Stev. 48 — Letnik IV. PTUJ, 7. dec. 1951 Cena din 5. PoStnfna plačana v gotovini Uredništvo in uprava Ptuj MLO. 11 aadstropje lelefoo Stev 156 - čekovni račun pri Narodai banki Ptuj Stev. 643-90322-0 — Ureiuje uredniški odbor — Odijovomi ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — Mesečna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 db celoletna naročnina 208 din Naročniki, b so plačali din 156.— za celo leto. doplačajo din 52.—— Tiska Mariborska tiskarna Plenarno zasedanje Okrajnega Itomitcta KPS Ptuj je sprejelo sledeče skJepe za bodoče delo partijskih organizacij: Novi i^ospodarski ukrepi, utrjevanje principov sociali- stične demokracije v našem družbenem političnem življenju narekujejo spremembe v delu osnovnih partijskih organiza- cij. Osnovne partijske organiza- cije so v svojem dosedanjem življenju dosegle viden razvoj, predvsem v spoznavanju pro- bleiftiov, analiziranju nepravil- nosti itd., a na drugi strani ne najdejo še načina, da bi te probleme hitreje in pravilneje rešile. To je odraz slabega dela in zainteresiranosti osnovnih partijskih organbsacij za delo. članov Partije v množičnih or- ganizacijah OF, AFŽ, ZB NO V, mladinskih organizacijah itd Vse premalo vodijo računa osnovne partijske organizacije o politični vzgoji članov množič- nih organizacij. Stalno se poudarja, da je delo članov Partije med množicami, t. j ljudmi, ki so v raznih organi- zacijah in ustanovah, OF, AF2, ZB NOV, LMS, KZ, KDZ itd. V teh organizacijah morajo biti vključeni člani Partije in s svo- jim delom dajati vzgled osta- lim. "Vse to se Jemlje premalo resno, posebno na vasi. Poma- gati je treba odkrivati špeku- lante, ki še vedno živijo na ra- čun poštenih delovnih ljudi, ti niso samo v vasi (razni ostan- ki preteklosti), temveč tudi v KDZ in KZ se še najdejo lju- dje, ki se okoriščajo z dobrina- mi, ki so bile pridobljene z zadružnimi silami. Treba je npoštevat! tudi to, da so še na vasi elementi, ki jim niso po volji naši novi gospodarski ukrepi in utrjevanje socialistič- ne demokracije, ali pa hočejo izrabljati te ukrepe v svojo ko- rist z namenom krnjenja naših pridobitev (bivši lastniki pod- jetij, protiljudski duhovniki in dtugi). Teh ljudi ne zado5ča samo odkrivati, temveč množi- cam prikazati njih škodljivo razdiralno dejavnost, pohlep po njihovi koristi in vplivu, ki si ga hočejo na tak način prido- biti in ohraniti. Na ta način bomo dosegli, da jih bodo mno- žice obsodile in onemogočile njihovo razdiralno dejavnost. Vse to delo zahteva, dati mnogo več poudarka na važ- nost dela članov Partije v orga- nizaciji Osvobodilne fronte kot Politični organizaciji, ker je v njej zajet širok krog delovnih Uudi in kjer je težišče politič- nega dela Partije. Izživljanje naših delovnih jjifdi pa je tudi v organizaci- jah, v katerih najdejo ali išče- jo razvedrila po svojem delu (kiiUurnoumetniška društva, flramatske skupine, pevski zbo- ri, mladma v telovadnih dru- štvih, strelskih družinah, šport- nih in drugih društvih). V teh organizacijah in društvih se slabo opaža delo članov Partije, ali pa se tudi nepravilno izka- žejo s svojim ddom. Doseči ho- čejo svoj vpliv s tem, da na- rekujejo, kako in kaj naj se dela. Tudi v teh organizacijah velja, da morajo člani Partije s svojim primernim in požrtvo- valnim delom ustvariti svoj ugled. Ni nujno, da so člani od- borov, marveč da aktivno de- lajo v teh društvih in z dobri- mi predlogi in delom skrbijo za razvoj in uspeh društva. Nekatere partijske organiza- cije so s svojim dosedanjim na- činom dela preveč odtrgane od konkretnega dela z množicami. Na svojih sestankih diskutirajo o raznih problemih in tudi sprejemajo sklepe, ki so pa če- stokrat zaradi odtrganosti slabo oživotvorjeni, večkrat pa osta- nejo nekateri sklepi neizvršeni. Premalo se obračajo k množi- cam za predloge, ki bi jim omogočile uspešnejše de!o. Iz dosedanjih ozkih partijskih sestankov je treba preiti na od- prte partijske sestanke, kjer se po diskusiji o raznih problemih sprejemajo sklepi na podlagi predlogov tudi nečlanov Partije, ki bodo lažje in uspešnejše iz- vedljivi. V naši praksi je treba preiti na odprte partijske se- stanke pogosteje, kar je v na- šem okraju tokrat še redkost. V ptujskem okraju je Partija številčno padla, to pa zaradi tega, ker je bilo izključenih večje število ljudi, ki ne zaslu- žijo, da bi bili člani Partije. So pa partijske organizacije isto- časno prezrle vsied svojega oz- kega gledanja, včasih tudi ne- pravilnega ocenjevanja, vpraša- nje razširitve Partije in ljudi ki se izkažejo s svojim delom v Fronti, LMS. KZ, KDZ itd. na vaseh in v mestu, temveč jih ocenjujejo še vedno po »točno- sti« obiskov sestankov. V tukaj- šnjem agrarnem okraju je števi- lo poljedelskih delavcev in kmetov v Partiji še vedno ne- zadovoljivo, zato so pred nami naloge okrepitve Partije in aktiviziranje vseh delovnih ljudi. V nastopnem zimskem obdob- ju je treba izrabiti vsako prili- ko, da bo v vaseh in v mestu čim več predavanj na Ljudskih univerzah in tečajev, za katere daje ljudstvo samo največ po- bude. Upoštevanje želj množice bo mnogo pripomoglo k večanju njene teoretične izpopolnitve in pridobitve novih praktičnih iz- kušenj. BS. Izobraževalno In umetniško društvo v Muretincih je na predvečer Dneva republike do- stojno proslavilo narodni praz- nik. Obdravske vasi tega do se- daj niso bile vajene. Saj ni bilo primernega prostora, kjer bi se ljudje sestali, pa tudi pravega smisla za take proslave in spo- minske dneve niso imeli. Ra- zxinaljivo. Bili so odrezani od v^sakega kulturnega in društve- nega življenja. Letos so dostojno proslavili ta veliki dan. Zavedajo se že, da je dolžnost slehernega jugo- slovanskega državljana in pra- vega patriota, da proslavlja ta- ke in slične velike dneve ter na tak način pokaže svojo narodno in državljansko zavest in ob takih dnevih dejansko zaživi s svojim herojskim narodom, za svobodo in s krvjo prepojene domovine. Vsak narod in vsak državljan mora ceniti in spo- štovati tiste velike dneve, ki^^da- jejo narodu temelje za samo- stojno rast in nadaljnji razvoj. V zadružnem domu v Mure- tincih se je zbralo nad 100 lju- di, prežetih z duhom jugoslo- vanskega socialističnega patrio- tizma, da kot Slovenci in Jugo- slovani pokažejo svojo nacional- no zavest, da so zadovoljni, ker lahko v svobodni domovini in državi prosto izražajo svoja na- cionalna čustva za dosego veli- kih ciljev, ki si jih je delovno ljudstvo postavilo, to je, zgra- ditev velike in močne gospodar- sko in politično samostojne države, kjer bo dovolj kruha za vse tiste, ki pošteno mislijo in delujejo. Ugotoviti je treba, da je bila udeležba na proslavi premajhna, posebno če računamo, da .spada v območje zadružnega doma v Muretincih več vasi z mnogimi prebivalci, ki bi po šestih letih svobodne države že morali ^'mo- ti toliko narodnostnega čuta, da bi se zavestno in iz notranjega prepričanja udeleževali takih narodnih praznikov. Dvorana bi morala biti nabito polna, da, skoraj premajhna za take pro- slave. Iz vsega tega lahko skle- pamo, da ljudje še ne cenijo svobode, ki jo kot državljani uživajo na svoji lastni zemlji in za katero niso ničesar žrtvovali, Program je bil za prvo javno proslavo Dneva republike prav zadovoljiv, V imenu Izobraže- valnega dmStva je navzoče po- zdravil njen predsednik tov. Horvat Peter ter nakazal pro- gram, nakar je tov. Bedrač, upravnOc Doma onemoglih, v je- drnatih in klenih besedah ori- sal pot In delo naših narodov v času narodnoosvobodilne vojne, pomen prvega in drugega zase- danja AVNOJ in vodilno vlogo Partije v borbi za osvoboditev. Sledile so deklamacije in recita- cije ter nastop pomnoženega pevskega zbora iz Muretinc, ki je pod vodstvom tov. Kafol Ci- rila zapel prav ubrano nekaj narodnih in partizanskih pesmi Med izvajanjem programa so se pevci oddolžili svojemu ne- umornemu pevovodji in mu po- klonili Učno izdelano priznanje za njegovo požrtvovalno delo. Fo končani proslavi pa so prav vsi, ki so prisostvovali proslavi, ostali v zadružnem do- mu, se ob zvoku harmonike prisrčno razveselili kot ena družina pod eno streho in z eno mislijo, da je ob takih dnevih prijetno nekoliko posedeti v družbi in razpravljati življenj- sko važna vprašanja ter od- stranjevati spore in nasiprot- stva, ki so še med našimi ljud- mi. S. S. Uspefa proslava Dneva republike na Bregu Na Bregu pri Ptuju je bila 29. novembra letos proslava »Dneva republike«, ki jo je pri- pravil odbor OF Breg. V zadružnih prostorih se je zbralo številno članstvo OF z Brega, člani odbora OF in uči- teljskega zbora šole Breg z večjim številom učencev in učenk ter povabljeni gostje, ki so z zanimanjem sledili obsež- nemu programu proslave. Govor o pomenu proslave »Dneva republike« recitacije tov. Vičarja, tov. Aličeve ter deklamacije šolskih otrok, ka- kor tudi njihovo petje je moč- no ganilo prisotne. Povezava med organizacijo OF in šolo je tudi tokrat dokazala močan vpliv na množico članov OF, ki si še želijo takih proslav in prireditev. Odbor OF Breg namerava pri- praviti svojim članom primerno praznovanje Novoletne jelke. „Remontovci" so prosla- 'vili „Dan republike" Kolektiv gradbenega podjetja »Remont« je proslavil 1. dec. t. 1. v zadružnih prostorih na Bregu Dan republike. Delavci vseh strok tega podjetja so v družbi svojih žen in deklet z vso pozornostjo sledili poročilu upravnika podjetja tov. Rogi- ne, ki je med drugim dejal: »Letos je nase podjetje do- vršilo delo na 421 stavbiščih in 29. novembra t. 1. preseglo go- spodarski plan za 53 odst. Že- lim, da bi nas ta proslava še bolj združila in da bi tako ka- kor doslej, tudi v bodoče izvrše- vali nove naloge, ki nas še ča- kajo .,.« Po upravnikovem svečanem nagovoru je ostal kolektiv sku- paj z gosti v prijetnem razpo- loženju, kar je mogoče le ob res velikem prazniku. Proslavili so „Dan repu- blike" Dan republike so v Zavrču proslavili s prireditvijo. Uprava osnovne šole Zavrč in kolektiv državnega posestva sta pripra- vila program. Nastop otrok je navzoče zelo ganil. Sindikalni aktiv iz Hrastovca je odigral »Nezaželjenega ženina«. Prosla- ve se je udel^ilo lepo število, mladih in odraslih. O CENAH IN CENIKIH v smislu izdane uredbe o ce- nah za obrtniške izdelke in obrtniška dela (Ur. list FLRJ 48/51) od 1. nov. 1951 dalje oblikujejo državni, zadružni In privatni obrtni obrati cene za svoje obrtniške izdelke in obrt- niška dela s prosto pogodbo med njimi in kupci obrtniških izdelkov, oziroma naročniki obrtniškega dela. Vsi obrtni obrati, ne glede na sektor, ku- pujejo ves potreben material po cenah, ki se oblikujejo po trž- nih pogojih in po prostih dnev- nih cenah. Do 1. nov. 1951 so bile za posamezne stroke obrtne delav- nosti predpisane enotne cene. Enotni cenilci so razveljavljeni in mora vsak obrtni obrat, ozi- roma obrtnik sestaviti cenik določiti cene po kalkulacijah, upoštevajoč število zaposlenega osebja, ureditev delavnice, delo s stroji ali brez njih itd., za vse obrtniške izdelke, ki jih proizvaja v svojem obratu. Vsi obrtni obrati morajo imeti na vidnem in strankam dostopnem mestu v svojem obratu izobešen cenik svojih izdelkov, oziroma svojih del. Rok za sestavo ce- nikov je bil 24. nov. t. 1. in mo- rajo po tem roku imeti vsi obrtni obrati obešen cenik v svoji delavnici. Nadalje mora vsak obrtnik na zahtevo kupca, oziroma naroč- nika, izdati istemu pravilno se- stavljen račtm. Kdor po 24. nov. 1951 ne bo imel izobešenega ce- nika v svojem obratu, ali ne bo izdajal računov, bo kaznovan e denarno kaznijo do 5000 din. Kljub temu, da je Okrajna obrtna zbornica v Ptuju imela z obrtniki sektorske sestanke, na katerih jim je bilo obrazlo- ženo vse potrebno za pravilno sestavo cenikov, mnogo obrtni- kov ni dostavilo cenikov ali pa so dostavili Okrajni obrtni zbor- nici zelo pomanjkljive cenike. Iz do sedaj dostavljenih cenikov se vidi, da je večina obrtnikov ene in iste stroke, neglede na število zaposlenega osebja v medsebojnem dogovoru stavila v cenike enake cene. Dogaja se celo, da obrtniki v ceniku ne navedejo cen vseh izdelkov, ki jih proizvajajo. Tako početje, malomarno in površno sestav- ljanje cenikov, bo za take obrt- nike imelo dalekosežne posle- dice. Kako bo obrtnik za svoj iz- delek povedal kupcu ali naroč- niku ceno, če nima cene za ta izdelek na ceniku; glede cen pa .s!e mora točno ravnati po ceni- ku. Upravičeno se domneva, da taki obrtniki vsled pomanj- kljivo sestavljenega cenika špe- kulirajo, misleč, da bodo lahko postavljali onim Lzdelkom, za katere nimajo v ceniku nave- denih cen, poljubno In samo- voljno svoje cene. V tem gledu se zelo motijo. Takim obrtnikom bo ljudstvo znalo pravočasno stopiti na prste z zmanjšanjem naročil. Tudi obrtnik, ki dela sam, ne more imeti za posamezne izdel- ke iste cene kot jo ima njegov tovariš iste stroke, ki pa za- posluje enega ali celo več de- lavcev. Obrtnike, ki so z ozl- rom na število zaposlenih^ de- lavcev neupravičeno dvignili cene, bo oblast njihove preko- merne zaslužke zajela z zviša- njem davkov. Poverjeništvo za finance ne bo v nobenem slu- čaju pri takih obrtnikih upošte- valo pri zajetju prekomernega zaslužka Izgovora, da je zara- čunal nižje cene, kakor jih ima v ceniku, ker mora vsak obrt- nik vsako spremembo cene (zvišanje ali znižanje) z naved- bo datuma o izvršeni spremem- bi takoj javiti odseku za cene Nikakor ni odveč, opozoriti vse obrtnike na sankcije, ki so predvidene napram obrtni- kom, ki bi kupcem ali naročni- kom zaračunali' za svoj izdelek ali uslugo višjo ceno od cene v ceniku. V Mestni tkalnici tekmujejo na Čast 10-letnice JA v torek, 4. decembra t. I. so v Mestni tkalnici v Ptuju pode- Jili prehodni zastavici najboljši tkalki v novembru, tov. Kmetec Matildi in pripravljalki tov. Matjašič Anici, ki sta dosegli v tekmovanju na čast 10-letnice JA v novembru najlepše uspe- he. Štiri tekmovalke so prejele pismene pohvale. Jasno je, da se poedinci ne bodo dali spreobrniti, vendar bodo na nje vplivali oblastni ukrepi, kot n. pr. odvzem pre- komernih zaslužkov na podlagi odmere višje dohodnine in dav- ka na promet proizvodov, kar bo zavrlo njihovo samoglavo de- lovanje. Maloštevilne kontrolne organe uradov bodo morali podpirati vsi potrošniki, saj bo- do ravno ti občutili na svoji ko- ži obrtnike, ki bodo preveč za- računavali, ki ne bodo hoteli iz- obesiti cenikov, ki ne bodo ho- teli izstaviti računov ali ki bi zaračunavali za izdelke ali uslu- ge več kot je določeno v ce- niku. Kjer bodo potrošniki zahtevali račime od obrtnikov in kjer bodo dajali ti pravilne ali ne- pravilne račune v preveritev uradu za cene pri poveri eništvu za tinance, tam bo kmalu red v korist potrošnikov samih, ka- kor tudi obrtnikov. Nikakor pa ni mogoče pod- cenjevati koristi, ki bi jih pred- stavljala pomoč obrtnikov pri kritični presoji svojih stanovskih tovarišer, ki bi hoteli na škodo vrste obrtnikov Izrabljati svoj položaj za špekulacije, kar bo imelo med drugim za posledico tudi to, da se jih bodo začeli izogibati tudi potrošniki. Ob takem sodelovanju Je mo- goče pričakovati, da bo prišlo med obrtniki do zdi-avega zni- ževanja cen in do koristne konkurenčne tekme. Gasilci v Sodincih imajo svojo brizgalno Nad leto dni staro Gasilsko društvo v Sodincih, ki zajema štiri vasi in šteje 74 članov, pri- čenja z graditvijo gasilskega doma. Navozili so že precej opeke. 25. nov. t. 1. so kupili od Gasilskega društva Cvet- kovci težjo brizgalno. Ta dan so pripeljali brizgalno v sprem- stvu domače gasilske čete in čete iz Cvetkovc ter so obljubili, da bodo zvesti čuvarji vse ljud- ske imovine, ne glede na to, aH je ta v državni, zadružni ali privatni upravi. Vaški odbor OF SodincI na delu in napredovanju tamkaj- šnje gasilske čete ne bi smel biti nezainteresiran, temveč bi moral celo skrbeti, da bi se najboljši člani OF izkazali tudi v gasilski četi in tako dokazali vsemu ljudstvu svoje okolice da je politično in praktično de- lo v gasilski četi tudi delo za koristi ljudstva, gospodarskega napredka In graditve socializ- ma v naši domovini. Nedvomno se gasilska četa v Sodmcih ne razvija zato, da bi slabila delo OF, temveč zato, da bi pritegnila v svoje vrste čim več članov, katerim bodo funkcionarji OF pomagali do znanja in razgledanosti, ki pri- stoja gasilcu v socialistični družbi. —o— V Zavrču so končali 10-dnevno taborenje Desetdnevno taborenje pri- padnikov predvojaške vzgoje, ki je bilo od 24. nov. do 4. dec. t. 1., je prav dobro uspelo. Vse priznanje zaslužijo mladinci, ki se zavedajo važnosti vojaške usposobljenosti in so redno pri- hajali na vaje Skrbno priprav- ljena predavanja so dala mla- dincem kar so pričakovali in potrebovali. Trikratni nositelji prehodne zastavice za uspešno predvoja- ško vzgojo v Zavrču se zaveda- jo svoje naloge in dolžnosti pa- triotov svoje domovine, ki jo cenijo nad vse in so jo tudi pripravljeni braniti pred vsako- mur. V vrsti frontnih organizacij, ki so opravile občni zbor v ne- deljo, 2. decembra t. L, je tudi frontni odbor v Središču. Po običajnih formalnostih je sledilo poročilo predsednika o izvršenem delu, ki je sicer za- beležilo nekaj uspehov, ven- dar bi bili ti lahko, če bi se ^'ečji del članstva zavedal dednosti organiziranega dela, ^eprimerno večji. Človek se no "i zmotil pri trditvi, da ima frontna organizacija v Sredi- šču vse pogoje za uspešno delo ^ korist kraja, njegovega zuna- ^lega izgleda, cest, poti in ure- •jitve vseh perečih komunalnih ^rašanj, ki posebno v Središču terjajo nujne rešitve, če bi le članstvo, kot že rečeno, v front- ni organizaciji poiskalo obliko ^dejstvovanja v tej smeri. Za- '^■'mivo je, da se je diskusija na Občnem zboru le deloma dotak- ?.ila vseh teh vprašanj; ome- jila se je v glavnem na obrav- l^-svanje vprašanja ureditve '^.fa, na katerem stoji spome- l^iš žrtev fašizma in padlih ^orcev NOB, se prav tako mi- J^ogrede dotaknila nekdaj ob- poječe javne razsvetljave po .-^ajevnlh cestah In ulicah. To Pa bilo tudi vse, kar se je občnem zboru resno obrav- navalo. Izgleda, ko da je stari — dosedanji — odbor zamudil ugodno priliko, da ni na obč- nem zboru, če mu že prej ni uspelo načeti in speljati rešitve teh raznovrstnih vprašanj, tega opravil tokrat; na zboru pri- sotni člani, čeprav za Središče v sramotnem številu (vedno isti ..) bi podprli vsak predlog v tej smerL Zbor Je naložil novemu od- boru izvršitev le ene naloge: ureditev prostora in ograje okrog spomenika na trgu pred občinsko hišo. S tem povezana premestitev javne tehtnice in ureditev ograje ter sploh pro- stora okrog kapele je ostalo tu- di načelno nerešeno ter je od novo izvoljenega odbora od- visno, kako in v koliko bo uspel ta vprašanja rešiti v po- vezavi s forumom krajevne ljudske oblasti. Podobnih problemov Je v Sre- dišču več. Fronta bo lahko od- pravila mrtvilo v svojih vrstah če jih bo znala rešiti. S tem bo vzbudila v ljudeh zaupanje v lastne sile In v sile organi- zacije, prav tako pa preprečila, da bi na prihodnjem občnem zboru prisostvovali zopet le in samo isti člani. Obeni zhor in volitve v IV. terenu OF v Plii ii Dne 27. nov. se je vršil občni zbor članov OF za IV teren mesta Ptuja Zboru je priso- stvoval tudi predsednik Mestne- ga obora OF tov. Sprah Stane Dosedanji odbor je članstvu prikazal uspehe in napake eno- letnega dela Iz poročil Je raz- vidno, da je včlanjenih v OF IV. terena ca 97 odst. volivcev in da Je komaj 19 volivcev iz- ven organizacije. Ti verjetno mislijo, da bodo že frontovd sami zgradil^ novo socialistično družbo In da bodo oni vseeno lahko uživali sadove kupnega dela. V preteklem letu Je bilo 11 odborovih sej in 8 masovnih se- stankov, ki so bili vedno dobro obiskani, kar potrjuje dokaz da se je na dan volitev zbralo na volišču preko 400 članov. - Fronta Je ves čas tesno sode- lovala z AF2 organizacijo na terenu ter organizirala delo ljudske inšpekcije, potrošniških svetov in protiletalske zaščite. Zavednost naših frontovcev se odlikuje tudi v tem, da so na- redili preko 3000 prostovoljnih ur ter poravnali članarino za vse leto. Po občnem zboru so bile vo- litve Oddanih je bilo 424 gla- sov. Od teh je bilo 66 neveljav- nih. Od predlaganih kandidatov so bili izvoljeni sledeči v novi odbor OF IV terena: Borovšak Jurij, upokojenec, Berglez Her- man, čevljar Hasl Drago glas- beni učitelj. Magdalene Hinko. delavec, Marinič Elizabeta, go- spodinja Rojic Jože, učitelj, Rojko Anton, zidar, Smigoc Andrej, bolničar in Vučak Mi- lica, gospodinja. Za gospodinjski tečaj na Brenii se ie nrijavilo 58 tečaj nic Za gospodinjski tečaj v os- novni šoli na Bregu se je do 28. novembra letos prijavilo s področja okraja Ptuj 58 tečaj- nic. Zaradi prevelikega števila interesentij se tečaj v tolikem obsegu ne bo mogel vršiti, pač pa bo moral biti tečaj tudi v »Mladiki«, kjer imajo celo bolj- še pogoje za izvedbo takega tečaja kot na Bregu. Nedvomno bo uprava šole v Mladiki našla za to vse razumevanje in da bo po zgledu šole Breg nudila dekletom in ženam možnost povečanja znanja in prakse, ki je potrebna sedanjemu gospo- dinjstvu in stopnji izobraženo- sti žen in deklet. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK Pluf, 7. decembra 1951 Osvobodilne Froitte terena Vfca^a-Orešje Dne 22. novembra so člani OF ptujskega terena Vičava-Oreš- je na svojem občnem zboru pregledali svoje dosedanje delo od časa zadnjih volitev dalje. V poročilu odbora se je pri- kazalo politično delo na mno- žičnih sestankih (sedem), orga- nizacijsko delo odbora na 13 rednih in 5 izrednih odborovih sejah ter sodelovanje odbora in članstva v raznih prireditvah in gospodarskih akcijah. Pri proslavi državnega praz- nika 29 novembra preteklega leta so bile razen referata o pomenu tega dne še točke pev- skega okteta SKUD »Jože Lac- ko«, tamburaške godbe, recita- cije, deklamacije, nato pa dru- žabni večer Prireditev novo- letne jelke je organizirala or- ganizacija AFŽ našega terena s sporedom in obdaritvijo 110 predšolskih otrok in 18 starost- no onemoglih Prav tako sta u.speli kulturni prireditvi v po- častitev Prešernove obletnice in mednarodnega dneva žena dne 8. marca. Prebitki družabnih večerov so bili predani za ob- stoječo terensko knjižnico, ki šteje 369 knjig, od katerih je bilo 54 nabavljenih v zadnjem letu. V tem času so izposoje- valci prečitali 239 knjig, kar ni zadovoljivo število. Jesenska prireditev »Vinske trgatve s srečolovom« je dala primerni prebitek za izgradnjo otroškega igrišča na Vičavi. Za- nimanje za ureditev igrišča se stalno veča ter je s prostovolj- nim delom sodelovalo že okrog 80 članov OF in pionirjev, ki so opravili do sedaj skupno že čez 200 ur prostovoljnega dela. Izvršeni so tudi že razni nasadi okrasnega grmičevja. Mestni ljudski odbor Ptuj je z dodelit- vijo zemljišča in z drugim pri- pomogel. da bo naši mladini omogočeno kulturno in zdraviu primerno razvedrilo. Terenski odbori OF AFŽ in IMS se za- vedajo, da mora biti vsestran- ska skrb za mladino stalna na- loga naše skupnosti in se je v tej zvezi že sestavil iniciativni odbor za ustanovitev »Društva prijateljev mladine«, ki naj bi pritegnilo k sodelovanju vse državljane, ki jim skupno delo za mladino ni le prazna beseda, ampak naj resnejša graditev lep- še bodočnosti Preko tega dru- štva bo ustvarjen tudi tesnejši stik med starši in šolskimi vzgojitelji. Zato bi bilo umestno organizirati to društvo v mest- nem merilu, kot je to že v Ma- riboru in drugod. Vsega prostovoljnega dela je bilo čez 4500 ur, kar je bilo opravljeno pri prevažanju in posipanju gramoza na cesto, pri zasipavanju rezervoarja za bo- doči mestni vodovod, pri čišče- nju in škropljenju sadnega drevja, v gospodarskih komisi- jah, šivanju igrač in pripravah za prireditve, v organizacijskem delu odborov, v pripravah za volitve, v kulturno-prosvetnem delu itd Iz tega se vidi, da je socialistična zavest pri večini članov na primerni višini. Tre- ba pa bo to zavest še nadalje razvijati, da ne bomo zaostajali za članstvom drugih terenov, ki dosegajo znatne uspehe. Upa- mo, da bodo dosedanji vzgledi pritegnili tudi ostale, ki se še niso vključili v delo s skup- nimi napori. Za vestno sodelovanje pri okrajni gospodarski razstavi v Ptuju so štirje naši člani prejeli javna priznanja, kolektiv za- druge »Osojnik« pa diplomo. Zadružniki te obdelovalne za- druge so aktivni pri vsem delu na terenu in zaslužijo vse pri- znanje V prvem šestmesečnem okraj- nem tekmovanju je za politično in gospodarsko dejavnost dose- gel ta teren prvo mesto z na- grado. Tudi bodoče naše delo bo moralo upravičiti to prejeto priznanje. V tekmovanju za po- častitev nedavnega državnega praznika 29. novembra je teren- ska organizacija OF v glavnem izpolnila vse postavljene si na- loge. Na občnem zboru je bil z majhnimi izpremembami po- novno izvoljen prejšnji odbor, od katerega pričakujemo vse- stransko iniciativnega dela. Tu- di izvoljeni delegati v mestni in okrajni zbor OF so s svojim dosedanjim delom obdržali za- upanje članstva. -Kv- Teme za predavanja v Ljudskih univerzah v ptujskem okraju Naši delovni ljudje dobro ve- do, da je za zboljšanje življenja poleg materialnih sredstev ne- obhodno potrebno tudi znanje. Kdor več zna, opravlja svoje delo hitreje, z manjšim napo- rom, s cenejšimi sredstvi In kvalitetno boljše, saj pravzaprav razumemo pod pojmom »zna- nje« zakladnico izkušenj, ki si jih je pridobilo človeštvo z de- lom v borbi za gospodarske in kulturne dobrine skozi stoletja. Neusahljiva želja po znanju izhaja iz naših vsakdanjih živ- ljenjskih potreb in je popolno- ma razumljivo, da ljudi, ki več znajo in to znanje koristno upo- rabljajo ne samo zase, temveč tudi v prid celotni družbi, zelo cenimo. Človek se uči. dokler živi. Naš delovni človek nima le pravice do široke izobrazbe, temveč je prevzel tudi častno družbeno dolžnost, prenašati svoje izkušnje na druge, kajti količina in kakovost produkcije ni odvisna samo od peščice, temveč od množice izobraženih ljudi. Med vsemi Ijudskoprosvetnl- mi ustanovami ima v tem po- gledu posebno važno vlogo Ljudska univerza. Mnoge Ljudske univerze v našem okraju imajo že preda- vanja. Med agilnejšimi so Ljud- ske univerze v Ormožu. Ptuju, Cirkulanah in Središču. Nekate- re že sestavljajo programe in iščejo predavatelje. Ker se tudi okr odbor Ljud- ske univerze v Ptuju strinja z željo krajevnih odborov in obis- kovalcev, naj bodo predavanja kvalitetna, smo prosili strokov- njake, naj nam sporočijo teme. o katerih so pripravljeni preda- vati. Nekateri so nam jih že eporočili In jih objavljamo. Predavatelje imamo za slede- ča predavanja: 1. Teme s i>od''f>f.fa kmetijstva in gozdarstva (Predavatelji a.fTronomi In veterinarji) A. Poljedelstvo: 1. Poljedelstvo in njegov po- men za kmetijstvo 2. Tehnika kmetijstva — me- hanizacija in nje pomen; opis najvažnejših kmetijskih strojev in njih uporaba 3. Agrotehnika (razni načini) naših najglavnejših poljskih kultur 4. Kemizacija zemlje (apnenje — kalcifikacija tal). Umetno gnojilo in uporaba 5. Semenska služba in njena vloga v kmetijski proizvod- nji 6. Melioracija zemljišč — od- vodnja in namakanje 7. Travništvo — njih agroteh- nika 8.. Zaščita rastlin. Najvažnej- še bolezni — nI obrambe proti njim? 9. Jarovizacija in nje pomen v kmetijstvu B. Pedologija: 1. Tloznanstvo kot veda kme- tijstva številnih poškodb vozil, katerih izpad iz prometa pa je zaradi tega povzročil še večjo škodo v gospodarstvu. Preprečevanje te škode je na- loga odgovornih ljudi našega cestnega prometa, pa tudi vseh koristnikov in seveda tudi fo- rumov, ki določajo vzdrževalni delež tako važne gospodarske panoge, kot je cestni promet. —r. 2. Najkarakterističnejše oma- ke raznih tal 3 Citanje pedoloških kart C. Vinogradništvo in vinarstvo: 1. Gospodarski pomen In raz- širjenost vinogradništva v FLRJ in LRS 2. Zgodovina vinske trte in vi- nogradništva 3. Prehrana vinske trte 4. Glavne karakteristike mo- drih sort 5. Podlage in njih karakteri- stike 6 Karakteristika samorodnic 7. Odpornost podlage do trsne uši 8. Kaj so vlačenice, grebenice (načini razmnoževanja trt) 9. Prikladnost in priprava zem- lje za matičnjak (naprava in oskrba) 10. Vrste rezi vinske trte 13. Bistvo siljenja 12. Suho cepljenje — okolišči- ne, ki vplivajo na uspeh 13. Vlaganje cepljenk v trsnico 14. Oskrba trsnice 15 Zeleno cepljenje IG. Karakteristike vrst zemljišč, prikladnih za vinograde 17. Položaj vinogradniških zem- ljišč z ozirom na nebesno smer, absolutno in relativno višino in strmino 18. Rajonizacija, inventarlzacija — kompleksna obnova 19. Tehnika vinogradništva 20. Najrazličnejše bolezni vin- ske trte C. Vinarstvo: 1. Kaj pomeni beseda »šolanje vin«? 2. Bolezni vin In njih zdrav- ljenje 3. Tehnika vinarjenja D. Sadjarstvo: 1. Pomen sadjarstva za naše narodno gospodarstvo 2. Drevesnice in drevesni ma- terial 3. Plantaže in plantažni nasadi 4. Pomen strojništva v sadjar- stvu 5. Nega in oskrba sadnega drevja 6. Najbolj razširjene bolezni našega sadnega drevja 7. Zatiranje kaijarja San Jose 8. Najvažnejše sorte jabolk In hrušk 10. Spomladansko ali jesensko sadenje dreves? E. Živinoreja 1. Silosi in kisanje krme 2. Prednosti okisane krme 3. Vrste silaže 4. Iz česa pridobivamo oklsano krmo in kako? 6. Razvoj naše živinoreje po osvoboditvi 6. Selekcija živine 7. Vzreja in oskrba plemenja- kov 8. Ob pravilnem ravnanju s plemenskimi svinjami se veča njih proizvodnost 9. Električna ograja in njene prednosti 10. O rudninskih snoveh in vi- taminih pri živalih (Veteri- narstvo) 11. Kvas — krma za mlade pra- šiče 12. Odbira Jarčic 13. O slinavki in parkljevki 14. Slinavka in parkljevka ter nega parkljev 15. Nova pota v gradnji hlevov 16. Namen in pomen razpoznav- nega cepljenja govedi s tu- berkulinom 17. Zatiranje grčavostl — pro- blem naše živinoreje 18. Ribarstvo kot važna pa- noga našega kmetijstva F. Kemijska tehno, 1 o g i j a ; 1. Kaj so glive kvasovke u njih problem 2. Fabrikacija octa, špirita, p^, va in sladkorja G. Gozdarstvo: 1. Nega in varstvo gozdov 2. Pomen in važnost gozdnlli taksacij za napredek gozdar, stva 3. Najvažnejše bolezni naši), iglavcev In listavcev v, obramba 4. Lovstvo in njega pomen II. Temo s področja zdravstvi (Predavatelji zdravniki) 1. Prva pomoč pri nezgodah krvavitvah 2. Otroške bolezni 3. Tifus, griža, paratifus 4. Spolne bolezni 5. Nalezljive bolezni 6. Negovanje in zaščita dojenj, kov in mater 7. O čistoči III. Teme Iz področja tehnik« (Predavatelji inženirji In teh« niki iz Stmišča) 1. Železo, pridobivanje, prede- lava — njegova ekonomska važnost pri nas in drugod 2. Elektrika v gospodarstvu 3. Elektrifikacija doma in dru. god 4. Usmerjena brezžična tele- graf i ja in telefonija 5. O elektriki v širšem pomenu 6. Kmečka hiša 7. O urbanistiM 8. Pridobivanje nafte 9. Gradbeni slogi 10. Tehnologija gradbenega ma- teriala 11. O aluminiju (v srbohrva- ščini) 12. Poto^/anje v Teheran 13. Otrok v predšolski dobi IV. Teme s poarof,fa vodnega gospodarstva (Predavatelji nameščenci Vodne uprave In Podjetja za me- lioracije) 1. Melioracija zemljišč — splošno 2. Namakanje zemljišč v sušnih letih 3. Osuševanje zemljiSč in od- prava poplav 4. Izkoriščanje vodne sile (s poudarkom na male hidro- centrale) 5. Vodna oskrba v kmetijskem gospodarstvu 6. Regulacija rek, potokov In hudournikov V. Teme z raznih področij znanosti (Predavatelji profesorji gimnazije) 1. Odraz Prešernovega življe- nja v njegovem delu 2. Dogajanje v vsemlrju. Od- • kritje in uporaba elektronov. O televiziji 3. Preporod pri Slovencih 4. Slovenci in Hrvati v dob! ilirlzma 5. Razvoj glasbe C. O vraževerstvu 7. O zgradbi atoma 8. Naravno bogastvo FLRJ 9. Čebelarstvo v teoriji In praksi 10. Razvoj Velike Britanije 11. Temeljna pravila sloven- skega pravopisa 12. Vpogled v Slovenko litera- turo 13. Zgodovinski siDomenlki Ptuja 14. Najaktualnejša vzgojna vpra- šanja (Nadaljevanje na 3. strani) Cest@ Si ¥ skliem strajii Z nastopom poznojesenskih vremenskih razmer se stanje cest iz dneva v dan slabša. Prehod pretežne večine prome- ta na cestni avtomobilski pro- met pa že sam po sebi terja od gospodarstva večje zanima- nje za stanje cest. Cestno omrežje v ptujskem okraju oskrbujejo tri različna podjetja. Poleg tega je še pre- cej cest v oskrbi KLO in prav te . so v največji meri zanemar- jene. Najvidnejši primer za to nam nudi most čez Pesnico v Forminu. KLO se ne zanima za to, da bi ga popravil in uspo- sobil vsaj za lažji promet. Za- radi tega je bilo treba promet preusmeriti, pot pa se je po- daljšala za en kilometer. Seve- da pa ni to edinstven primer. Tudi drugod so ceste, ki jih oskrbujejo KLO v obupnem stanju. Nekaj, vendar ne dosti boljše, so ceste v upravi OLO, uprave cest in one »Cegrada«. Res je, da je preko poletja pri- manjkovalo denarnih sredstev, ko je bilo pa to rešeno, pa pre- voznih sredstev in delovne sile. Pa tudi druge zapreke so po- magale k takemu stanju. Treba je ugotoviti, da bi se stanje lahko v marsičem popravilo, če bi odgovorni ljudje imeli za to več čuta odgovornosti. 2e v lanski jeseni je bilo na- voženega na ceste precej gra- moza, sicer ne dovolj, vendar je ta ostal tam, kamor je bil na- vožen, oziroma so ga razna vo- zila razvlekla ter s tem po- vzdignila le cestni rob, luknje sredi cest pa so ostale prazne Pretekla zima je bila kakor na- lašč za delo na cesti, topla in vlažna je nudila vse pogoje za posipanje cest z gramozom ves čas trajanja. Ko je bilo to za- mujeno, je bila v precejšnji me- ri izgubljena tudi prilika za popravilo cest že v lanski zi- mi. Izgleda, da letošnjo zimo ne bo dosti boljše; kupi gra- moza leže, kjer so jih nasull vozniki in čakajo, da jih bodo vozila zopet razmetala po ce- stnem robu in jarku. Ni dvoma, da gre to stanje na rovaš odgovornih ljudi: od cestarjev do uprave. Je nekaj kilometrov cest, ki so kljub po- manjkanju gramoza v dobrem stanju; tudi gramoz in cestarja najdemo na teh odsekih na svo- jem mestu. Takšna je cesta Bori—Muretinci—Moškanjci, ki kljub velikemu prometu pre- kaša večji del cest v okraju. Ni odveč povedati ob tej pri- liki nekaj besed o organizaciji dela v cestnovzdrževalni službi. Večkrat se namreč dogaja, da se cestarje določa na tako delo, ki bi se lahko opravilo z dru- gimi delovnimi močmi; na dru- gi strani pa se večkrat oprav- lja strokovno delo s priučeni- mi delavci. To se opaža pred- vsem pri popravljanju mostov in zopet na drugi strani pri rezanju vrbovega šibja (kar bi lahko opravljali tudi 15-letnl mladeniči), za kar je uprava cest zbirala cestarje iz raznih sektorjev; gotovi cestni odseki pa so ta čas ostajali brez ce- starjev in nadzorstva. To se je dogajalo celo večkrat in dalje časa. Med tem so izginjali pro- metni znaki, dogajale so se po- škodbe cest in drugo. Res je, da so k slabemu sta- nju cest precej prispevali tudi brezobzirni koristniki. TI so s svojim početjem napravili sla- bo uslugo predvsem sebi, pa tudi vsem prometnim sred- stvom, posebno tovornim avto- mobilom. To je razvidno Iz Hoiga polf - lire? l^^meBilarfa 2e leta 1948 je kupil cestni odbor v kamnolomu Satler Ma- rije v Kozmincih št. 17, 400 kub. metrov kamenja za tlakovanje ceste pri Novi cerkvi. Kamenje je bilo odpeljano, cesta tlakova- na in izročena prometu, vendar Satler jeva kljub vsem urgen- cam še vedno ni dobila plačila po pogojeni ceni 10 din za kub. meter. Po dolgem času je bila letos prisiljena nekaj ukreniti in se je pritožila na javnem tožilstvu. Tu je dobila odgovor, da javno tožilstvo ni kompetentno za iz- terjavo in da naj se obrne na okrajno sodišče Sodišče jo je poslalo na »Cegrad« v Maribor kjer da naj zahteva plačilo. »Cegrad« je sporočil Satlerje- vi, naj se obrne na OLO, pover- jeništvo za komunalne zadeve. Ko je to storila, so ji naročili, naj predloži račun. Po osmih dneh, ko se Je zopet zglasila na poverjeništvu, so ji naročili, da mora račun potrditi urad za cene. Na vprašanje, kje je ta urad in zakaj računa še niso sami dali tam potrditi, so jI od- govorili, da je v isti hiši v sobi št. 32. Ko je odnesla račun v ta urad, so ji potrdili ceno, nato pa ga je vrnila na poverjeni- štvu. Stvar je v redu, so dejali, pride naj čez kakih osem dni, pa bo vse popolnoma v redu. Po osmih dneh pa stvar kljub temu ni bila v redu, ker je bilo potrebno še potrdilo cestnega nadzornika, ki je kamenje pre- vzel. Se ta pot, da bo Sadeva končno res rešena. Satlerjeva je potem računala poštnino, pota, avtobus, zamudo časa in potne stroške, ki so na- stali na tej predolgi poti. Za kamenje gotovo ni dobila niče- sar. Ivan Potrč: (Nadaljevanje 11) Pozno zvečer se je Trinkaus znašel pred Fišarjevo zidanico. Otroci so bili raztepeni po ce- lem hramu, povsod jih je bilo dovolj, naj je bilo v izbi ali v kuhinji ali v hlevu, Vračko in Jula sta bila z doma, nosila sta vodo z grabe in pripravljala galico. Trinkaus je postal na stopni- cah in se zagledal v vrata. Po- tegnil je klin iz podboja, ki ga je Vračko ali kdo Vračkovih zateknil nazaj, in nejevoljno odkimal. »Upajo si, upajo, hudiči!« Potisnil je klin v izdrtino in stopil v vežo. Ozrl se je okoli, po kotih in po stenah, odšel proti izbi in odrinil vrata, ne da bi potrkal. V izbi so bili otroci, vsi razen Lujzike in Stefeka. Varvali so se in sloneli po mizi okoli radia. Ko so zaškripala vrata, so pri- sluhnili, ali ko so zagledali Trinkausa med podboji, so se zČTZTitli in se stisnili v kot k Frančeku, Franček sam pa se je potegnil na stol in tam ob- sial, obrnjen s preplašenimi očmi proti prišlecu, Trinkaus se je prestopil po izbi, si ogledal po stenah, ko prej v veži, po- gledal v malo hišico, zatem pa se obrnil k otrokom in vprašal: »Starša, a, kje sta?« ^ Peter je nekaj zagolčal, a je zatulil In planil proti vratom; za njim je odracala Gelica. Za njo se je hotel potegniti iz Izbe Franček z malim v naročju. Ali Trinkaus je stegnil roko in obrnil otroka k sebi, »Kje sta, a?« je ponovil in grozeče pokašljal. »Mama? Ata?« je naglo in s strahom povpražal Franček. Sti- skal je malega, ki se je obesil nanj, k sebi, znenada pa Je za- vpil na pomaganje: »Mamaa! Ataa!« Pritekla je Lujzika, mu Iz- trgala malega iz rok, si ga sama naložila, zatem pa vprašala Trinkausa, odločno in jezno, ne da bi trenila: »Kaj bi radi?« Trinkaus ni nameraval odgo- voriti, vsaj sprva ne, ko pa Je zagledal zadaj za dekletom Ste- feka — tudi ta je od nekod pri- tekel — je zamrmral: »Kaj?« »Kaj, da?!« je zdaj ali upor- neje ko prej Lujzika ponovil Stefek in se dvignil na prste. Postavil se je pred Lujziko in jo z otrokom vred potisnil za hrbet, da sta si obstala s Trink- ausom iz oči v očL Safarjeve oči so se zaiskrile in izblebetal je nekaj, kar skraja pravzaprav ni nameraval. .»Kaj, vam niso Fišarjevl nifi pisali? Fišarjevl?! Iz Avstrije?« Spraševal Je z glasom, ki Je razodeval vso šafarsko spošto- vanje do Nemca, obenem pa je bila v glasu grožnja, kakor da bi hotel nagnati z njim vlni- čarskim strah v kosti. Ali nič takega, kar je pričakoval, se ni zgodilo. Ce je malo poprej na- pravil poplah po hramu, se ga starejša dva otroka nista ustra- šila. Stefek je stal pred njim s takim pogledom in v taki drži, ki je kazala, da bi se otrok ste- pel poprej za celo hišo, ko da bi za ped odstopil. »Kaj?« Je vprašal in odgovo- ril: »Nam? Nič. Naj le pri- dejo,« ozrl se je, pogledal otro- ke za sabo In se nasmehnil — »če si upajo.« Trinkaus je stisnil pesti, ali otroci, ki so se nabrali tačas za Lujzikinim hrbtom, so na glas zavreščali, Safar je lahko samo še zaklel. Ozrl se ie po izbi, ko da ne bi več vedel, zakaj je prišel, in se potegnil mimo Štefka in mi- mo otrok. Ti so bili nekaj tre- nutkov ko okameneli, zatem pa je Stefek pogrozil in planil za njim, ali Lujzika In otroci so ga zadržali Tako so obstali potem na stopnišču pred hišo in poslušali v noč, tja, koder so odhajali Trlnkausovl koraki in od koder se Je malo za tem zaslišala go- vorica obeh Vračkovih, Stefa in Jule, vračajočih se Iz grabe, »Kdo je bil?« je vprašal Vračko že od daleč. »Trinkaus,« je odgovoril Ste- fek In pristavil: »Safar.« »Kaj Je Iskal?« Je vprašal Vračko In se pokazal v svetlobi, ki je padala iz veže. Za njim se je pokazala Jula. »Hram je ogledoval,« Je rekla Lujzika in si potegnila otroka više v naročje. »Jezus!« je vzkliknila Jula In vzela Lujziki otroka. Vračko je zamahnil In začel odlagati brento z vodo. Vendar pa niti Vračko niti Jula kljub temi, ki je padla na gorice in na zidanice, nista mo- gla prikriti otrokom strahu, ki ga je pustila na njunih obrazih nova vest ali pa tudi grožnja. Pri Kejačevih v Soštaričevi zidanici, je našel Trinkaus vi- ničarjevo družino zbrano v ku- hinji, za mizo. Ozko in snažno kuhinjo je razsvetljevala petro- lejka. Pri Kejačevih ni bilo malih. Hčerki, ki sta bili doma, sto bili obe preko dvajsetih Teh dveh ni zmotil pri večerii. pač pa je mati podržala žlico pred sabo, a Kejac Je vstal z zaskrbljenim obrazom in vpra- šal: »(3—gospod šafar, kako bo — zdaj?« Besede so mu komaj komaj šle z jezika. »Advokatovi so se vmlll,« je dejal Trinkaus in nekam s so- čutjem vzdihnil »Kaj se hoče. gorice so njihove.« SJara dva sta ga gledala, ne da bi vedela, kaj naj mu od- govorita. »Ne bo tako, kakor Je Kaj- žar mislil,« je še povedal šafar. »Jezus!« je vzkliknila Kejačka kakor malo prej Jula »Kaj se bo zgodilo?« »Gorice bodo prišle nazaj.« »Kdo jih bo dal nazaj?« Je vprašala ena od hčera. »Ali jih bo advokatska ko- pala?« je vprašala druga »Si slišal, oče?« Je vprašala Kejačka in se zazrla v moža, da bi odgovoril šafarju, kar mu pritiče — ali Kejac je molčal. Zato Je pogledala šafarja in njega vprašala: »Kdo pravi?« »Zakon, dragi moji. Zakon, zakon ...« je odgovoril ta. »Kako zakon? Ali včasih se je drugače reklo?« je hitro re- kla Kejačka. »Reklo, reklo Ali kdo je rekel, to je zdaj tisto,« je rekel šafar in se nasmehnil. »Kajžar, ha?! Ali mislite, da se bo svet po Kaj žar ju zasukal?« Kejačka ie vstala, tudi hčerki sta prenehali zajemati kaJo, in ogorčeno povedala: »Naj se suče kakor se hočCi ali mi smo preveč prestali.* Divje je pogledala šafarja. »Ce bi bili otroci doma, vam ne bi rasli grebeni! O, le počakajte!« »Ljudje božji, ali zdaj se ne gremo več partizane.« je re- kel šafar z drugačnim in z do- povedujočim glasom Ali tudi to mu je spodletelo, to je koj prevldel. Zamahnil je In de- jal: »Sicer pa, kaj me briga.. Zdaj so se vse ženske zazrle v Kejaca, da bi povedal, kar bi bilo treba reči, a Kejac je uda- ril po mizi In zavpil: " »Advokatovka?! Prekleti svet, kako je zdaj to!« Trla ga je sveta jeza. S tak- šnim trdim in hkrati s pretečini glasom se je potem zazrl v ša- farja ter ni več umaknil gleda. Trinkausu ni kazalo dru- gega, ko da se je obrnil, nekaj momljajoče spreklel in zaloput- nil z vrati. Safar .je preklinjal in slkal* vse do takrat, ko se je znaše* na križpotju Tam se je ustavU. pogledal nazaj in naprej P® stezi, znenada pa se docela nC' pričakovano in ko mladeni^ pognal čez plot in se obrn" nroti ozki in domala kvadrata- sti svetlobi, ki je sijala iz dve" oken neke v slabi mesečini kc*' maj opazne koče. Vsak korafc ki ga je napravil proti koč»» je bil počasnejžl; moškemu ®® le očitno zdelo, da mora bit ptui, 7. decembra 1951 »PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 pCulturno^godovinski oddelek Mestnega muzeja v Ptuju Mestni muzej v Ptuju ima iz- fgdno mnogo dragocenega ma- leriala- kj je deloma edinstven pe le v naši republiki, temveč tudi v Jugoslaviji. Ptuj je med vsemi slovenskimi mesti najbolj ohranil svoj starinski značaj, j^ahko trdimo, da ima skoraj vse piesto muzejsko vrednost. Ptuj ]oveduJe Mildred svojo zgodbo. Mildred se loči od Berta Pler- cea, a hčerki ostaneta pri njej. Ker ni denarja, gre Mildred za natakarico v neko restavracijo in si počasi prisluži dovolj de- narja, da odpre svojo kavarno, ki ji dobro nese, ker Je na ugodnem mestu. Z denarjem ima srečo. Mildred Je zdaj že bogata in' si lahko privošči av- tomobil, vilo in druge ugodno- sti. Usoda JI pripelje naproti Monteja Beragona, v katerem je precej ciganske krvi. Mildred doleti prva nesreča: mlajša hčerka Kay Ji umre za pljučnico. Starejša hči Ida je že zrasla In se ozira za fanti. Do matere ne kaže posebne lju- bezni. Po ostrem prepiru zapu- sti mater in gre za pevko v neki kabaret. Monte Beragon zna dobro Iz- koristiti ljubezen Mildred. Dela dolgove, ici jih ona plačuje. Da bi se hčerka Ida vrnila k njej, kupi Mildred veliko razkošno vilo in se poroči z Montejem. Kmalu potem pride do tragedi- je, v kateri izgubi Monte živ- ljenje in se okrvavljen zgrudi na preprogo v majhni, samotni vili, ki je tudi last nesrečne Mildred. Čeprav Mildred pozna krivca, ga skuša zaščititi, ker ga ljubi. Toda policija brez nje- ne pomoči raz\'ozIa uganko. Mildred v sivem jutru zapusti policijsko postajo, ko nam je povedala svojo zgodbo. Joan Crawford je ena najbolj- ših karakternih Igralk v Ame- riki in je prejela Oskarjevo nagrado za dobro igro. Pri nas smo Jo že videli v filmih »Njen obraz« in »Humoreska«. Od 11. do 13. dec. angleški film »SAHABANDA«. Od 14. do 17. dec. francoski film »TONE IN TONČKA^. Od 18. do 20. dec. italijanski film y>SEVlLJSKI BRIVEC^. Od 21. do 24. dec. angleški film »OBALA«. Od 25. do 27. dec. angleSkl film »POT DO PLEMSTVA^. Od 28. dec. 1951 do 1. jan. 1952 amer. film »ZAPLEŠIVAu. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja., 9. dec. 1951 ob 15. uri: Ivan Cankar: »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLOPvJANSKI«, farsa v treh aktih. Režija: Franjo Blaž, član SNG v Mariboru. Predprodaja vstopnic v soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure pri gledališki blagajni. Drava : Kladivar 2:0 (1:0) Ptuj, 29. nov. Danes je bila odigrana prijateljska nogomet- na tekma med Kladivarjem iz Celja in domačo Dravo v poča- stitev Dneva republike. Drava je nastopila v nasled- nji postavi: Vidovič, Serdinšek, Samec, Gajzer II, Mere, Sirec I, Herceg (Strehar), Sirec III, Si- rec II, Hrcevlč in Vogrinčič. To je trenutno najboljša postava, s katero lahl^o igra ptujsfka Dra- va. Gostje so nastopili mešano Iz I. in II. moštva, vendar samo z devetimi igralci. Takoj v za- četku tekme so gost je izvedli več nevarnih napadov, vendar je Drava kmalu prešla v ofenzivo, kar ji je prineslo uspeh v 31. minuti, ko je Sirec povedel do- mačine v vodstvo. V tem pol- času je bila igra enakovredna. Po odmoru se je situacija spre- menila; domačini so prevzeli Iniciativo in stalno ogrožali na- sprotnikova vrata, katera je branil zelo nesiguren vratar. Ze v 15. minuti je Serdinšek zvišal rezultat na 2:0. Nasprot- nikove vrste so bile razbite, vendar tega ni Drava izlkoristi- la zaradi netočnega streljanja. Zelo dobro je sodil inž. Božičev iz Maribora, ki je vsako nedi- scipliniranost igralcev že v za- četku odpravil. Gledalcev je bilo okoli 2,50. S. P. Šahovsko dni.štvo Ptuj obve- šča člane in prijatelje šahovske igre, da bo v bodoče prirejalo tekmovanja in igralne večere v dvorani sind. podr. železničar- jev na Ormoški cesti in ne več v Mestni restavraciji in kavar- ni kakor doslej. Prvi ieralni večer bo v torek. 11. dec?ni'»ra t. 1. ob 18. url. Odbor. Difterija je nalezlfiva bolezen Glede na Številne pojave obolelosti otrok dajemo na pobudo dr. Brumna Frana, zdravnika iz Ptuja, materam sledeča pojasnila o difteriji: Difterija (angina diphtheritica) je nevarna nalezljiva bolezen, ki se loteva zlasti otrok (naj- češče me 2. in 7. letom), dasi mi pred njo varna nobena starost; to je vselej celotna okužba, če- prav se javlja različno In naj se tudi niso pokazale na sluznici gornjih dihal pakožice, ki se na- vadno smatrajo za znak te bo- lezni. Najčešče in najbolj obelijo sluznice v grlu. goltancu In nosu. Pri akutni difteriji, ki jo sprem- lja velika vročica, onemoglost in bolečine v križu, zatečejo In se vnamejo bezgalke in podčeljust- ne žleze, zaradi česar težko i>oži- ramo In govorimo. Na sliiznid se Izjavijo zelo rdeča, vneta mesta kakor pri vnetju bezgalk, na katerih nastanejo umazano rumene lise, ki se spajajo v eno in tvori j 9 slednjič sivo pakožico ali mezdro, ki se sprava trdno drži sluznice in začne odpadati šele čez 6-8 dni; na njeno mesto stopi takoj druga, tanjša in bolj bleda; ko še ta odpade, se sluz- nica zaceli. Pakožice se često po- javljajo najprej samo na bez- galkah, odkoder se i4e razširjajo; govorimo o difteričnem vnetju bezgalk, ki ni niti daleč tako ne- varno, kot če se pakožice širijo na jeziček In na sluznice v gol- tancu In nosu. Ce se pakožice ne razširijo, odleže bolniku, ko pakožice odpadejo, toda kljub temu še nj iz nevarnosti, ker ra- da nastaja 2-3 krat recidiva. So pa tudi prav lahki primeri difte. rije; ne tvorijo se pakožice, tem- več nastane le vnetje grla (angi- na), ki Pa je nalezljivo. Nas- protno pa se pojavljajo primeri hude bolezni, ko gnijejo nele pa- kožice, temveč tudi tkivo, kar povzroča naglo razkrajanje krvi. Bolnik je popolnoma onemogel, potrt, duševno top, iz ust mu neznosno smrdi In navadno umre v 24 do 36 urah; jasen znak je krvavenje Iz ust, sinja barva obraza in tresenje udov. Tako poteka difterija zlasti takrat, te se pojavi istočasno v ustni In nosni duplini; nosni prehod je zamašen in bolnik si pomaga s kihanjem, toda pri tem se močno solzi in iz nosa teče krvavo pobarvana in smrdlji\'a tekočina, ki razjeda okolico nos- nic. Ce se pakožice razširijo v goltanec, je nevarno, da se bol- nik zaduši zaradi nakopičen j a pakožic. Danes Imamo zoper to pogubno bolezen izvrstno zdravilo — krvni serum, ki ga pridobivajo iz krvi konj, ki so bili z vzbfiz- gavanjem dlfteričnega strupa Imunizirani. Ta serum je zane- sljivo sredstvo zoper to prej tako strašno bolezen in Ji Je odvzel značaj otroške kuge, za kakršno Je veljala v prejšnjih letih. Pogoj za uspešen učinek pa je, da ga čimprej uporabimo. Ce še danes razmeroma precej otrok umre na difteriji, je to povečini krivda staršev, ki niso pravočasno poklicali zdravnika. Tekom minulih 10 let so bili doseženi velik} us?pehi s preven- tivnimi merami. Zdravi otrod se cepijo proti difteriji in se že vnaprej imunlziraio proti mož- nosti obolenja in obvarujejo po- sledic difterije. Tudi pri tej vrsti bolezni velja načelo: »Laže je preprečiti kakor pa lečiti«. Šolska mlečna kuhinja v Zavrču S 1. decembrom t. 1. je začela v Zavrču z delom šolska mleč- na kuhinja kot delna pomoč otrokom iz Haloz, ki prenašajo posledice letošnje slabe letine In šibkega socialnega položaja svojih staršev. Kljub hladnemu vremenu ne manjka otrok, ki hodijo sedaj še bosi In taki pri- dejo celo v šolo. Pogled nanje postavlja vsakogar pred vpra- šanje: »Ali smo res storili vse, da bi bile za te otroke nezavld- ne razmere man^ krute?« En- kratni obrok tople hrane bo za- nje mnogo pomenil. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj pozna vsa ta vprašanja in bo verjetno tudi to zimo znal vplivati na to, da bi dobili so- cialno ogroženi otrocj hrano brezplačno. Manile^ najden pri „Ui^ičii" Javljam vsem veseljakom v ptujskem okraju, predvsem pa pdzvedovalcem iz Cirkulan, da je MARULEK iz Ptuja identificiran In zadržan f imMm uri Jlii" 112 l\m Kdor ga želi videti ali se z njim kaj dogovoriti, naj pohiti, še preden bo nova poplava odnesla dravski most, ker sicer ne bo mogel do njega. Glede Matjašcka ni hotel dati Mamlck nikakih izjav. Verjetno bo mogoče na SILVESTROVO oba najti v OKREPČEVALNICI PRI »RIBIČU«, kjer bo ta večer izredna postrežba prvovrstnih pijač in jestvin, Arbes Vilko, Ptuj - Breg VABILO Kmetijska zadruga Velik» Ne- delja obvešča vse svoje člane, da bo dne 9. decembra 1951, takoj po rani maši, zbor zadruž- nikov v šoli v Veliki Nedelji. Na zboru bo obravnavano de- , lo in stanje zadruge. Zraven te- ga bo rešenih več problemov, kj zanimajo zadružnike. Dolžnost slehernega člana je, da se zbora udeleži. Odbor. Zahvala Vsem, ki «te spremili mojega moža KOCMTTT RUDOLFA na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev, posebno pa še tovarišem Praprotnik Edvar- du, Majcen Mirkotu in Iglarju, upravitelju šole v Destemiku, prisrčna hvala. Žalujoča žena Kocmut Karolina MOŠKO KOLO je bilo 7. sept. 1951 pred kavarno »Moskva« zamenjano. Lastnik zamenja- nega kolesa naj se zglasl pri Simonič Ivanu, Zg. Breg 43, kjer lahko dobi svojega. Prodam železno sobno peč. Vprašati v upravi. Prodam pokrivalo za tovorni avto in divan. Vprašati v upravi. WALI OGLASI PREKLICUJEM veljavnost iz. gubljenega potrdila št. 184/24 z dne 19. I. 1951, ki mi ga j« izstavilo Okrajno podjetje za odkup artiklov živalskih pro- izvodov in živine v Ptuju. — Drevenšek Ivan, Pobrežje 108, p. Vid. VEC VOZ JELSEVIH DRV ceni prodam. Vprašati pri Knez Marku, Drstelja 41 (Ste- ger), p. Destemik. PETCEVNir~AEG-RADIOAPX RAT v dobrem stanju prodam za 30.000 diji. Slana Joško, Velika Nedelja. RAZVELJAVLJAM potrdilo o pritožbi proti kazni na ime Rspina Antonija, Zagorci 77, p. Juršinci. OPOZARJAM raznašalce iz- mišljotin (da sprejemam pri- jave za. odselitev v Ameriko), da jih bom zaradi razširjanja laži predal sodišču. — Vrabič Milan, Ptuj, Ljutomerska ce- sta št. 20. MANJŠE POSEST-^-^O prodam. Bubner Aiitoa, Kicar U7- .KOMPL. KOLO tovornega av- tomobila je bilo najdeno 28. oktobra 1951. Lastnik naj se javi v Zg. Bregu 47, pri Ptuju. KOMPL. MOŠKO KOT.O z di- namom se je našlo. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v Z3. Bregu 47, pri Ijtuju. HiSo' VINOGRAD, SADOV- NJAK m GOZD v Pristavi (Haloze — KLO Slatina) po ugodni ceni prodani. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM 2ALITVE, lu sem jih izrekla proti Cigler Nežki iz Ormoža 115. — Hab- janič Angela.*__ MOSKO KOLO najdeno. Vpra- šati v upravi lista. ^ NOV ŠTEDILNIK prodam. — Vprašati pri Fajtu, Vičava 5a, Ptuj.__ STAREJŠO ZANESLJIVO OSE- BO sprejme za osem ur dnev- no (razen nedelj) dmžina i dvema otrokoma. - Naslov v upravi lista. _ _ SIVAI.NI STROJ poceni pro- dam. Dam ga liadi na indu- strijske bone. Na ogled v ko- misijski trgovini 8, Ptuj. Ri\ZVELJAVLJAM osebno iz- kaznico na ime Zumbar Sta- nislav, Bukovci 7, p. Mai- kovci. VOLNO PREDEM ali pletem na domu ali po dogovoru. Vise- njak Marija, Polenšak (gostil- na Lah). VINSKI SOD, skoraj nov, 4801 prodam. Naslov v upravi lista- Soferji-mehaniki Klub šoferjev in mehanikov prične 17. decembra 1951 stro- kovni tečaj, ki bo trajal preko zime. Predavanja v tečaju so povezana s predavanjem filma. Vsi člani in ostali, ki se zani- majo za razvoj sodobne tehnike so vabljeni, da se te- čaja udeležijo. Po končanem tečaju bodo slušatelji imeli možnost polagati šoferske izpi- te za višje grupe. Tečaj se bo vršil v dvorani MLO Ptuj z začetkom ob 18. uri. Odbor. Tekmovanje ptujskih kegljačev Kegljaski klub Ptuj je prire- dil v počastitev Dneva republi- ke 29. novembra 1951 pokalno telcmo. Tekmovala so tri mo- štva. Pokal si je osvojilo mošitvo »Gradisa« iz Štmišča. OKRAJNI MIGIM, FTUJ POSLOVALNICA ST. 29 (PRI MOSTU) Nudimo strankam veUko izbiro ČE\TJEV, USNJA in MANUFAKTURE po ponovno znižanih cenah! Oglejte si zalogo in cene in kupite, kar potrebuje IC' Opozaiiamo na možnost dobitka pri SREČOLOVU! UPRAVA Cen j. strankam si)oroča- mo, da CEN ZA USLUGE NISMO ZVISALII Brivci in frizerji privat- nega sektorja v Ptuju MALI OGLAS »Ptujski tednik« Vam omogoči, da prodaste, česar ne potrebu- jete, kupite, kar rabite, zame- njate ali najdete izgubljeno ali pozabljeno, poskrbi Vam stano- vanje ali službo, posreduje po- stranski zaslužek, poišče gospo- dinjsko pomočnico, najde ukra- deno kolo, iMiišče inštruktorja Vašemu sinu gimnazijcu, pre- kliče izgubljene dokumente itd. OGLAŠUJTE V »PTUJSKEM TEDNIKU«!