je, da so se predstavili obisko- valcem razstave mladi talenti Jelka Šacer, Breda Hlupič, Mi- lenka Korošec, Natalija Bargil in drugi likovno nadarjeni di- jaki. Njihova dela prikazujejo študije po opazovanju v naravi, po modelih in v prostoru. Jelka Sacerjeva je izraziti talent. Pri- pravila je za razstavo 8 del. Vsi skupaj so pripravili za i ki šteje skupno nad 30 ( primere slikarske in risa hnike. Njihovi motivi so jine, portreti, tihožitja ij vse po opazovanju. Tudi ob tej razstavi la žalujemo, da nima Ptuj nih razstavnih prostoroi red v gimnaziji tako nei je kot razstavni prostor, če bi učinkovala razstava vem razstavnem prostoru merni opremi. Za obisk d ni, ker se zanimajo za i dijaki in dijakin,ie ter starši, žal pa širša javn mladih talentov iz pt«,is nazije in pedagoške akj ne bo videla. Ena izmed razstavljenih slik dijakinje Milenke Korošec Delavsko enotnost v sleherno delavsko družino Na VI, plenumu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj so raz- pravljali o vzrokih padca števi- la naročnikov na Delavsko enotnost. Leta 1964 je bilo v ob- čini Ptuj 1250 naročnikov, po najnovejših podatkih za mesec maj 1966 pa imamo le 566 stal- nih naročnikov. Tako stanje je delni odraz neaktivnosti izvrš- nih odborov sindikalnih podruž- nic, ki kažejo nezainteresiranost in premalo čuta odgovornosti za širjenje časppisa slovenskih sin- dikatov. Delavska enotnost je specializirano glasilo za samo- upravljavske probleme, za vpra- šanja dela sindikalnih organiza- cij in za probleme, s katerimi se dnevno srečujejo delavci v svo- jih delovnih skupnostih na de- lovnem mestu in v svojem pro- stem času v komuni in v svoji družini. Na plenumu so bili sprejeti sklepi in zaključki z namenom, da se število naročnikov na De- lavsko enotnost poveča v vseh sindikalnih podružnicah. Med prvimi sklepi je, da se mora Občinski sindikalni svet Ptuj dogovoriti z uredni- štvom Delavske enotnosti o PTUJSKI DELAVSKI ENOT- NOSTI, ki naj bi izšla 7, julija 1966. v tej številki bo Občinski sindikalni svet Ptuj podrobneje seznanil člane sindikatov z de- lom Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, občinskih odborov sindikatov, komisij pri Občin- skem sindikalnem svetu, skrat- ka z delom, vlogo in aktivnostjo sindikatov ptujske komune pri reševanju vseh tistih problemov in vprašanj, ki so življenjsko pomembni za delavce in njiho- ve družine. Plenum je priporo- čil izvršnim odborom sindikal- nih podružnic, da naročijo toli- ko izvodov te izdaje, kot je čla- nov, da bo vsak član sindikata prejel to številko brezplačno, naročnino pa poravnajo sindi- kalne podružnice iz svojih sred- stev. Nadalje bi naj do 1. julija 1966 imele vse sindikalne po- družnice seje izvršnih odborov, na katerih bi naj preučili vzro- ke za nizko število naročnikov, sprejeli ustrezne sklepe in iz- volili poverjenike za Delavsko enotnost. Sindikalne podružnice bi naj naročile Delavsko enotnost za vse člane izvršnih in nadzornih odborov za čas njihove mandat- ne dobe, naročnino pa bi porav- nale sindikalne podružnice. De- lovne organizacije bi naj naro- čile Delavsko enotnost za člane delavskih svetov, svetov delov- nih enot in upravnih odborov kot priznanje za opravljanje od- govornih nalog voljene funk- cije. Oktobra 1966 bo v ptujskem gledališču »Ustni časopis«. .Ob tej priložnosti bodo podeljena javna priznanja Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj vsem ti- stim sindikalnim podružnicam in poverjenikom Delavske enot- nosti, ki bodo dosegli najvišji odstotek naročnikov Delavske enotnosti, predsedstvo OSS Ptuj pa bo poročalo o stanju naroč- nikov po VI. plenumu. Na plenumu je bilo ustanov- il eno POVER.JENISTVO DE- LAVSKE ENOTNOSTI, ki bo usmerjalo delo poverjenikov Delavske enotnosti v sindikal- nih podružnicah, organiziralo razgovore z bralci Delavske enotnosti, pridobivalo in uspo- sabljalo dopisnike za list ipd. Na plenumu je bila sprejeta še vrsta priporočil, o katerih je bila razprava na zadnjem po- svetovanju predsednikov sindi- kalnih podružnic. F. B. Odlomki iz življenja heroja Xlil. Po drznem napadu partizanov brežiške skupine, ki ga je vodil Dušan Kveder-Tomaž, koman- dir te skupine, so obveščeni orožniki in gestapo takoj pohi- teli k sodišču v Sevnici in ga zastražili od vseh strani. Oddel- ki vojske in vermani so tudi po- hiteli na pomoč. Zastražili so vse prehode čez Savo. Komandir Tomaž in oba par- tizana ter osvobojeni jetniki so bili tedaj že daleč od nemških oddelkov. Hiteli so v temni mrzli noči nekaj časa vsi skupaj, par- tizani in rešeni jetniki, nato so se razšli. Osvobojeni so se naj- prej zatekli na Sinkovičev kozo- lec v Rajhenburgu, kjer so se jim pridružili Roman Kornher iz Rožnega in Jože Omerza iz Senovega ter Jože Vezovinšek iz Rajhenburga. v nedeljo, 16. novembra 1941, je komandir Tomaž sprejel v četo dva nova borca. Četa je štela sedaj deset partizanov, komandirja Tomaža, političnega komisarja Vlada in osem mladih fantov tja do 28. leta starosti. Pet borcev je bilo iz obrtniških vrst, dva železniška delavca, eden dijak in eden rudar. Vsi so bili pripravljeni po svojih mo- čeh pomagati v boju za svobodo. V ponedeljek, 17. novembra, pet dni po osvoboditvi jetnikov iz sevniških zaporov, so se utru- jeni in prezebli Nemci umaknili na svoje postojanke. Komandir Tomaž pa se je odločil, da je spet primeren dan za partizan- skih podvig. Z borci je odšel v Ribičevo trgovino v Dečna sela, kjer so zaplenili potrebno hrano in blago ter aretirali nemškega komisarja Šušlja in pomočnike, da bi jih zaslišali. Zaplenjeno blago so hranili pri kmetu Stan- ku Ogorevcu v Pavlovi vasi pri Pišecah. Pri Ogorevcu v Pavlovi vasi "so partizani skrili tudi tri pu- ške. Janez Volčanjšek, zet kmeta Zidanica, sodelavca brežiške^ če- te, je vodil pet partizanov na Sromlje, da so tam likvidirali zagrizenega sovražnika Sloven- cev, nemškega župana Sušo, na- silnega priganjalca pri selitvah. Za to dejanje je bil potreben pogum in skrbna priprava. Ve- deli niso, ali bodo morda nepri- jetno presenečeni, saj je župan sprejemal pod svojo streho Nemce, in v primeru, da bi ga ne dobili samega, bi ne šlo glad- ko. Vse pa se je dobro odvijalo in izdajalec, ki je Slovencem prizadejal mnogo gorja, je pre- jel zasluženo kazen. Kmet Reberšak iz Curnovca je šel dan po likvidaciji Suše mi- mo hrama, kjer so prebivali partizani. Videl je stražarja in pripovedoval znancem, da je v gozdu »zeleni kader«. Ko je to zvedel aktivist Janez Volčanj- šek. je obvestil o tem komandir- ja Tomaža. »Umakniti se mo- ramo od tod!« je ukazal Tomaž. Z borci je krenil precej daleč, v Pavlovo vas pri Pišecah, v za- puščeno Sulčevo gospodarsko poslopje, kjer so prenočili. Dru- gega dne so nadaljevali pot prek hriba do Bračunovih v Lokvah. Pri Bračunovih je ostala bre- žiška četa nekaj dni. Sem so prišli tudi osvobojeni jetniki iz sevniških zaporov s tremi fanti, ki so se jim pridružili, da bi od- šli k partizanom. Združili so se s četo, ki je štela sedaj 18 bor- cev, vsi so bili doma iz breži- škega okolja. Domačin Jože Ku- nej iz Železnega jih je od tod odpeljal v svoj hram pri Pod- sredi v Gorjane, oddaljen od ceste Rajhenburg—Podsreda slabe pol ure. Hram v Gorjancah, v katerega sta prišla komandir Tomaž in komisar Vlado s svojimi borci okoli 25. novembra, ni bil do- volj varen za partizansko sku- pino, saj so bili okoli njihove- ga hrama raztreseni domovi vi- ničarjev in kmetov. Kaj hitro bi jih kdo izmed njih opazil in glas o njihovem domovanju bi prišel do sovražnika, do Nem- cev. Tako je tudi bilo. Partiza- ne so opazili žq čez nekaj dni iz Novakove hiše, oddaljene od partizanskega hrama okoli pet- deset metrov. Izdajalski kmet je poslal svojo hčerko k blok- firerju Moškonu povedat, da so v Kunejevem hramti partizani. Pri Moškonu je bil Grzina. ki je poslal Novakovo in Moškono- vo dekletce s pismom na občino v Podsredo. Tajnik Jer- celj je takoj javil žandarjem v kozje vest o partizanskem bi- vališču. Kakor čitamo v brošu- ri: Zasavje leta 1941, je nemška policija 29. novembra s kakšni- mi 40 možmi, ki jih je vodil Jercelj, odšla proti Gorjanam, Tiho so se Nemci priplazili k partizanski postojanki, v kate- ri je bilo petnajst borcev. Manj- kali so trije, Dušan Kveder-To- maž, komandir, Rudi Janhuba- Vlado, politični komisar, in par- tizan Mirko Zener, ker so odšli malo prfed nemškim prihodom k posestniku Kuneju v Železno. Tam so zaslišali streljanje z Gorjan. Vedeli so, da se dogaja nekaj strašnega. Dušan-Tomaž se je z Rudijem-Vladom in Mir- kom umaknil iz hiše v bližnji gozd. Svojim tovarišem ni mo- gel v pomoč, saj je spoznal po močnem streljanju sovražnika, ki je odmevalo divje v sivo mrzlo novembrsko jutro, da je izdajalska roka pokazala na partizansko domovanje, saj dru- gače bi sovražnik ne bil tako pripravljen na napad. Kakšen boj so bili tedaj na Gorjanah? Iznenada obkoljeni partizani se niso vdali, ampak so se spustili v boj. Žrtve so bile neizbežne. Padli so partiza- ni Ivan Milavec. Marjan Cer- jak. Drago Hlebec in Milan Ko- vačič. Ranjenih ie bilo šr>>'^ par- tizanov. Tudi na nemški strani so padli štirje vojaki. Nemci so mrtve partizane prepeljali v mrtvašnico v Kozjem, kjer so jih pustili na ogled kar šest dni. Grob, kamor so jih nato poko- pali, sta jim morala skopati dva zajeta borca. Ujete partizane so prepeljali iz Kozjega v Maribor. Med štiridesetimi talci, ki jih je okupator ustrelil v Mariboru, 27. decembra 1941, je bilo tudi deset borcev brežiške čete: bri- vec Jože Hlebec, dijaka Marjan Milavec in Srečko Cerjak, elek- trikarji Jože Omerzu, Jože Ve- zovinšek in Albin Milavec, že- lezniška delavca Jože Savrič in Srečko Smrekar, rudar Franc Sinkovič ter strojni ključavničar Roman Kornher. Strašna tragedija brežiške če- te se je tako končala 27. decem- bra 1941. Zahtevala je štiri padle v boju in deset padlih na mo- rišču. Vrnimo se nazaj v Zasavje, v sivo žalostno jutro 29. novem- bra, ko je Dušan z Rudijem Janhubom in Mirliom Zenrom prisluhnil strelom iz Gorjan — na sosednem hribu, v Železnem, kjer so čakali, da streli utihnejo in da sovražnik zapusti okolje. Tedaj so pohiteli v Sromlje k Zidaničevim in nato v Novakov hram na Špičaku. Osamljeni so se Dušan in tovariši z žalostjo spominjali, kako so v tem hra- mu še ne dolgo tega. še v me- secu novembru veselo razpolo- ženi prebili nekaj dni s tovariši, ki so padli, in s tovariši je okupator ujel in jih pi tovo čaka smrt. Kaj bo p bodočnost? Koliko žrtev potrebnih za svobodo? Ot vsi trije naslednji dan Savo, pešačili do prve do železniške postaje in se Ijali v Ljubljano. V LJUBLJANI Meglena, siva Ljublja jutra do večera! Prši iz Mraz je popustil. Duša! med množico na ulicah. N va se kakor v vaseh v Zi kjer je izbiral le samotn navadno le ponoči. Toda Ljubljani ni neznan. T' mora le omejiti poti, na ' srečuje ljudi z nekim li zadovoljstva, ki ga vliva ' zavest, da so povezani v zvezo Osvobodilne froni politična sila vlada v Lji na jezo okupatorja in ni pomagačev, ki so osami svojih postojankah, otočI<' di morja slovenske naci' zavesti prebivalcev gl' slovenskega mesta! Dušan mora poročati na nem poveljstvu slovenski' tizanskih čet o dogodkih savju, o podvigih parti brežiške čete in o njeneH njem boju. ^ (Dalje prihodnjič) Sfran 5 TEDNIK — petek. 24. junija 1%6 Stran 5 ZA NEDOVOLJENO UPORABO MOPEDA TUDI 5 LET STROGEGA ZAPORA Ka območju ptujske občine je bilo v letošnjem letu nad 20 primerov odvzema motornih vozil, predvsem mopedov, kar pred- stavlja kaznivo početje, za katerega določa kazenski zakonik yzgojno kazen zapora ali strogega zapora do 5 let. V večini pri- jjjerov so bili krivci mladoletniki in tudi polnoletniki, ki so vzeli lastnikom vozila in se z njimi vozili, nato pa jih kje pustili poškodovane ali nepoškodovane, da so jih dobili lastniki nazaj gele čez nekaj časa. Razmeroma visoka zagrožepa y2go.ina zaporna kazen v takih primerih v naši družbeni skup- fjosti ni slučajna. Motorna vozi- ]g predstavljajo za lastnike (jragocenost. ki precej stane, poleg tega pa pomeni za neizku- šene voznike smrtno nevarnost 23 nje same in tudi za ljudi, ki jih slučajno najdejo na cestah in poteh. Nešteto primerov raz- novrstnih karambolov in nesreč potrjuje, da imajo lastniki mo- tornih vozil poleg možnosti za ugodno vožnjo tudi veliko od- govornost pred skupnostjo za varnost prometa na vseh javnih poteh in cestah. Jemanje vozil lastnikom zaradi šale in zabave pomeni pred skupnostjo tudi prevzem materialne in moralne odgovornosti za posledice, ki nastanejo zaradi odvzema tujih vozil, pa tudi zaradi ogrožanja prometne varnosti na javnih poteh in cestah, zlasti pa zaradi ogrožanja življenj ljudi. Tudi do 5 let strogega zaporav predstav- lja resno vzgojno kazen, ker v danih primerih vsaka manjša kazen ne bi dosegla namena in bi se razni lahkomiselneži v da- našnjem vrvežu motornih vozil prevečkrat, brez odgovornosti do posledic, spozabljali nad last- niki motornih vozil in bi iskali vsako priložnost, kjer bi jim ta odtujevali, se z njimi prevažali in povzročali oškodovanemu lastniku in ogroženi skupnosti nepotrebno škodo. Po ugotovitvah občinskega javnega tožilca je v ptujski ob- čini preveč lahkomiselnosti pri spravljanju m varovanju mo- tornih vozil ob raznih priložno- stih, zlasti pri gostilnah in ve- seličnih prostorih, kjer se last- niki motornih vozil pa tudi drugi opijejo, nakar pride do raznih nepremišljenosti, nagaji- vosti in kaznivih dejanj, ki povzročajo lastnikom škodo in nevšečnosti, enako pa tudi po- vzročiteljem teh. Kazenski za- konik je postavil prednjo raz- meroma težko kazen, da bi last- nike vozil in povzročitelje raz- ne škode z odtujevanjem zresnil ter tako zaščitil osebno lastnino državljanov, skupnost pa pred škodo, ki jo kršitelji zakona lahko povzročijo v prometu in tudi drugače. Javnost mora biti seznanjena z vzgojno kaznijo za odtujevanje motornih vozil, ker se ob njej lahko marsikdo zamisli ter se iz- ogne nevšečnostim, ki ga lahko doletijo v zvezi z odvzemom drugega vozila in z odgovor- nostjo za tako početje. V. J. Naše zdravje Vse o glavobolu Težko bi našli človeka, ki ga nikdar ne boli glava. To je ena najbolj razširjenih bolezni. Bo- lečine so različne: tope, takšne, ki »stiskajo glavo«, utripajoče, itd. Zaradi česa boli glava** Člove- ški možgani so vendar dobro za- varovani z močndmi kostmi lo- banje in niso podvrženi zuna- njim vplivom. Zavarovani so tu- di s posebnimi pregrajami. Na ta način ob pravilnem načinu življenja (hrana, delo, počitek) glavobola ne bi smelo biti. Na- stane torej, če odpovedo zaščit- ne sile. Cesito pa je glavobol le sopotnik različnih drugih bolez- ni; infekcijskih, živčnih ali psi- hičnih. Dogaja pa se, da se po- javi glavobol iz čisto »nedolžnih« okoliščin; npr. zaradi predolge- ga bivanja v neprezračenem pro- storu. To se da razložiti s tem, da so živčne celice možganov ze- lo občutljive glede količin kisi- ka, ki ga vdihavamo. Kajenje m zloraba alkohola tudi F>ovzročata glavobol. Niko- tin m druge škodljive snovi, ki se nahajajo v dimu tobaka, škodljivo delujejo na živčni si- stem in na organe krvnega ob- toka ter na dihanje. Posebno ni- kotin pospešuje zoževanje krv- nih žil, ki traja še 20—.30 minut po kajenju. In če pokadimo vsak dan zavojček cigaret, ne dop,^- stimo ožilju nikdar odmora, tem- več ga držimo ves čas v stanju stalnega krča. Nazadnje s časom izgubi ožiije svtjjo elastičnost, pokvari se krvni obtok v možga- nih, pojavljajo se glavoboli, zmanjšuje se delovna zmožnost in slabša spomin. Pogosto pa človek tudi sicer ne skrbi za svoje zdravje, ker se premalo giblje, ne krepi svoje- ga organizma in se takoj prehla- di. Pogosto dobiva nahod ali zboli za gripo, vsako takšno obo_ lenje pa spremlja glavobol. Me- hanizem nastalega obolenja je razumljiv. Nahod in vneti pro- cesi povzročajo zastajanje v vo- tlinah lobanje, kar izziva bole- zen.sko reakcijo. Navadno se ljudje v takšnih primerih prito- žujejo nad topimi bolečinami v čelnem delu glave in v predelu med očmi. Bolečine se stopnju- jejo, če glavni bolezenski prnces ne popušča. Za primer nam lah- ko služi gnojni proces v ušesu — otitis. Glavobol pri takšnem obolenju je stalen in kakor bi pulsiral. Intoksikacijo organizma na- vadno spremlja tudi glavobol. Bolečine postanejo posebno tež- ke in dolgotrajne, če se obolt.ije komplicira. Glavobol lahko povzroča tudi srčno obolenje ter v posamičnih primerih tudi hipertonija. V za- četku je glavobol bolj redek, po_ zneje pa postaja vse bolj intenzi- ven. Pojavlja se v raznih delih glave, pri čemer dobiva pulzira- joč značaj in se najpogosteje lo- kalizira v zatilju, na čelu ali na temenu. Pri tem se pogosto po- javlja vrtoglavica, slabost v že- lodcu in tudi bruhanje. Glavo- bol se lahko pojavlja pri hipoto- niji — pri nizkem kr\mem tla- ku. Vendar je ta glavobol razJi- čen od glavobola hipertonika. Navadno se ljudje, k; bolujejo zaradi nizkega krvnega tlaka, pritožujejo nad topo bolečino, kakor bi stiskali glavo. Občutek je takšen, kot če bi imeli na gla- vi pretesno čelado. Glavobol pa spremlja tudi ar- teriosklerozo. Izzivajo ga zožene krvne žile. spremlja pa šumenje v ušesih. To je mogoče pojasniti s stanjem krvnih žil, katerih notranja stene so obložene z ma- ščobo in zaradi tega preozke, da bi omogočale normalen pretok krvi. Pri teh bolnikih peša spo- min, včasih pa se znižuje tudi delovna sposobnost. (Konec prihodnjič) Za težko telesno poškodbo le 4 mesece zapora? v Grajenščaku je prišlo 11. ju- nija 1966 popoldne do hude te- lesne poškodbe Ivane Kuhar iz Grajenščaka, ki jo je z motiko napadel Mihael Herega (1919) iz Grajenščaka 97, in jo je hudo poškodoval po glavi in telesu. Na razpravi pred ptujskim ka- zenskim senatom 4 dni po do- godku, tj. 15. 6. 1966, je bil Mi- hael Herega obsojen na 4 meste- ce zapora. 11. junija 1966 popoldne ob 14. uri je napadel Mihael Here- ga na njivi v Grajenščaku bhzu hiše št. 97 sosedo Ivano Kuhar, ki je tam delala. Vzel ji je miO- tiko in je Kuharjevo najmanj 3-krat udaril po glavi tako moč- no, da ji je prizadejal odprt pre- lom lobanje in raztrganine po glavi. Ko jo je pobil na tla, jo je udaril še z ročajem motoke več- krat po telesu. Hudo poškodo- vano Kuharjevo so prepieljali v ptujsko bolnišnico, grobega so- seda Herego pa v zapor. V hi- trem postopku je bilo zbrano po- trebno gradivo za obtožnico in za razpravo pred sodiščem, k; jo je občinsko sodišče tudi po 4 dneh po dejanju razpisalo in ob- sodilo krivca na 4 mesece za- pora. Glede na hude poškodbe Ka- harjeve po glavi in na poškodbe po telesu pa je po mnenju jav- nosti in tudi ptujskega javnega tožilstva 4-mesečna kazen pre- nizko odmerjena. Ta izrečena zaporna kazen je namreč pre- majhno zagotovilo, da se bo znal obsojenec v bodoče popolnoma obvladati, da ne bi več ponovil dejanj, ki jih je tokrat zagrešil. Zato se bo tožilec pritožil zoper prenizko odmerjeno kazen. DROBNE ZANIMIVOSTI Motorizirani l^avboji Izraz kavboj izziva pri nas vi- dez obraza romantičnega juna- ka ameriškega zahoda — smele- ga jahača s širokim klobukom in z laeom v rokah. Toda časi se ,S'preminjajo in z njimi kavboji. Na svoji farmi blizu mesta Dodge City v Kansasu je neki lastnik angažiral kavboje na mo- torjih, ki nadzirajo njegove čre_ de. Izjavil je, da je bencin ce- nejši kakor seno za konje. Čas! se spreminjajo, ail pa tudi ne 2e stsfl-i Grki so metali v igral- ce, katerih igra jim ni ugaiala, smoikve, jabolka, grozdje, slive. Znali so tudi prisiliti nepriljub- ljenega igralca, da je zapustil oder. Aplavzi in žvižgi so prišli v modo v Rimu za časa cesarja Avgusta (63. leto do naše dobe — 14. leto naše dobe). Pes v dvorišču Nekdo je hotel obiskati znan- ce, vendar je našel na ■vTatih na- pis: Pozor, pes v dvorišču! Da bi obvaroval svoje hlače, se je ja- vil z bližnje telefonske govoril- nice. Nato ga je pri vratih čakal gospodar z majhnim psičkom v roki. Ko je povprašal, če je to pes, na katerega opozarja napis pri vratih, je gospodar pritrdil: Napis pri vratih je ilustracija k teoriji realativnosti! je pojasnil. — Stvar ni v tem, da bi pes la- hko koga ogrožal, temveč v tem, da lahko nekdo ogroža psa. La- hko bi stopil nanj. Dobitelc Dobil sem! je veselo vzkliknil italijanski igralec loterije. — Leončino, to je odličen to- vornjak. ko je prišel po dobitek, so mu dali mladega leva na vrvi. V italijanščini jx>meni »leončino« znamko avtomobila, pa tudi mladega leva. i MLET V PTUJ, KAI^OR I PV/HAJAJO VSAKO LETO NJIHOVI LAUFARJI Večletna udeležba lauferjev iz Cerkna med Škof j o Loko in Mo- stom na Soči na ptujskih folklor- nih prireditvah je pripomoglo k temu, da so se osnovne šole Ore- hek. Sebrelje in Zagršče odločile za 2 dnevni izlet v Šempeter pri Žalcu, Celje, Ptuj, Slovensko Bi- strico m na Pohorje. Ptuj so obiskali iziletniki iz okohce Cerkna v sredo, 15. junija 1966 in SI ogledali ptujski muzej. Iz Ptuja so odpotovali v Sloven- sko Bistrico, kjer so prespali, nato pa z avtobusom odpotovali na Pohorje na obisk spomenika padlim borcem Pohorskega bata- ljona in muzeja na Osankarici. Zal jim je prijeten obisk na Po- horju skvarilo deževje. FLORA FLETCHER: SEST RAZLOGOV ZA UMOR Panny Bauer se je domislila, kako bo spravila Lorena s sveta. Spočetka je bila to zares samo ^•^eja, a bolj ko je o njej razmiš- ljala, bolj ji je bila všeč. Spom- ■^ila se je nanjo, ko je gledala ^dnji film na televiziji. Ce je '•rcba za to koga dolžiti, so bili ^Indijanci Sioxi ali Cheyeni — 3li pa morda Apači. Stari film ^ divjem zahodu je prikazoval, Kako so Indijanci mučili svoje 2rtve. Okoli gležnjev so jim ovi- jali surovo usnje in jili izpostav- fJ3li soncu. Usnje se je sušilo ^ krčilo ter povzročalo žrtvam '^znosne bolečine. »Kaj bi se 2?odilo, če bi mokro in surovo ^5>nje ovili komu okoli vratu,« razmišljala Fanny, »in če bi ta vrat Lorenov?« Da bi to ^^(^rila, je imela šest razlogov: .Ci njen mož je bil upokojen ^ii policijski uslužbenec in je '^el mnogo sovražnikov, ki bi z veseljem zadavili, če bi se ponudila prilika. , • bolan je in se ne more gi- , • Stalno uporablja droge, da si lajšal bolečine, pa bi ga bilo '^hko uspavati, če bi mu dala P^nejšo dozo, a vendar le ne močno, da bi ga zastrupila; • izredno je bogat; , • čeprav je bolan, vendar ne ^2e, da bo kmalu umrl. kenr ^^^ro pazi nase, zmerno je in in je nehal kaditi, polet tegd mu Fanny zame- v^i.^ia je trideset let starejši od^ Torej šest razlogov za umor. Ce bi bilo potrebno, bi jih Fanny našla še več, toda že ti so zado- ščali. Po daljšem razmišljanju je sklenila, da se bo o tem posveto- vala z Lorenovim nečakom Stu- artom. Ta je bil pravzaprav sed- mi razlog za umor starega Lo- rena. — Razmišljala sem o načinu, kako bi se znebila Lorena ... — je povedala nekega dne Stuartu. — Tvoja domiselnost je fmd- temtakem prav borna, — je od- govoril Stuart — Jaz sem raz- mišljal o najmanj dvajsetih na- činih. — In zakaj ničesar ne ukre- neš? — Misliti in delati, draga mo- ja, sta dve različni stvari. Storiti kaj takega je zelo nevarno. — Dvomim, da bi bi! moj na- čin nevaren. Toda prosim te, nič me ne vprašaj, ker ti ne bom ni- česar ix>vedala. Le nekaj ur pozneje se je v kleti namakal kos surovega us- nja m čakal na primeren dan, da ga bo Fany ovila okoli Lo- renovega vratu. Prva priložnost .se ji je ponudila po nekaj de- ževnih dneh. Bila je nedelja, vre- me se je naglo zboljšalo in posi- jalo je toplo sonce. Kuharica in služkinja sta imeli prost dan. Loren je obedoval na bolniškem vozičku v knjižnici še pred od- hodom služmčadi. — Veš. — je dejal, — sklenil sem. da bom malo posedel na sončni terasi.Vrnil se bom sam, ko mi bo dovolj. — Ce ti je prav, ti bom pri- pravila hladno pijačo in ti jo pri- nesla na teraso, — je predlagala Fanny. Loren ji je pritrdil. Fanny je natočila v kozarec limonado, ne- kaj gina in nasula vanj precej uspavalnega praška. Da bi bilo videti vse kar najbolj nedolžno, je zaprosila služkinjo, naj odne- se pijačo Lorenu, ko bo pri od- hodu šla mimo terase. Malo po- zneje, ko je videla, da je Loren že izpi! pol kozarca, mu je rek- la, da bo za kratek čas odšla na plažo. — Meni je vseeno. Mislim, da bi mogla pKjklicati Stuarta, naj te spremlja. Medtem ko je Fanny čakala, da pride Stuart ponjo, ni izgub- ljala časa. Ko se je vrnila na te- raso, je našla kozarec prazen. Lo- ren pa je .spal spanje pravičnega. Počasi mu je ovila pas namoče- nega u.snja okoli vratu, vzela kozarec, ga pazljivo očistila in dala sušiti. Medtem ko se je pri- pravljala, da odide na plažo, je prišel Stuart. Ko sta ležala na vročem pesku, je Fanny iznenada rekla: »Imam občutek, da bo danes vesel dan.« Nato je naglo vstala in stekla v vodo. Dan je bil lep m je naglo minil. Ko se je vrnila domov, se je naglo odpravila na teraso, v dnevni sobi pa je pustila Stuar- ta. Loren je bil mrtev. Surovo in posušeno usnje se mu je globo- ko zajedlo v vrat, tako ga je le z veliko težavo odvila. S počasnimi koraki je odšla k Stuartu, k; je sedel v dnevni sobi. — Loren je na torasi; videti je, da je mrtev. Potrebno bo, da pokličeš policijo. — Policijo? — Stuart je skočil pokonci. — Zakaj, za \'Taga naj poklicem policijo? — Ne šalim se. Loren je mr- tev, in kakor kaže, je bil zadav- ljen. Gotovo sam veš, na je ;mel mnogo sovražnikov. Verjetno ga je eden od njih zadavil. — Da, to je vsekakor mož- no. — Stuartove oči so se nena- doma zožile. — Ali ni nemara to tisti veseli dan, o katerem si go- vorila na plaži? — Prosim te, ne izgubljaj po nepotrebnem časa! Ali hočeš po_ klicati policijo ali ne? — Nočem! Najraje bi takoj po- begnil iz te hiše. — Ne govori neumnosti, Stuart: Sam veš, da ne moreš bi- ti zapleten v to zadevo, prav ta- ko pa tudi mene ne zadene no- bena knvda. Sicer pa, če bi zdaj odšel bi si s tem samo poslab- šal položaj. — Ne bi SI poslabšal, če bi ti ne izpovedala, da sem bil tu. — Jasno je, da bom morala go_ voriti resnico. Saj sam dobro veš, da je kaznivo karkoli zamolčati, kadar gre za timor... — Toda kaznivo je tudi zada- viti svojega moža. Ali ne?. — Nisem ga zada\'ila, zato stori, za kar te prosim! Pokliči takoj policijo! Umaknila se bom v svojo sobo in legla. Od vdove v takih tragičnih trenutkih priča- kujejo, da je pretresena. 2elim vzbujati vtis, kakršen se six>do- bi, kajti to je za policijo še po- sebno važno. Nenadno trkanje na vratih njene sobe jo je vznemirilo, da je strepetala. — Gospa Bauer? Ali ste do- ma? — Da. — je odgovorna tiho. — Kdo je? — Policijski poročnik Pevv. Rad bi govoril z vami, če se po- čutite dovolj močni za to ... — Počakajte trenutek, pro- sim! Počasi je vstala, se oblekla in odprla vrata. — Malo sem legla ... — je re- kla s tihim glasom. — Ste sposobni za razgovor, gospa Bauer? — Prosim! Potrudila se bom. — Želite, da odideva v dnevno sobo aU da se pogovoriva kar tu? — Kar tu, če vas ne moti. — Prosim, povejte mi, kako se je zgodilo? — Pravzaprav ne vem mno- go. Ves dopoldan sem bila z nečakom svojega moža na plaži. Mi.slim, da ste ga srečali. Ko sva odšla, se je Loren sončil na te- rasi. Dejal mi je, da si bo že sam pomagal nazaj v sobo, ko mu bo dovolj sončenja. Ko sva se vrnila, sva ga našla na te- rasi. Sami veste kako ... — Da. zadavljenega. Povejte mi, ali ste videli kakšno oirožje? — Orožje? — Da, mislim predmet, s ka- terim je bil zadavljen. Česar- koli se je morilec p>osIužiL, je mo- ralo biti precej čvrsto in raz- tegljivo — bodisi da je bilo to usnje ali kaka žica ... — Ničesar nisem našla. Mori- lec je vzel to najbrž s seboj. Ali ni verjetno, da je storil tako? — Verjetno je in tudi ni V tem primeru je storil tako. A morda tudi ne. Kar želim pove- dati, je, da je nekdo odstranil orožje, toda ne tedaj, ko se je zgodil umor. Bilo je na vratu vse do takrat, ko ste se vmdli iz ko- pališča. — Kaj? Kako ste rekli, poroč- nik? — Glejte po prvem sončenju ste dobili novo temnejšo barvo po obrazu pa tudi po vratu. Tako je bilo tudi z vašim možem — razen na ozkem traku vratu, ki ga je predmet ovijaL Ali mi morete to pojasniti? Niti poskušala ni, da bi to po- jasnila. Zaman se je tradila zbrati misli in zvaliti krivdo na Stuarta. Predvsem je začela razmišljati o tem, kako je mo- gla pozabiti na to. A pozabila je na to preprosto dejstvo, med- tem ko je mislila na vse druge podrobnosti. Zdaj bo poročnik hotel seveda preiskati sobo in bo našel v torbici, ki jo je pri- nesla IZ kopališča, predmet ki ga išče. Kaj, kaj je Pevy v tem trenutku govoril? — Pravkar sem razmišljal o tem, gospa, kako ste pripravili umor. Iq zdi se mi. da sem do- gnal resnico... — je mimo go- voril. — Veste, tudi jaz sem gledal zadnji televizijski film o divjem zahodu... • Mir prinaša bogastvo, boga- stvo objestnost, objestnost voj- no, vojna siromaštvo, siroma- štvo ponižnost, ponižnost pa spet mir. (G. von Kayserberg) Revolucije se ne delajo s ko- lonjsko vodo. (Lyttoa) Ali znate telefonirati?. Nič ni bolj indiskretnega, kot nepogrešljivi telefon. Po telefo- nu pozna kdorkoli kogarkoli, brez najmanjših predsodkov. Zanemarjanje pravil o oliki pa povzroči, da nemalokdo zaso- vraži to sredstvo. Kdaj na*} telefoniram? Razen če ni res nujno po- trebno (pomembno sporočilo, nujen poziv ipd.), ne kličite ni- koli pred 8.45 tn po 22. uri med tednom in nikoli pred deseto ob nedeljah. To je tudi v vašem interesu. Ce pokličete sogovor- nika prepozno ali prezgodaj, bo poslušal vaše besede le na pol in nejevoljno. Trajanje Telefon je sredstvo za hitro izmenjavo misli in nikakor ne sme nadomestiti obiska. Ne po- zabite tudi na ceno medkrajev- nih pogovorov. Ce niste vi tele- fonirali, ne poskušajte še po- daljševati zveze. Na vprašanja, ki vam jih zastavlja sogovor- nik, odgovarjajte kratko in je- drnato. Kako začeti? Najprej se je treba predsta- viti: »Tukaj Orlova. Ali bi lah- ko govorila z Medvedovo?« Predstavljajmo si razne situa- cije. Recimo, da je dvignila slu- šalko Medvedova. Odgovorila oo: »Pri telefonu.« Denimo, da je to prijateljska družina m Dride k telefonu soprog Medve- dove. Dejal bo: »Tukaj Tone Vledved, dober dan, gospa. Pro- sim, počakajte trenutek, sporo- čil bom ženi.« Ce se z gospo- dom Medvedom ne poznate, bo dejal: »Prosim, počakajte tre- nutek. Poklical bom ženo.« Ostati anonimen pri telefonu je ravno tako huda napaka, kot ;e ne pozdravite znanca na ce- sti. Druga huda napaka pri tele- fonskih pogovorih je tole pogo- sto N^prašanje: »Kdo pa jo (ea) 'jeli?« Treba je vedno reči: »Go- I spa Medvedova je ravno odšla. Kaj naj ji sporočim?« Ce kličete ob času, ko se vam zdi, da je tisti, ki ga kličete, zaposlen, se spodobi vprašati: »Vas mogoče motim? Niste rav- no pri kosilu?« Na taka vpraša- nja je najprimernejši odgovor: »Nikakor me ne motite, le vse- ga časa, ki bi vam ga rad, vam ne morem posvetiti, ker delam (imam obisk ipd.).« Trajanje pogovora je sedaj odvisno od tistega, ki je klical. Skušajte bi- ti čim krajši in potrudite se, da sogovorniku ne boste prese- dali. Drugi in njihov telefon Ne ostanite v prostoru, kjer nekdo telefonira. Ce je pri vas na obisku sorodnik, prijatelj ali znanec in ga nekdo želi k telefonu, nikar ne zastavljajte nepotrebnih vprašanj. Recite enostavno: »Takoj ga (jo) po- kličem.« Nediskretno je spra- ševati, kdo telefonira, če se ti- sti, ki kliče, sam ne predstavi. Ce ni tako neotesan, da ne ve, kaj je njegova dolžnost, ima morebiti tehten vzrok, da osta- ne nepoznan. Ne kličite nekoga, ki je zbo- lel, da bi izvedeli, kako se poču- ti. Zvonjenje mu lahko poslab- ša stanje ali pa ga zelo moti. Ce ste se zmotili pri številki ali če je bila napačna zveza, se vljudno opravičite. To je naj- mam, kar lahko storite osebi, ki ste jo morda odtegnili od važnega dela ali pa počitka. Trije avtobusi poStnIh upokojencev iz Gradca v Ptuju v sredo, 15. junija 1986. je obi- skalo Ptuj 94 postnih upokojencev !2 Gradca pod vodstvom vladnega svetnika in postnega sindikalnega funkcionarja Frirdricha Eignerja. V Ptuju so se zadržali nekaj ur. da so si ogledali ptujski muzej, mesto Ptuj in tudi vinske kleti kombinatovega obrata »Slovenskff gorice«. Tudi ta obir.k je bii v ar.-.nimaju hoteU »Petovio« Ptuj. Najprej so obiskali upokojenci pošt s poštnega območia Gradca upravo pošte v Mariboru. Tam se je dogovoril sindikalni funkcionar uDokoienih poštnih uslužbencev Fnedrich Eigner s sindikalnim funkcionarjem uprave pošt v Mari- boru o planiranem skupnem sreča- nju upokojenih poštnih uslužben- cev pošt Gradec, Maribor In Ptuj, ki bi se naj končalo v Ptuju. Spre- jem v Mariboru je bil prav pri- srčen, kar so gostje izredno ceni- li in jih je veselilo, da so imeli priložnost v tako velikem številu obiskat: del lepe Slovenije, da so si lahko ustvarili sUko o marlji- vosti nienega prebivalstva, njego- vih uspehov in življenja. Večina med njimi je med svojim službo- vanjem malo potovala, imela ma- le priložnosti za obiske sosedni^ dežel In za spoznavanje njihovih razmer ter prebivalstva. Z vedno tfcpr'ejšim zbliževanjem z Jugosla- vijo pa imaio priložnost kaj več slišati tudi o njenem delu, uspe- hih n miroljubni politiki, rla^sti pa več možnosti pohiteti čez mejo m spoznati lepoto sosedne Slove- nije in toploto nienega prebival- stva. Nekateri bo pa direktorju podjetja Rudiju Bratecu. direktorju hotela Pranju Brodniku in drugim. Naslednje potovanje te skupine poštnih uTiokoiencev bo v Mo- ravče Enaka potovanja orgamzi- ra njihova sindikalna organizaci- ja, ki 69 zelo zanima za svoje članstvo, da bi mu upokojenska leta čim l^že jx>telgaj.a. V. J. S(ran 6 TEDNIK - inMck, 24. junija 190(> Slraij G Republiško prvenstvo v partizanskem mnogoboju Dcbfa uvrstitev tekmovalcev iz ptujske občine v soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, je bilo v Mariboru re- publiško prvenstvo v partizan- .skem mnogoboju, ki se ga je udeležilo 234 tekmovalcev in tekmovalk. Glavnina dmštev je bila iz obdravskega področja. Ptujsko občino so' zastopala društva Ptuj. Kidričevo in Mar- te o\d. Ptuj jc tekmoval z dve- ma vrstama in nekaj posamez- niki, Kidričevo prav tako z dve- ma vrstama, dočim so Markov- ci poslali kar štiri vrste. Ce upoštevamo, da je vsega sku- paj tekmovalo 35 ekip in je na- še področje (ptujsko) zastopa- lo 8 \rst in še nekaj posamez- nikov je to skoraj četrtina vseh udeležencev. Tekmovanje se je odvijalo, tako kot že občinsko, po težavnostnih razredili. Kot je /nano, je lansko leto v III. raz- redu osvojil »Partizan« Ptuj Ti- tovo zastavo, vendar mu je le- tos ni uspelo ponovno obrani- ti, ker so bili tekmovalci mlajši in neizkušeni. Osvojili so kot društvo v III. razredu 3. mesto, kar Je prav tako uspeh. Zmago- valci v III. razredu so postali mladinci in mladinke iz Kidri- čevega, ki so zbrali zelo visoko število točk. Ti se sicer niso udeležili občinskega prvenstva in po propozicijah ne bi imeli pravice nastopa, vendar bo o tem še odločal Partizan Slove- nije in upamo, da bo tekmova- nje priznal in bi bila tako ver- jetno Titova zastava zopet v naši občini. Solidno so tekmo- vali tudi Markovčani, saj so bi- li edino vaško društvo, ki je doseglo dober uspeh. V plasma- ju za Titovo zastavo so dosegli sicer šele tretje mesto, toda ne smemo pozabiti, da sta v tej konkurenci tekmovali dve moč- ni mariborski društvi Železni- čar Maribor ter Partizan Po- brežje. V vrsti so članice osvo- jile republiški naslov, potem ko so bili člani drugi, mladinci prav tako drugi in mladinke tretje. Tekmovali so v IV. raz- redu. V vrsti mladincev III. razreda so bili prvi mladinci Kidričevo, Ptujčani pa tretji. Med mladinkami III. razreda so bile druge pripadnice Par- tizana Kidričevo, Ptujčanke pa tretje. Tudi trije naslovi republiških prvaJsov med posamezniki so šli v ptujsko občino, in to: zma- govalec članov III. razreda je Oto Mesaric, članic Ida Mesa- ric, oba »Partizan« Ptuj. Med članicami IV. razreda pa je osvojila naslov Stanka Kovačič, »Partizan« Markovci. Udeležba in doseženi uspehi na tekmovanju so dokazali, da ima naše področje tu že tradi- cijo, vendar se moramo zave- dati, da je za tako tekmovanje potrebno mnogo volje, dela in priprav, da so oddelki sposob- ni za nastope. Zato gre zahvala prav vsem udeležencem, pred- vsem pa vodnikom Andreju Goršetu iz Kidričevega, Otu Mesariču in Idi iz Ptuja ter Stanki Kovačič, Gvidu Cepinu, Janezu Horvatu in Martinu Mikši iz Markovec, ki so vrste pripravili in se s tem dostojno vključili v to množično tekmo- vanje »Partizana« Jugoslavije. Kolikor bo držal spremenjeni sklep »Partizana« Jugoslavije, da letos nc bo zveznega prven- stva v III. in IV. razredu, je ve- ljalo to tekmovanje tudi že za državno prvenstvo za ta dva razreda. OP Važno opozorilo za varstvo živali SRS, podružnice Maribor Zadnje čase nalete obiskovalci gozda in gozdnih obronkov na povsem onemogle mlade srnice. V želji, da bi jim poinagali, jih odnašajo na svojo domove, kar pa je povsem nepravilno. »One- mogle« srnice so namreč novo- rojene srnice, ki jih je pi-ed ne- kaj urami skotila samica in jih pustila, ker jih pač ni mogla od- nesti. Priporočamo vsem ljubiteljem živali, da srnice pustijo in jih ne odnašajo domov. Novorojene sr- nice si 1-cmalu opomorejo, poišče jili njihova mati ter skrbi zanje. Z odnašanjem srninih mladičev iz gozda prizadevajo tako »ljubi- telji« živali srnam velike boleči- ne v vimenu, napolnjenem z mlekom, katei^ga nima kdo iz- prazniti, če mladiče odnašamo iz gozda. Za odgoj novorojene srnjadi marsikdo nima niti znanja niti potrebne hrane, zaradi i:e>ar mlade srnice poginejo, kar pa ni v interesu ljubiteljev živali in gospodarstva. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI SRS PODRUŽNICA MARIBOR NOGOMET DORNAVA — ROGOZNICA 0:10 (0:4) V nedeljo, 19. junija, sta se v Domavi srečali ekipi Dornave in Rogoznice. Rogoznica je do- segla v Dornavi visoko zmago, po rezultatu sodeč bi vsakdo menil, da je Rogoznica bila po- poln gospodar na igrišču. Če- prav je Rogoznica držala igro skoraj vseh devetdeset minut v svojih rokah, Dornave nikakor ne bi smeli podcenjevati, toda fantje nimajo sreče pri strelu, v vratih Rogoznice pa je stal nepremagljivi Sirec, ki je tistih nekaj ostrih strelov na vrata go- tovo umiril. Domače moštvo je imelo smolo, ker se je Rogoznici ravno proti njim »odprlo«, ka- kor se temu pravi, in je zaigra- la tako, kakor v svojih starih časih. Napada ni bilo mogoče prepoznati, vsi so bili zelo hitri, startali so na prvo žogo in zanje ni bila nobena izgubljena. Pre- senetil je Zajdela s požrtvoval- no igro in nesebičnimi podajami, tudi Rimele je svojo dosedanjo statično igro v mnogočem spre- menil, da ne omenjam strelca petih golov Zlendra. Obramba je igrala kot zmeraj — solidno in požrtvovalno. Pri i^zultatu 0:4 je v 36. mi- nuti Sirec zastreljal 11-metrov- ko. V 75. minuti je Pihler zelo nesrečno posredoval, žogo je namreč hotel streljati v kot, da bi rešil kritično situacijo pred svojimi vrati, toda to je tako nesrečno izvedel, da je streljal na lastna vrata, strel je bil mo- čan in neubranljiv, toda sreča v nesreči, videli smo čudovit uda- rec na vrata in žoga je zadela točko, kjer se spajata prečka in vratnica. M. P. ŠAH GOSTOVANJE PTUJSKIH SAHISTOV V AVSTRIJI Osemčlanska ekipa šahovskega društva Ptuj je v tem mesecu gostovala v Avstriji, kjer je od- igrala povratne dvoboje z ekipa- ma Grazer Schachgesellshaft iz Gradca in ASKO z Dunaja ter prvo srečanje z ekipo Schachl\lub Leoben. V vseh krajih, so bili ptujski šahisti prijazno sprejeli. Tekmovanje v Avstriji je pol^ca- zalo, da se ekipa Šah. dru- štva Ptuj lahko uspešno meri tudi z močnejšimi ekipami, da pa ne- katerim igralcem manjkajo več- je tekmovalne izkušnje. Rezultati v posameznih sreča- njih so bili naslednji: ■■'Grazer Schachgesellschaft« — SD Ptuj 4,5:3,5 Vodep—Podkrajšek remi, Set- telle—Bohak remi, dr. Neuman —Majcenovič remi, Leopold— Rudolf 0:1, Wagner—Pernat re- mi, Hora—ing. Kneževič remi, Wenger—Fijan 1:0, Pirkner— Pešl 1:0. ^^ASKO« Dunaj — SD Ptuj 4,5:3,5 Stoppel—Podkrajšek 1:0, Seuss —Bohak 0:1, Zobisch—Majceno- vič remi. Spitzenberger—Rudolf remi, Bukacek—Pernat remi, Bochdansk,y—ing. Kneževič 1:0, Miess—Fijan remi, Drozd—Pešl remi. SD Ptuj Schachklub Lcobcn 5:3 Podkrajšek—Watzka 1:0, Bo- hak—Agath remi, Majcenovič— Sdlkner 0:1, Rudolf—dr.Zah 1:0, Pernat—Auer 1:0, ing. Kneževič —Andrejovič remi, Fijan—Ga- reis 1:0, Pešl—Wissnecky 0:1. V pričetku prihodnjega mese- ca se bosta dva najboljša mla-^ dinca udeležila mladinskega ša- hovskega prvenstva Slovenije v Kočevju, Bohak in Majcenovič pa kvalifikacijskega turnirja za člansko republiško prvenstvo v Mariboru. V nedeljo bo ekipa ŠD Ptuj gostovala v Cakovcu ter se pomerila v prijateljskem sreča- nju s tamkajšnjimi šahisti ter s tem nadaljevala s tradicionalni- mi medobčinskimi srečanji s ša- histi sosednjih hrvatskih občin. -bj- SMEH ZA ZDRAVJE Na straži Vojak; Stoj! Kdo gre? Starka: Nc boj se, sinko, jaz sem! Stališče — Poglej, kakšna nesramnost! V vago)uh ni nič prostora! Ali pri (akšnepi navala potnikov ne bi mogli priskrbeti več vagonov? — Vagonov je dovolj, la potni- kov je preveč. Tolažba Učenec: Ata, v nalogi, ki si mi jo včeraj rešil, se je pokazala na- paka. Oče: Kaj praviš? To ni mogo- če ... Učenec: Nič se ne razburjaj, tudi drugi očetje je niso mogli razre- šiti ... v prvem razredu — Kohko bo, če razdelimo osem va pol? — Ce po dolgem, bo tri, čepoprek bo rJ.čln. Mala razlika — Vidiš, tudi očka tc lahko oko- pa, ti pa rnisUš, da to brez mame ni mogoče. — To je ze res, samo inama me pred kopanjem sezuje. Po cemku — Koliko je bila številka sobe, v kateri sta prenočili? — vpraša hotelir, ko piše račun. — Prostih sob vi bilo. Prespal sem na biljardni mizi. ~ V tem primeru 3 marke na uro. Tržne cene povrtninc in sadja v ptujski poslovalnici »Povrtnine« Breskve 410 starih dinarjev za kilogram, češnje 250, hruške 420. jagode (vrtne) 550, arašidi (odpr- I ti) 1300, banane 490, grapefruit 400, limone 420, pomaranče 450, rozine 1040, slive suhe 760, bučke ; 250, čebula 270, česen 450. fižol (stročji) 300, I-iorenje (jedilno) j 400, kolerabica 180, kumare 350, krompir II. 120, ohrovt 180. pesa 310, paradižnik 350. peteršilj 480. solata (braziljanka) 60, zelje (sve- že) 120, fižol (prepeličar) 390, fižol (tetovec) 230, papir, vreče 315, jajca 57. olje (belo 11) "^00, olje i (belo 0,5 1) 280 starih dui.