Proslava v čast 30. obletnice KPJ v Tovarni gliniee in aluminija Strnišče V sredo zvečer, dne 20. aprila t 1., so člani in kandidati KP in z njimi ves delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija v Strnišča na svečan način proslavili 30 let obstoja KPJ. Proslava je bila v okusno opremljeni kino-dvorani, ki je bila okrašena z zelenjem in parolami. Na pročelni stram dvorane sta viseli jugo-slovanska in slovenska zastava ter slike tov. maršala Tita, tov. Stalina in tov. Lenina. Preko vse stene je bila parola: Naj žive zmage KPJ, dobljene v borbi za pravice jugoslovanskih narodov. Pred polno zasedeno dvorano je podal tov. Dolenc, sekretar Partbiroja KPJ v Strni-šču, referat o KPJ. V zgoščenih besedah je prikazal razvoj KPJ od njenega na-stanka, to je od kongresa v Beogradu 21. aprila 1919 pa do danes Orisal je vse začetne težave ob ustanovitvi KPJ, frakcionaške boje, ki so se v njej vršili, njeno notranjo konsolidacijo m njeno vlogo kot voditeljico jugoslovanskega proletariata v borbi proti vladajočemu režimu stare buržoazne Jugoslavije. Po-sebej se je dotaknil obdobja od leta 1937, ko je postal organizacijski sekretar KPJ tov. Tito, ki je v kratkem času raz-krinkal z največjo doslednostjo vss frakcionaše v KPJ; pod najtežjimi po-goii in ogromnim terorjem stare polictj-sko-žandarmske Jugoslavije je vodil KPJ in jo učvrstil v Ideološkem in organiza-cijskem pogledu tako, da ie postala res prava in edina voditeljica jugoslovan-skega proletariata. V klenih besedah ie poudaril tov. sekretar zasluge KPJ in njeno prvenstveno vlogo v narodno-osvobodiini borbi, v borbi proti fašizmu, v borbi za boljše in lepše živijenje naših narodov, osvobojemh vseh izkoriščevat-cev. Po težki krvavj borbi pod vodstvom KPJ s tov. Titom na čelu je biia ta borba veličastno izvojevana. Danes nas KPJ vodi po poti izgradnje naše domovine, po poti v socializem. Odločno je zavrnil vse klevete in laži, ki jih širijo o nas ne samo zahodni im-perialisti, temveč tudi države ljudskih demokracij in SSSR odnosno nekatere odgovorne osebe iz teh držav. Na te laži in klevete ne bomo več odgovarjali z besedami, temveč le z vztrajnejšim de-loin za čimprejšnjo izgradnjo socializma pri nas (dolgotrajno skandiranje: Tito— Partija). Po referatu tov. sekretarja je tov. Po-točnik Mirko recitirai pesem Mateja Bora: »Komunistom«, ki se je zelo doj-mila poslušalcev. Ob tej slavnostni pnliki so bili sprejeti vPartijo novi člani in kandidati.Tov.se-kretar jim je v imenu Partbiroja Tovarne iskreno čestital in jih pozval, da zasto-pajo povsod in vselej neizprosno interese in linijo Partije in s tem vsega delov-nega Ijudstva. Kot komunisti morajo biti vzor vsem ostalim članom kolek-tiva, biti morajo pri izgradnji naše to-varne vedno prvi in se najbolj uporno boriti na naši poti v sociaiizem. S proslave so bfle poslane tudi po-zdravne brzojavke in sicer tov. Josipu Brozu-Titu, generalnemu sekretariu KPJ, CK KPJ in CK KPS, v katerih so komunisti in nekomunisti, člani delov-nega kolektiva Tovarne, obljubili, da bodo vztrajno in dosledno šli po začrtani poti, po Hniji KPJ, v borbi za boljše življenje, za čimprejšnjo izgraditev socializma. Po himni »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa dvorana, je bila ta pomembna in lepa proslava zaključena. kz Delavci in delavke Okrajne opekarne v Janeževcih so prejeli prvo prehodno zastavo lokalnih podjetij V srcdo, 27. aprila t. 1. so proslavili člani in članice sindikalne podružnice okrajnc opekame v Janeževcih 8-lctnico ustanovitve OF Slovcnije. Na tej sveča-nosti so prejeli od prcdstavnika OLO to-variša Petroviča Alojza in tajnika OS ZSS ˇ Ptuju tov. Frangeža Alojza v znak priznanja za dosežene dclovne uspehe y I. četrtletju 1949 prvo prehodno zastavo lokalnih podjetij ptujskega okraja Ob prevzemu zastave so svečano obljubili, da bodo z nadaljnjimi delovnimi uspehi izpolnili vse pogoje, da bo ostala prc-hodna zastava njihova trajna, kolcktiv-na last. Petletni plan izraža potrebo za povc-čanjem proizvodnje v industriji gradbe-nega materiala. Planirana proizvodnja približno 600 milijonov strešnikov in 1,4 milijarde zidakov leta 1951 predstavlja tadovoljitev osnovnih vsedržavnih potreb. Za proizvodnjo gradbenega materiala za lokalne potrebe je ostala ptujskemu okraju na razpolago žc leta propadajo-ča opekarna v Janeževcih, ki je bila zgrajena v stari Jugoslaviji in je bila zaradi konkurence opekarn v Ptufu zo-pet opuščena Pred letom dni nikdo ni zavidal de-Javcem Čehu Francu in Rudolfu iz Vin-tarovcev, Kolednik Francu iz Janežev-skega vrha tcr delavki Črnezl Dragici iz Janeževcev ali Bajgot Ivanu kot uprav-niku obnove potrebne opekarne, ki \e bila Janežcvcem in okolici lc kot bedni spomenik neuspelega poskusa izkorišča-nja r stari Jugoslaviji. Mnogo se je govorilo v Janeževcih in okolici o obnovi opekarne. Mnogi so mol-čali, nekateri skimovali, drugi zopet kri-tizirali. Kdo bi se na vse to oziral? Z delom je bilo začcto. Potrebno je bilo vztrajati in ustvarjati, rušiti predsodke in ovirc ter graditi. Sosedjc opekarne so videli prihajati in odhajati delavcc, vi-deli so tudi, da se je obličje rušcvin dan za dnem spreminjalo. Čehovi, Kuri-jcvi in Simoničevi so pomagali z vprego, da je delo hitreje napredovalo. Kolarič Anton iz Placarja jc organiziral mno- žično pomoč za prcvozc gramoza in ma-teriala. Razvoj dela je občutil tudi KLO Janeževci, Kmetijska zadruga, Poverje-ništvo za lokalno gospodarstvo in Upra-va okrajnih proizvajaJnih podjetij v Ptu-ja tcr Okrajno gradbeno podjctje. Bila jc potrebna vsestranska pomoč Rok za obnovo opekame jc bil do konca lcta 1949. Pretežni dcl obnova je bil izvršen že do 1. maja t. 1. Postavljena je nova strojnica, pisarna, sindikalna so-ba, na novo je sezidana krožna ocč z 8 celicami. Iz niševin opckarne v Ptuju zbrani strojni deli so ponovno dobili obliko stroja, ki bo predelo'/al zemljo v surovo opeko Strojni ključavničar Bru-men Milan in TikviČ Alojz vt opekame ter Breznik Jože lz Mestnih obrtnih delavnic v Ptuju so vložili mnogo vofjc m truda za sestavo ter urcditev tega stroja, ki bo bruhal sto in stotisoče zi- , dakov. Usposobljen je tudi stroj za iz- ! delavo strešne opeke. Stroje bo v krat- j kem poganjala električna energija. Trans-formator že čaka na napeljavo. V obra-tu jc že vse pripravljeno za električno osvetlitev in pogon. i Že do julija 1948 so bili ustvarjcni pogoji za ročno izdelavo opeke. Plan izdelave je bil do konca leta presežen. Iz par delavcev se je razširil delovni kolektiv na 35 delovnih moči, kvalifici-ranih in nekvalificiranih delavcev in de-lavk. Povcčala se je tudi površina ope-karniškega ozemlja. Soseda Kuri Jože in Čeh Franc sta prepustila opekarni v izkoriščanje vcčjo površino gozda. Bez-jak Matija iz Drstelje sc jc prepričal o uspehih obnove. Iz svojega nagiba je dal opekarni na razpolago nekaj lesa, ko ga jc potrebovala. Uspehi obnove so dan za dnem vidnej-šL Sledovi zapuščenosti so popolnoma izginili. Okrog opekarne jc zavladalo razpoloženjc živahnc delavnosti. Delavci in delavke rušijo predsodke o kolektiv-ncm delu in spoznavajo vcličino mcd-sebojne pomoči in tovariških delovnih odnosov. Kramberger Franc iz Mcstncga Trha je v opekarni po letih najstarejši delavec, najmlajši pa je Irgl Ivan iz Ja-neževskega vrha. Oba sta vzgledna dc-lavca. Pšajd Terezija iz Drstelje in Čr-nezl Dragica iz Janeževccv sta se vživeli r delo v opekarni. Brumen Milan in Lin-dental Franc prihajata na delo \z Ptuja, Markež Alojz iz Svetincev, Čeh Janez iz Jiršovccv, ostali pa so bližje doma. Če-tudi itnajo prvi tialeč na delovna mesta, vendar to z voljo prenašajo, ker se za-Vedajo, da so potrebni opekarni in še bolj kolektivu, ki predstavlja za opekar-no hrbtenico. Delo po normah se spočctkoma mno-gim ni dopadlo, ker je bilo o tetn nači-nu dela preveč kritike. Praksa jih je prepričala, ^da je delo po normah prijet-no. Začeli so pri delu računati s časom in materialom ter z boljšim načinom de-la. TJspeh se je pokazal v prekoračenju norm kljub pritnitivnemu ročnemu delu. Delavci Kramberger Franc, Vogrinc Ju-rij, Toplak Anton, Čch Franc in Rudolf, Fladung Franio, Matjašič Ivan, Pšajd Terezija, Voda Drago, Irjjl Ivan in Le-nart Alojz prekoračujejo normo Za nji-mi ne zaostajajo tesar Kopčič Franio. ki je samoiniciativen in podjeten. Prav se jim zdi, da je mezdni način plačeva-nja zastarel jn krivičen in da delavcem socialističnih obratov odgovarja načelo »Vsakomur po njegovih storitvah« Tako si delavci ne ostajajo medsebojno niče-sar dolžni Uspehov ne obeležujejo pri njih predpostavljeni temveč noime. Kri- vicc podcenjevanja in zapostavljanja so s tem odpravljene. Tako sc razvija v srcdi med kmetija-mi podjetje, ki daje kmctom rzgled, da je tudi v kmctijstvu potrcbno izboljša-nje dela, dvig produkcije in ustvaritev takih medsebojnih odnosov, ki bodo po-vezovali delovne ljudi t nerazdružljiv kolektiv soborcev za socialistično aredi- tcT gospodarstva m dostojno življenje delavcev in kmctov. Prehodna zastava potrjuje dclovncmu kolektivu opekarne v Janeževcih in oko-liškim kmetom, da vodi enotnost zare-sti in delovnih naporov do velikih uspe-bov, ki dajejo kolektiru pravico in čast, da nosi tcr čuva prehodno zastavo delov-nih zmag in daje vzglcd ostalim delor-nim kolektivom v mestu in na raseh. Naše delo Prvomajske proslave v Ptuju so bile odraz delavske mednarodne solidarnosti Na predvečer 1. maja so se zbrali v Ptuju na Kvedrovera trgu funkcionarji in člani Partije in Osvobodilne fronte, predvsem funkcionarji in člani sin-di kali manifestanti proletariatu vsega sveta, Komunistični partiji, tovarišu Titu, generalieimu Stalinu vtd. Transparente, bakle in zastave ter sindikalne prapore so s ponosom nasdli vzgledni delavci, k.i so se pripravljali na Prvomajski praznik z delovuimi uspehi in zavestjo, da so ti pravi odraz mednarodne soli-darnosti proletariata in dneva pregleda njegovih borbenih moči. Po povorki je govoril manifestantom z balkona MLO član Okrajnega komiteta KPS tov. Ziv.c Jože, ki je v svojem re-volucionarnem govoru prikazal nujnost borbe delavskega razreda profci imperia- listom Ln vojnim h-ujekačem. Opisal je razvojno pot borbe delovnega Ijudstva Jugoslavije za odpravo izkoriščanja, za dvig iz zaostalosti ia za graditev socia-lizma. Med njegoviin govorom so mani-festanti vzklikali; »Tito-Stalin, Beograd-Moskva, Tito-Partija, Mi smo Titovi, Tito je naš«. Posledice resolucije Inform-biroja je očrtal kot največjo krivico, Iti je povzročena jugoslovanskim narodoro in njihovemu partijskemu vodstvu. Od sosednih ©ocialističnih držav s Sovjet-sko zvezo na čelu so naši narodi pr-čakovali samo razumevanje za tempo reševanja iz zaastalosti, za kar so bili izpolnjeni vsj pogoji tekom narodno-osvobodilne borbe in z ljubeznijo na-šega ljudstva do narodov in vodstev sosednih socialističnih driav. Nasprotno od pričakovanja je sedaj propaganda proti vsemu, kar je za naše narode sveto. Predanost načelom marksizma-leninizma xn spoštovanje resnice sta med našim dedovnim ljudstvom moč-nejša od moči sovražne propagande, zato v Jugoslaviji tudi ni mogoče zru-šiti> kar je bilo zgrajeno tekom 301et-nega dela Komunistične ^partije in te-kom narodnoosvobodilne borbe. Z vzkli-ki Titu, Partiji generalisimu Stalinu in Sovjetaki zvez: so manifestanti potrje-vali soglasnost z dejstvi, ki jih je iznpsel v govoru tov. Živic in njemu sledeči govoraiki. Po govorih, sprejetju pozdravnih reso-lucij partijskemu in sindikalnemu vod-stvu Jugoslavije in Slovenije 6O šli ma-nifestanti na Panoramo, kjer je gorel kres. Pn kresu so člani JA zaigrati kolo, nakar je bil razhod Na dan 1. maja je bila dopoldne sve-čana otvoritev vinarskega in arheolo-škega muzeja v Ptuju. Prvomajeke proslave na gradu na dan 1. maja dopoldne se je udeležila velika množica iz Ptuja in akoHce. Po slav-nostnem govoru člana OK KPS tov. Mavserja Ivana je imel govor za otvo-ritev kulturno-zgodovinskega muzeja na gradu vršilec dolžnost, upravnika ptuj-sicega muzeja prof. tov. Baš, ki je med drugim dejal: »Svečano izročamo ljud-stvu ptujskega okraja v čuvanje in ogled zbrana zgodovinska boga6tva, ki so osnova, okoli katere se bodo zbirale novonajdene zgodovinske zanimivosti in bodoče ustvari'tve tekcan družbenega razvoja.« Otvoritev muzejev in Prvo-majske *večano«ti so se udeležili tudi profesor tov. Adolf Wissert iz Varaždi-na, kustos arheološkega muzeja v Za-grebu tov. Dagmedžič Ivica, ravnatelj Ijubljanskega narodnega muzeja dr. Ka-stelic Jože, višji restavrator tov. Bercs RudoH, anstruktor m.aiistrstva za pro-sveto tov. 2en Franc in drugi gostje iz Ljutoljane, Maribora in Celja, ki so skup-no z mnoiicami občudovali bogastva in zanimivosti novootvorjenih muzejev. Popoldne je bila v Ljudskem vrhi Teselica s prosto zabavo. BJ. DELAVCl 1N DELAVKE! ' Letos polagate temelje težke industrije in energetike v naši državi. KMETJE IN KMETICE! \ Ne doptistite, da vas razne laži in vaški bopataši, fci /im ni prav, da ne morejo več iz-koriščati drugih, zapeljujejo in odvračajo od poti, na katero ste krenili. 7OJAK1, PODOFICIRJI1N OFICIRJI JUGOSLOVANSKE ARMADE! Stojte budno na straži mirne graditve in neodvisnosti naše države! LJUDSKA INTELIGENCA! Siriprosveto in kulturo v Ijud-skih množicah! (Iz Prvomajskega proglasa CK KPJ) V Desencih bo 8. maja t.l. odkrita plošča v spomin prvoborca iz Slovenskih goric Osojnika Franca V borbi za pravice dslavcev in kme-tov ter rešitev delovnega človeštva iz nevarnosti uničenja sta padla nepozabna borca iz ptujskega okraja Lacko Jože in Osojnik Franc. Prva iz Slovenskih goric sta šla v spopad s faSističnim uni-čevalnim aparatom. Zadajala sta mu težke udarce in pri tem padla junaške stnrti. Možje, žene, otroci in starci naših narodov so sledili vzgledu borcev njune vrste. Fažistični aparat je bil razbit, de-lovno človeštvo demokratičnega sveta pa rešeno nevarnosti pred uničenjem. Delavci in kmetje iz Desencev y Slo-venskih goricah ter člani množičnih or-ganizacij vz Ptuja in ptujskega okraja bodo počastili v nedeljo, 8. maja t. l., ob (5. uri v Desencih na Osojnikovi doma-čiji spomin na padlega komandanta slo-venjegoriške Lackove partizanske čete Osojnika Franca z odkritjem spominske plošče. Pokojni Osojnik Franc je bil rojen 26. avgusta 1900 v Janeževcih pri Urbanu v Slovenskih goncah kot sin malega kmeta. Spoznal je v svetu borbo dslav-skega razreda za obstoj in se ji je tudi pridružil ter sprejel načela marksizma-leninizma in se podvrgel strogi partijski disciplini. Fašistično nasilje nad demc-I kratičnimi tiarodi je bilo nespravljivo z načeli marksizma-leninizma. zato sta kmeta Lacko Jože in Osojnik Franc zbi- rala v borbeno četo neustrašne može Sloveirskih goric. V jeseni 1941 sta or-ganiziraia prvo partizansko četo v vzhod-ncm delu Slovenije in skupno z njo za-dajala fašističnemu sovražniku in izda-jalcem občutne udarce. V boju je Osoj-nik Franc koncem decembra 1942 v Krče-vini padel. Bil je izdan. Lacka Jožeta so gestapovci ujeli in po strašnem mu-čenju ubili. Njuna borbenost je bila ve-lika moralna opora borcem Slovenskih goric, ki so pozneje nadaljevali z odpo-rom proti fašističnemu terorju. Spominu na njuno požrtvovalnost in predanost v borbi proti izkoriščanju in nasilju posve-čajo delavci in kmetje Slovenskih goric svoje delo za napredek socialističnega gospodarstva, mlajši rodovi pa ju jem-Ijejo za vzgled pri sprejemanju vzgoje v neustrašne in nesebične borce za so-cializem. Zveza borcev NOV za ptujski okraj je organizirala v novembru 1948 odkritje spominske plošče v spomin pokojnega borca Lacka Jožetd, za s. mai pa ie or-ganizirala odkritje plošče v spomin padlega borca Osoinika Franca Tako posveča naše delovno ljudstvo na skromen način praznike spominu na velike može ptujskcga okraja, ki niso upognili hrbtenice narodne in razredne časti niti v času, ko ie vsa Evropa je-čala pod pritiskotn fašističnih nasilnežev. Zveza borcev NOV ptujskega okraja je počastila spomin na padle narodne heroje - komuniste Pred proslavo 8-letnice ustanovitve OF Slovenije in pred prvomajskim med-narodniin delavskim praznikoni so oh-novili narodi Jugoslavije sponiin na na-rodne heroje, ki so zrastli v veliki šoH Komunistične partiie Jugoslavi.ie in ki so ostali v svojem /ivljeniu in dclu zve-sti borci za pravice delavskejra razreda in vzglcdni člani njegovega vodilnega odreda — Partije. Ti so se ločili od dru-Kih Ijudi v tem. da so izvrševali tudi za ceno svojega Živlfenja. kar so obljubili delavskemu razredu. Zveza borcev NOV za ptujski okraj ie počastila spojnin narodnili herojev-komunistov s tein, da je poslala v Ma-ribor dcleRate, ki sr pozdravili posnirtne ostanke velikega sina naših narodov, he-roja borca Djure Diakoviča. V L.iubliano poslani deleg^iti ZB NOV za ptujski okraj tov llovar [van. Verdenik KarJ in Pulko Franc so počastili spornin narod-nih herojev Toneta Tomšiča. Milosa Zi- danška, Franca Rozmana-Staneta, Ivana Kavčiča-Nandeta, Milovana Šaranoviča, Dracana Jevliča, Janka Premrla-Vojka, Majde Šilčeve, Vinka Simončiča-Gašperja in Slavka Šlandra z udeležbo v rnnožič-oem mimohodu, s položitvijo lepega venca h katafalku v dvorani predsedstva vlade LR Slovenije in pri slovesni polo-žitvi krst v skupno grobnico na Muzej-skem trgu. Krste s posmrtnimi ostanki herojev borcev za rešitev človeštva pred vsenii oblikami izkoriščania in nasilia so do-bile častno inesto v srcu LR Slovenije v Ljubljaui, nied ljudstvom pa so zrastle stotine mladih borcev komunistov. ki se s švojim deinnj in požrtvovalnostjo za-lagaio, da bi nadaljevali vsgledno borbo pokojnih borcev-učiteliev in da bi ob-varovali delovuo človeštvo pred novirni nevarnostmi, ki jilt predstavlja uniira-joči kapitalistični družbeni red. B. J. Delovni kolektiv Pletarske zadruge v Ptuju je za prvomajski praznik obdaril DID v Ptuju Večanje števila zaposlenih žen in ma-ter ustvarja polrebo po razširitvi Dotna igre in do!a v Ptuju. zato sta Prosvetni odsek OLO in Mestni Ijudski odbor v Pluju resno pristopila k ureditvi podruž-nice Doma igre m dela v Ljudskem vrtu. Dela so že v polnem teku. Izvršena je 7c elektrifikacija zgradbe. Mestne obrtne delavnice 7,e izdelujejo raznovrstne na-prave za ofroško razvedrilo koi n. pr. vr-tiTak, gugalne čolnifke, toboaan in dru-go. Na travniku izpod zgradbo so že opravljena osnovna deU za ureditev krožne avtostrarie. Zgradba v Ljudskem vrtu je dovolj velika, da bodo imeli otro-ci v njej udobno življenjn, v okolici pa dovolj prilike za razvedrilo in telesni razvoj, D.i bi biie priprave rim preje dovršene in Doni čimpreje izročen svojemu name-nii, je sprejel delovni kolektiv Pletarske zadruge v Ptuiu v okvlru prvomajskega tekmovanja obvezo, da bo prostovoljno izdelal za Dom igre in dela lepo darilo. V soboto, dne 30. aprila t. \. popoMne ob 2. uri so odnesle mladinke iz Pletar-ske zadruge v Dom igre in de!a na Lju-tomerski cesti novo izdelanih 9 nasla-niačev, 4 mirice, 30 parov copat, 69 ko-šaric. 3 ležalnike in 3 igralne vozičke. Niiadinka Repič Neiika iz PodvinceT j« v imenu delovnega kolektiva Pletarske zadruge evečano predala v navzočnosti otrok upravi DID-a lepo izdelane pred-mete, napravljene t prostovoljnih 392 urah dela v kori6t otrok deiavcev in na-meščencev mesta Ptuja. Ob prevzemu dariia se je tov. Repič Neziki ganljivo zahvali! 6 letn! gojenec DID-a Žižek Adolf. Rozmanova Elizabetka se ni mogla nagledati vozičkov. Bezja-kov Saško «e je prvi vsedel na naslonjač in sg prepričal, da je v njem prijetno sedeti. Ribizlova Elirabetka si je takoj pomerila copate. Stante Ivanček je orga-niziral tnornejše fantke. da so prenesli mizice na dvorižče v travo, kjer so udob-no posedli okoli njih in občudovali po-zornost delavcev in delavk, ki so jim za Prvi maj pripravil tako presenečenje in veselje. Ko bo DID v Ljudskem vrtti rtfotovljen, bodo iraeli otroci priliko uporabljati zra-ven doslej rarpolpžljivih predmetov tudi predmete prvomajskega darila, ki jim bodo v pomoč pri uživanju vsega, kar ustvarja zanje delovno ljudstvo v Ptuju, da bi zrastli v zdrave, srečne in vesele Ijudi socialistične^dTuibe. Jak. Praznovanje 1. maja pri Okrajnem magazinu v Ptuju V pofastitev prvoraajskega praznika jr1 izvedel odbor sindikalne podružnice Okrajnega magazina v Ptufu nros!avo v pinclikalni sobi v u-pravi. ki se je je udele-žilg večina članov in članic h posloval-nic na podeželju in vsi rlani poslovalnic in uprave v Ptuju Prograra proslave je obseqal več ltui-t\irno-prosvetnih točk.. Oktet sindikalnega pevskega zbora Jože Lacko je zapel 2 borbeni in 1 narodno pesem. 6 mladink i obrata je nastopilo s prostimi vajami ob fipremljanju godbe. Mladinka Vidovič Elica je recitirala 2unančičevo pesem »Prvomajska«. Na proslavi so bile razde-Ijene nagrade 83 delavcem in namešren-cem. Najvišja nagrada ie znašala 3000 dinarjev, najnižja pa 500 dinarjev. Ob isli priliki ie biT otvorjen »Rdeči koti-rek«. ki ima že sedaj lepo zbirko knjig. V ^Rdečeni kotičku« se bodo v/gajali revolucionarni in vzgledni člani sindfkal-ne podružnice in preko te vzgoje vsto-nali v partijske vrste najvzglednejši mla-dincj in mladinke, ki bodo v vodilnem odredu delavskega razreda v Partiji te-rau jamstvo, da bodo šli vsi napori de-lavcev in naraeščencev socialietične tr-govske mreže po načelih marksizma-le-ninizma ter po direktivab CK KPJ s tov. Titom na čelu. Clani in članice sindikalne podruinice Okrajnega magazina v Ptuju so z udelež-bo na proslavi potrdili, da ne more bitl udužbenec socialistične trgovske mreže, kdor ni pristaš roednarodne solidarnosti proletariata, kdor ni vesel zmag borbe delavskega razreda do in po Oktobrski revokiciji ter narodnoosvobodilni borbi in kdor nima moči, da bi dal duška ver-nocti domovini ter predanosti in ljubezni do Komunistične partije. Af. Prva ptujska mladinska brigada "Jožeta Potrča" je proglašena za udarno Prva ptafska mladinska brigada »Jožefa Pofrča«, ki dela v 1. izmeni \ na evtostradi Zagreb—Beograd pri gradnfi na/večfega objekta centralne \ mehanične delavnic« v Novem grada pri Zemunu in ki jo vodi komandanl \ Vajdič Joie iz Trnovske vasi v Slovenskih goricah, je bila proič razgla- \ \ sena za udarno brigado vsled vsestranske dobro organizirane fizične in \ s kulturno prosvetne delavnosfi. . \ ] Z naslovom udarne brigade častno zastopajo člani brigade »Jožeta \ Potrča* polet mladine iz ptujakega okrafa. Kleveie radioposiaj sosednih | socialističnih držav napram Jugoslaviji ostajajo v zraka in na papirju, \ uspehi delovne mladine Jagoslavife pa postajajo okraski naše svobodne \ I { , domovine noue Jugoslavije, ki /o vodi CK KPS s tov. Tiiom na če/u. F. D. \ Mladinci letnika 1929 in 1930 so se pri naborih v Ptuju večinoma javljali v motorizirane edinice Od 15. do 28. aprila t. 1. so se vriili ˇ Ptnju nabori mladincev letnika 1929 in tMO za redni rok 6lužbe v jugoslo-vanski armadi. Ta dva letnika mladin-cev nista šla skozi medokupacijsko vo-jaško vzgojo. Prva vojaška šola jim bo jiKjosiovanska armada, ki jim bo dala najlepSo priliko, da se bodo teoretično in pratktično izpopolnih. razredno utrdili in ufiposobili, da bodo na vsakem kora-Jcu v življenju neizprosni za^čitniki prak-tičnega izvajanja načel marksizma-leni-nirma. Večlna nabornikov, delavskih in kmec-kih fantov iz ptujskega okraja, se je ob naborih zavedala, da je težišče izobra-ževanja v jugoslovanski armadi v uspo-6abljanju državljanov v zavedne, borbe-ne in ^ disciplinirane fzvrševalce načel marksizma-leninizma ter čuvarje pridobi-te* Velike oktobreke revolucije in na-rodno osvobodilne borbe. Iz vseh strani ptujskega okraja so se "V dnevih nabora stekali v Ptuju na okra-šenfh vozovih jn kolesih v&seli mladinci. Za klobuki so imeli nekateri naravne, drugi umetne šopke. Po mestu se je raz-legalo petje. Pred naborno komisijo v okrašenih nabornih prostorih v Narodnem domu so se postavljali čisti, resni in trezni fantje, sinovi delavcev in kraetov iz ptujskega okraja. 2e doma so se od-ločili, v katerem rodu vojske bi služili. Večina med njimi je izrazila pred nabor-no komisijo željo, da bi služili v motori-ziranih edinicah JA, v mornarici in avi-atiki. Sinovi večjih kmetov so se poslu-žili kratke dobe služenja v pešadiji, za-to 60 se po večini prijavili v pešadijo. Med temi je največ mladincev iz Sobe-tincev, Stojncev in Slovenje vasi. Naj-, večji nabornik iz ptujskega okraja Breg Alojz, delavski sin iz Vurberka, ki je visok 191,5 cm, se je tudi prijavil v mo-torizirano edinico. Od Lovrenca v Slo-venskih goricah se je prijavilo od 17 nabornikov 14 rnladincev za podoficirsko šolo. Četudi je rok službe za mornarico najdaljši, je bilo v službo v njej več prostovoljnih prijav kakor ]e bila potre-ba. Mladinci ir Ormoža In okolice niso šli skozi predvojaško vzgojo samo z ob-čutkom dolžnosti, temveč tudi z občut-koin časti, zato so se pri naboru obna-šali kot pristoja zavednim mladincem, ki jim ni vseeno, ali se izkažejo pred Ijud-stvom in pred oficirji JA neresni in raz-treseni ali pa zavedni patrioti in borci za socializem. Mladinci iz Markovcev in Zabovcev se niso izkazali, Opili so se pred naborom in so se temu primerno obnašali pred naborno komisijo. Kmečki sin Cisterc Franc iz Gabernika se je vra-čunal. Naborria komisija se ni dala pre-pričati, da fana že dolgo bolano nogo, ker je bila že predhodno obveščena, da je Franc poškodoval z lužnim kamnom levo nogo v podkolenju z naraenoni. da bi nemoteno kmetoval, ko bodo njecrovl sovrstniki iz Gabernika v JA, Nakaterim mladincem ni biio na naboru mogoče pri-kriti, da nimajo sami s sebof opravka. Prišli so na nabor zanemarieni in uma-zani. Za popravila zob in razne operarije sg niso pobrigali tisfi mladinci. ki so bili ob lanskoletnem naboru opozorjeni, da se v lastnem interesu oodvržnfo zdrav-ljeniu in da tako izpolnijo pogoje za siužbo v JA. Del te krivde no6iio tudi KLO in Okrajni odsek za zdravstvo. Tz haloškega predela so prišli na nabor 4 kmetijski delavci (hlapci), ki se bodo v JA sigurno rešili nepismeno6ti, >Auf-biks« so vzklikali skozi mesto le poedini mladinci, ki so s tem dokazali, da 6O živeli ves fas po o«voboditvi izven m!a> dinske organizacije, katere člairi so se že zdavnaj rešili med drugim tudi te na-vlake preteklosti. Letošnji nabori so pokazali več uprav-nib nedostatkov. Nekated člani KLO, ki bi morali priti z naborniki in biti v se-stavu naborne komisije, so prišli na me-sto po izvršenem naboru ali pa obče niso prišli. Odborniki iz Markovcev, Sobetin-cev in Sodincev so prišli po pregledu mladincev, odbornik iz Ormoža pa sploh ni prišel. To ni mogio korisfiti niti mla-dincem, še manj pa naborni komisiji. Tu-di OLO v Ptuju ni irael vsakodnevno v komisiji svojega predstavnika. V ne-katerih podjetjib. in KLO imajo pomanj-kljivo evidenco nad mladinci mlajših let-nikov. Podjetje Gradis in Tovarna alu-minija v StrniŠču nista poevečala dovolj pozornosti mladincem, ki bi morali že lani priti na nabor. Krajevni ljudski od-bori Spuhlje, Sobetinci, Sodinci in Gru-šk^vje imajo nepopolne spiske mladin-cev. Za vzgled točnosti In doslednosti v evidenci pri Mestnem ljudskem odboru je tov. Domanjko Jože, ki je zraven tega po več ur dnevno prostovoljno pomagal naborni komisiji. Skrb za evidenco ima-}r> tudi KLO Sredisče, Pacinje, Pavlovci, Obrež in še nekoliko drugih odborov v ptujskem okraju, ki se izoglbajo raznto napakam na škodo bodočih članov Jugo-slovanske armade. Veseli so se vračali fantje iz Ptuja v svoje vasi in rtomove, z njimi oa so «e vpse!!!i tudi nuhovi starši ter dlani m!a-dinskib organizacij ob zavesti, da gredo njihovi sinovi in tovariši netnoteno po živlienjski poti, ki je odprta mladincem nove Jugoslaviie in da se lahko prište-vajo med socialistirne oatriote in čuvar-je rairoliubjiepa delovneaa foveštva, ki se ie vedno upiralo vsem oblikain kapi-talističnega nasilja ter zmaooslavno pre-haia)» v visie stopnje družbeneqa razvo-ja, da bi do?eqlo socialistično in komti-nistioio družbeno ureditev. Občni zbor OS ZSS Ptuju je izrazil vernost domovini in Partiji s tov. Titom na čelu V ncdeljo, 24. aprila t 1. se ie vršil t Ptuja v Jitovcm domu V. občni zbor OS ZSS v Ptuju, 1 teden prcd Prvomaj-skim mednarodnitn praznikom delavcev. Delegati so na zboru v imcnu vseh de-lavcev in nameščencev ptujskega okraja izrazili vernost domovini, predanost in ljubezen do dclovnega ljud^lva Jugosla-vije in vsega sveta ter do Komunistične partije s tov, Titora na čelu. Izrazili so neuklonljivo voljo za izpolnitev velikih nalog, ki jih ie pred delavce, kmete in delovne intelijjente postavil CK KPJ. Doslej doseženi uspehi niso slučajni Poročila predscdnika OS ZSS tov Sa-kelška Karla in tajnika tov. Frangeža Alojza in ostalih funkcionarjev so potr-dila, da doslej doseženi uspehi v tovar-nak, podjetjih, ustanovah in na njivab, v vinogradih in v gozdovib ptujskega okraja niso slučajni, temveč so vsota ne-sebičnega in borbenega zalaganja delav-ccv mesta in vasi ter kmetov. Področje ptujskega okraja krasijo zgradbc tovarn na Strnišču in v Majšperku tcr zgradbe raznovrstnih podjetij v Ptuju, Ormožu in Središču, ki služijo gospodarsko-kul-turnemu življenju delovnih ljudi. V ptuj-skem okraju se odvija življcnje, ki ga usmerja petlctni plan, ki mu dajejo živ-ljenjske potrcbe svojo barvitost in ki odgovarja razvojni ntijnosti. Preko vseh vidnih ustvaritev po osvo-boditvl je zrastla zavest gradlteljcv so-cialističnega gospodarstra, da so načela marksizma - lcninizma nespravljiva z ostanki izkoriščevalske prakse poedtn-cev, da nimajo skromne življenjske pri-like delavcev ničesar skupncjja s cenami osnovnih življenjskih potrebščin» ki jih postavljajo špekulanti. S pospcšenim terapom izvajamo planske nalojjc in še hitreje se širi duševno obzorje dclovnih ljudi, ki spoznavafo iz knjig in praktiČ-nega življenja širino načel marksizma-lcninizma, na podlarfi katerih sc dvigajo milijoni preje neopaznih borcev za živ-Ijcnjski obstoj v armado revolucionarnih ljudi, ki vedo, da hočejo enakopravno uživati, kar kolektivno ustvarjajo, in ki nočejo zaostajati za delovnimi ljudmi socialističnlh držav s Sovjetsko zvezo na čelu. Predsednik OS ZSS tov. Sakclšck Karl je t svojem poročilu prikazal rezultate akcij v prcjŠnjem letu, ki so bilc izvede-ne potom sindikalnih organizacij. Vpi-sovanje ljudskega posojila, tekmovanje ob začetku V. konjjresa KPJ in razne drujjc množične pTOstovoljne akcije pred-stavljajo velik doprinos sindikalnih or-ganizacij k naprcdku socializma v ptuj-skem okraju. Progovna sekcija v Ptuju je 30. oktobra lani prešla na izpolnje-vanje letnejja plana za 1949 in je bila prva s tovrstnimi uspčhi v okraju. Dne 12. novcmbra je začela s planom za 1949 Tovarna strojil v Majšpcrku, dnc 28, no-vembra pa Tovarna volncnih izdelkov v Majšperku. Ob koncu leta je še vrsta kolektivov rcpubliških in lokalnih pod-jetij izpolnila letni plan. Med njimi so Mehanična tkalnica in Vinarska zadru-ga v Ptuju. Delavci v ktnctijstvu so se Irudili, da bi dohiteli razvoj industrij-ske produkcijc. Delovni kolektiv držav-nega poscstva v Zavrču je prejel prchod-no zastavico Ministrstva za kmetiistvo in GO ZSS. Tem uspehom ni mogoče oporekati doraa niti r inozemstvu. De-lavci 6osednib socialističnih držav ne-dvomno nočejo podccnjevati teh nese-bičnih naporov in uspchov, čc pa to po-skušajo agitatorji in propagatorji potom krajših radio-valovnih dolžin, je razum-ljivo, da se ti valovi razbijajo na zavesti čuvarjcv strojev našc industrijc in polj naše domovinc Ob veliki stavki delavcev v Franciji so zbrali dclovni kolcktivi ptuj?kcga okraja nad 120.000 din, od ka-terejja zneska \e prispcval kolektiv Gra-disa na Strnišču 60.000 din. Družmc stav-kaiočih delavcev Francije so tidclc t tem praklično gesto proletarskega mtcr-nacionalizma, ki so jo dclavci ptujskega okraja zavestno izvedli. Kritična ocena dela plenuma okrajnega sindikalnega sveta Tajnik tov. Frangež Alojz je ixnc6e1 v poročilu vrsto organizacijskih uspchov in težav ter napak, ki jih prinaša s seboj razvoj dela in življenja v vrstah gindi-kalno organiziranih delavcev. Dal je kritično oceno dela plenuma okrajnega sindikalnega sveta, ki ga se-stavlja 41 članov in članic. V pretek-lena letu se jc le enkrat sestal in izvolil prcdsedstvo iz 13 članov. Večina članov predsedstva jc zanemarjala funkcijc, nc-kateri zaradi strokovne prcobremenjcno-sti. drugi zaradi podcenjevanja sindikal-ne organizacije. Nasprotja mcd častnimt in nagrajenimi funkcionarji so imela sla-be posledicc za razdelito i« izvrševanic dela. Predsednik tov Sakelsek Karl se ie nesebično zalagal za sindikalno orga-nizaciio. Obenem je bil redcn in vesten v DES-ovem obratu Pleoum ic bil 3 krat sklican in nikdar sklepčen. Prakticistič-no in administrativno reševanjc nalog ima slabe posledice za sindikalni orga-nizaciiski razvoj v ptujskem okraju. Ta-ko stanje jc nevzdržno in zahteva te-mcljito izboljšavo z novim plenumom in predsedstvom. Uspehi in tcžave sindikalnih podružnic Nakazaf je tudi delo poedinih sindi-kalnih podružnic, njih scstav in uspehc. Gleda sindikata želczničarjev jc med drugim omenil, da jc ta lansko- lcto lcpo urcdil sindikalne prostore. V okviru KOS se je kulturno umctniško delo želo razgibalo, docim idejno politična vzgoja zaostaja. Vprašanje preskrbe žclezničar-jev sq postopoma izboljšuje. Sindikat kmečkih dclavcev šteje 11 po-družnic. DclovnJ kolektivi državnih po-scstev 8O lani dosegli vzgledne uspehe, predvsem državno posestvo Zavrč in eko-nomija KLO Paradiž. Kader dclavceT t kmctijstvu daleč zaostaja v idejno-poli-tičncm pogledu za industriiskimi delavci, ima pa voljo za izobraževanje. Zato bo potrcbno posvetiti s strani OS-a in s strani vodstev kolektivov vprašanju vfcgo-ic poscbno pozornost. Sindikat delavccv tekstilne industrije v Tovarni volncnih izdelkov v Majšper-ku delno zaostaja kljub premostljivim težavam. Zclo se je utrdila podružnica v izdelovalnici perila r Ptuju, kakor todi v šiviliski zadrugi v Ptuju Tovariš Frangež je natančno analiziral delo sindikata delavcev kovinske, grad-bene, lesne, živilske, usnjarske in lokalne industrije, trgovskih podjetij. državnih administrativccv, prosvetnih delavccv, zdravstvenih ustanov, finančnih in pošt-nih uslužbcnccv. Pri vseh podružnicah se odraža težišče dcla na izvajanju p!ao-skih nalog, prcmalo pa se skrbi za ustva-ritev pogojev za izboljšanje življenjskega <«taadarda in ideuloškega dviga članov. Vprašanjc obratnih ekonomij še ni ob-ravnavano v podružnicah s primerno res-nostjo. Tako ostajajo delovni kolektivi odvisnt izkijučno od osnovne družbcne preskrbe z živili, četudi bi si lahko ustvarjali na obratnih ekonomijah dodat-nc vire. Ta pomanjkliivost ima za poslc-dico izostanke od dela, ncrazpoloženjc in pomanjkanje delovnega elana. Glede vzgoje kadrov, iznajditcljcv, ra-cionalizatorjev, tari! in tekmovanja, xa- ščitc dela, kulturno prosvetnega dela m socialnega zavarovanja ter oddiba je tov. Frangež prav tako v poročilu pravilno ocenil obiektivne in subjekiivne pogoje uspehov in neuspehov. Tečaji, scminarji in predavanja v Ptuju samem ter obratih niso biia obiskana. Začeti tečaji so po nekoliko urah pTcnchali, ker ni bilo za-radi slabih priprav zanje zanimanja, Ve-černi sindikalno-politični tečaj bi moralo^ obiskovati prijavljenih 30 tečajnikov. ManjŠc podružnicc so poslalc svojc ljudi v tcča^, ie večjih podružnic pa je bil slab obisk. Železniški sindikat na tem tečaju ni bil zastopan, niti trgovski, razen OZKZ. Izdelovalnica pcrila je bila zastopana po 3 članicah, ki so tečaj redno obiskovale Neuspeh je doživel tudi tečaj na Strni-Šču. Pomanjkljiva agitacija in propaganda Po krivdi slabe evidcncc in površnega obravnavanja marljivosti in uspchov po-edioih delavcev ostajajo uspchi neo-paženi, ncpopularizirani v obratih in ˇ javnosti, zato pogrešajo marljivi delavci oporo pri izboljšanju dela; v obratih ni govora o vzglednih Ijudeh niti o vzgled-nih delih, v okraja ni govora niti pisanja o udarnikih, racionalizatorjih in novator-jih. Ugotavljajo s« le celotni uspehi, ne izvaja pa se difcrcnciacija med požrtvo-valnimi borci in povprečnimi krtihoborci. Pomanjkljivo obravnavanje norm ima za posledico, da marljivi dclarci ne pri-dejo do praktičnega uvcljavljanja nače-la: »Vsakomur po njegovih zaslugah«, Delo za mezde in letne nagrade ne astvarja v kolcktivih dclovnega razpolo-ženja, ampak več a4i manj živo borbo za izboljšanje tnezde %U plače. Pri tem ne pride do izraza nitt tekmovanje, ie manj pa prostovoljno dclo. V 4. tromesečja lani tii bila nikotnur podeljena prehodna zastava OLO in OS^ ker ni bilo podatkov za analizo tekmovanja. Pogostc nesrcčc na dclovnih mestih niso slučajne. Delavski inspektorji osta-jajo Y ozkem okvim svoje delavnosti in ne dojemajo širine, ki jirn je poverjena, Lani ni bil izveden tečaj zanje, kar ni brez posledic. V »nalizi ostalih sindikalnih delovnih scktorjcv jc tov. Frangei nakazal osnov-ni vzrok netispehov v preslabi povezavi vodstev sindikalnih aktivov s člani in obratno, v ozkem doživljanja in prema-govanju težav in reševanju problemov. Ponekod hočejo odbori administrativno rešiti, kar sc dan za dncm praktično in življenjsko rešuje. Sindikalna delavnosl, ki je večkrat ločena od praktičnih živ-Ijenjskih in kulturnih potreb delavcev, ne more imeti uspehov, to tem manj, če jo vtjdi in izvrfuje peščica liudi zase in v tajnostf, naniiesto da bt rc~ in stalno iznašala pred člant poslušala njthove odgovore, ki bi usmer-iali koleklivno delavnost t obratih in smisel aa kolektivno življenje. Diskusija V diskusiji %o delcgati potrdili vzroke in okoliščlne negativnih pojavov v sin-dikalnih organizacijah in v kolektivuem življenju občc. član OK KPS tov. Živic Jože fe t diskusiji razčlenil pojav, da so naši delovni Ijudjc večkrat boljši iz-vrševalci kot organizatorji, kar še izvira iz prcteklosti, ko ni bilo možnosti, še manj pa potrebe, da bi inozemski in do-mači kapitalisti gradili iz vrst delavcev in kmctov vodilni kader in si s tem po-stavljali kontrolo oad manipulaciiarai, ki so fih vršili s pomočjo izdajalskih pomočnikov. Vcdjc težave kot z vzgaja-njem dclovnili kadrov imamo z vzgaja-njem iunkcijonarjev. Mnogi so odlični dclavci na svojih dclovnih mcstih, na vo-dilnth in organizacijskih mestih pa se težko znajdejo. Z vztrajnim vzgajanjem v Partiji in v sindikalnih organizacijak bo odpravljena tudi ta iz preteklosti prevzeta težava. . Ostali delegati, ki so se prijavili k diskusiji, kot n. pr. tov. šcgula iz Strni-šča. tov. Planinc Albina iz Majšperka, tov. Sotlar Jože iz Ptuja in drugi so r glavnem potrdili uspehc :n napake lanskega leta ter podčrtali nove naloge in vsakdanje potrcbe delavccv. Tov. Vi-čarjeva iz Brcga pri Ptuju je opisala vtise lanskoletncga dopusta v Opatiji ter priporočila delegatom, naj skrbijo za to, da bodo marljivi delavct poslani na oddih v sindikalna okrevališča na morjc in ostale kraje naSe domovinc. Član glavnega odbora ZSS tov. Berdajs je pozdravil občni zbor in podčrtal raed drugim tudi važnost dejstva, da primanj-kujejo vzgledni sindikalni funkcionarji ter nuinost, da graditvi tovarn prednja-či ideološka graditev dclavccv. V referatih w diskusijah so bile razne težave pri izpolnjevanju petletnega pla-na tesno navezanc na okolnosti v zvezi z rcsolucijo Informbiroja. Tov. Berdajs jc dejal: »Sedaj, ko padajo klevete na naše vodstvo, moramo datt vse od sebe, da dokažemo klevetnikom, da se ne dam« uničiti«. Po končani diskusiji so bilc izvedene volitv« v plenum okrajnega sindikalnega sveta. Za bodočc delo so bili sprejeti izved-Ijivi sklepi. Ob zaključku je občni zbor poslal pozdravne resolucije partijskemu in sin-dikalncma vodstvu Sloveniie. LF. Osnovne šole izpolnjujejo planske naloge Dvig splošne kultume ravnd Ijudetva, odprava nepismenosci in pritegnitev vse šoloobvezne mladine v osnovne šole, so asnoviie naloge iz prosvetno-kulturneiga okvira petletaega plaaa vseit republik Jugoslavije. Te naloge izvaja v ptujskem akrajpu 28 osnovnih šol in 7 sedemletk ob pod-pori in pomoči organov ljudske oiblasti, množičnib organizacij in tistih staršev šoloobveznih otrok, ki vidijo ˇ večini osnovnošolskih vzgojiteljev dmžbene za-veznike svojili otrok, v rednem obisko-vanju šole pa mijno pot za dosego osnovne izobrazbe, ki je poisrebna vsa-kemu delovnemu človeku iz vrst prak-tienih izvrševalcev in čuvarjev načel roarksizma-leninizina. Večina šol ptuj-skega okraja se postapoma m 6igurao približuje planskemu cilju, da bo ob koncu petletke ?5n/o šolske mladine do-seglo popolno sedemletno šolsko ia-obrazbo. ki bo imela kvalitetno veljavo nižje gimnazije. Izvajanje planskih osnovnošolskih ive-log je vzelo našim šolam obeležje usta-nov \i preteklosti, v katerib. so 6e otroci delavcev, nameščencev in malih po6©st-nikov zato učili pisati in racunati ter drugih predmetov, da bi si v življenju lažje pomagali skozi borbo za obstoj, otroci premoinejših d'nižin pa zato, da bi veijali v dmžbd kot izobraženi in ugledni ljudje brez cilja, da bi 6 tem znanjem koristili delavsko-kmečkeimi razredu v borfoi proti izkoriščanju. Da-našnje šole dajejo vsem otrokom mož-¦nost oborožitve z osnovnim znanjem, ki je potretmo v borbi za družbeni napre-dek za odpravo izkoriščanja človeka po človeku in za kad-er strokovnjakov in njiihovih pomočnikov, ki uporabljajo J^ čuvajo vse tehnične in kulturne pri-pomočke za zadovolievanje množičnib življenjskih potreb. Za vse to je po-trebno znanje. ki ga začnejo otroci pre-vzemati od učiteljev v osnovnib šolah tn iz knjig frer qa razširjajo fei dopol-niujejo v pozneiših šolah in tečajih ter pri politicnem delu skozi vse življenje. Pri tetn velikem delu vzgajaTiia otrok v zavedane; borbf^ne in delovne člane so-rialisti-čne družbe se trgajo korenine V7.gojnili načinov in metod pTeteklosti, 6e razbijajo predsodki o potrebi izoibra-ženih teoretikov in nešolanih prakti-ko-v ter nazori o ugledniiih ln ponlžnih. Vse to ie navlaka, ki ]'e bila pofrebna skozi obdobie iTkoriščanja kot oipravičilo za. vsg krivice, ki jih je delovno ljudstvo prenašalo v deloi in borbi za dosecpo en ak opTa vnosti. V odstranevanju teh nasprotij se rav-no m^ri velirina učfteljskega kadra. Večjj dej teaa se fočno zaveda velikecia razvojnega družbenega koraka naprej in vrsi učitelicTco dolžnost kot pomoč mla-dini za doseqo nadeljnjih stopenj raz-voja, manjsi del pa je zaostal in skniva svojo zaostalost za krif.ilco družbenega reddniki v kraju, kj &e truddjo, da bi vse zadržali, kax zadeva v razvoju na nje. Tako jim je težko brez opore v šoli io v družini najti razlago med praktičnim nasprotjem vsakdanje stvarnosti in raznkni razlagami, kjer se Ticiteljd iin veroučitelji zadavoljujejo z zgodbami © davno umrliih jimakih in svetnikih, nočejo pa ničesar vedeii in povedaiti o herojih Oktobrske revolu-cije in narodnoosvobodilne borbe, ki so rešili icz propasti milijon« in milijane otrok, žen in starcev ter sobarcev. Gredo mdmo današnjih heTojev dela, ki dajejo da«i za dnem od sebe vse svoje duševne in telesne moči za reševanje delovnega človeštva iz zaostalosti, pomanjkanja in bede. Govorijo o naipakah eocialifitič-ne-^a dfužbenega reda, ne da bi govorili o manjšini, kd dela škodo in ovira ve-čino delovnih tjudi pri poštenera delu in ne da bi iskali dobre primere iz ve-čine požrtvovalnih Ijudi ter jih postav-ljali za vzgled učencem, ki iih vzgajajo. Ko odkrivajo prej ali slej na.pake otrok. ne mislijo na vzgojna nasprotja, s ka-terimi so jim v času šolanja razbijali normalni duševni razvoj. Taka nasprotja odpravljajo dan za dnem tudi šole v ptujskem okraju. Mno-gi učitelji In učiteljice vzgajajo ufence, zraven tega pa se sami vzgajajo, da bi dojemali razvojno zakonitost in jo pra-vilno prenašali na mlado generacijo- Ne vzgajajo se zato, da bi bili dobri uči-telji poedmoi, temveč dober učiteljski kolektiv, ki praktično in pravilno izvaja marksistično teorijo. Uspehi vsega t©qa d«la se odražajo v tem, da šole v phijsketn okraiu hitro napredTitejo. Obisk pcmka je dvignjen v raznjerju z letom 1945 in izpred oku-pacije za 20—30%. Ucni uspelhi so do-segli dostojno višino. Ta polet ne bi bil dosežen brez VTiglednih učiteljev in učencev. Učenci šole v Goxišnaci si jemliejo za vzgled Tnarljivo«t učitelja Čokl Dušana, Mete Kunčeve in "Poredoš Mance. Mlad učiteljski kader v Marfcovdih je zelo navezan na učiteljico Kafol Milko, ki prenaša nanj pedagoške 'zkušnje in jim olajšuje delo ter §iri teoretično in iz-popolnjuje praktično zmanje. Tiidi v drugih krajiai poznajo otrocri požrtvovalne učitelje in učiteljice. V kratkem ča6u dveh ali treii let so se zmali z majljivostjo uveljaviti tudi !]čitelji.-teča.jniki. Redno pola v svoji vasi Ijudskih { sovražnikov, remveč le dobre člane Osvobodilne fronte, kd gradijo tudd na Hajdini socializem pod vodstvom Ko-munistične partije. Tako so se pioTiirji na konferenci po-stavili s svojim delom, zivljenjein im izkušnjami ter uspehi. Spoznavajo, kako je treba delati, kako se učiti in iskati i potl v zdravo in pametno ter srečno ; življenje. Po zaključeni di&kusiji so bile razde-Ijene nagrade vzornim odredom, ki so dosegli v času predkongreaoega tekmo-vanja vidne rezultale. Deset nagrad po vrsti od najvišje do skroTOne naqra.de so prejeli naslednji odtredd: Pionirski odred Maksa Bračiča 1e kot vzgleden v okraju prejel negrado IV. kongrRs.a LMS in sicer fizkulturne re-kvizite in okrajno prehodno zastavico. Ostali odTedi pa so prejeli: Odred fe Gorišnire učila in fizkultume rekvizite, iz Središča lutkovnd oder, iz Hajddne šah, žogo tn kolebnice, odred Janka Premrla Vojka je prejel boben in žogo, odred iz Markovcev žogo, vrvi in kopje, iz Huma mrežo za odbojko in žogo, iz Ptuiske gore knjdžndco, iz Rodnega vrba knjige in iz Zavrča rarežo za odbojko. To so nagrajend pionireki odreda v ptujskem okrajti. Tonček iz Cirkovc )« na koncu razdelitve nagrad deial: »Se-dai ndsmo dobili nagrade. Uspebi do prihodnje kcmference nam bodo pripo-mogli, da io bomo tudS mi preieli. O tem sem prepričaTi.« O tem so prepri-čani tudi naceltiiki odredov h Dester-nika. Dornove in drugih vasi. Ob zaključkTi konference so pionirji siprejeli še nove sklepe, ki so išm de-lovni okvir do zakljucka šolskeg-a leta in: za čas pbčitmc- Po kiJiopredstavi in kosilu so se s prijetTidTnii vtisi in no-vimi načrti vrndld domov im v pio-niTfike odrede, kjer se bodo z vso energijo po-svetiii delu no sklepih pionirske kon-ference, da bodo dostojno pripravlieni pričakovali sledečo konferenco ob nraz-niku »Pionirskega dmeva«. Š.S. M. ILJIN — PRIRODA IN LJUDJE ARKTIKA POLEG SAHARE Na jugu srednisaziiske pustinje se dvigajo visoke gore. Njihovi beli vrhovi segajo v druge kraje, v drugo podnebje, v podnebje polarnih dežel. Spodaj v pu-stinji je vročina, vse poletje ne pade niti kaplja dežja. A tik poleg v gorah je večni sneg, so ledeniki in snežni me-teži. Arktika poleg Sahare! Tu so velikanske zaloge vode neiz-korišcene. Treba jih je izkoristiti. utreti gorski vodi pot v pustinjo. A saj si je že sama utrla poti. Sto in sto potokov si doibe struge v predgor-jih, se prebjja v dolino. Nekateri usab-nejo, ko pridejo iz sotesk: voda ponikne v zemljo in v maju ni niti kaplje več v posušenih strugah. Drugim, krepkeišim potokom pa se le posreči spraviti svojo vodo do velikih pustinjskih rek. Dve veliki reki tečeta po pustinji. Obe izvirata v gorah: Amu-Darja in Sir-Darja. Že cd davnih časov prebivajo po njunih nabrežjih ljudje. Tisočletja že ob-delujejo tu poljedelci polja. Tu je voda — tisto, kar pustinji tako manjka. Ali pa so ijudje iztrgali pustinji mnogo zemlie? Ne. V dolgih tisočletjih se jim je posrečilo osvoiiti samo ozke proge zemlje. Zelo dragocena tla, na katerih bi lahko pridelovali najboljše vrste bom-baža in kjer bi lahko zorela trta v vino-gradih, še niso vsa namakana in leže neobdelana. In obe reki, stisnjeni z obeh strani od pustinje, nosita svojo vodo brez ko-risti v Aralsko morje. Le desetino vode \z Amu-Darje za-držijo ljudje in jo napeljujejo na polja. NALOGA O VODI IN O VODOVODU Imamo načrt, po katerem naj bi se napeliala voda iz Amu-Darje čez pusti-njo Kara-Kum prav do Krasnovodska. Tako bi priskrbeii vodo Kara-Bugazu, izvirom nafte, železnici in krasnovod-skemu pristanišču. Toda od Amu-Darje do Krasnovodska je več kot tisoč kilo metrov. Kako bi prisilili vodo, da preteče tako velikansko pot? Ali naj zgradimo vodovod? To je lahko reči. a težko napraviti. Tudi za gradnjo vodovoda je potrebna voda. Potrebujejo jo tako Ijudje kakor tudi stroji. Odkod bi io vzeli — ali iz vodnjakov? Toda vodnjakov je v pustinji tako malo, da jih lahko na prste prešteješ; od enega do drugega je treba potovati mnogo ur. Ali naj dovažamo vodo v cisternah? Za to bi potrebovali železnico, ki je pa ni. Prišlj smo torej v krog, iz katerega ni videti izhoda. Zato, da bi zgradili vodovod, potrebu-jemo vodovod. Toda izhod je. Lahko napravimo tako, da bo tekla voda sama v pustinjo brez vodovoda. REKA IN NIHALO Bili so časi, ko se Amu-Darja ni iz-livala v Aralsko morje, marveč v Ka-spijsko morje. Zgodovinarji, ki so proučevali stare rokoplse v arabskem, kitajskem, perzij-skejn in grškem jeziku, so dognali, da je Amu-Darja v zadnjih dveh tisočletjih in pol šestkrat sprernenila morje: zdaj se je izlivala v Kaspijsko, zdaj v Aralsko morie. Poslednjič je zapustila Kaspijsko in se obrnila k Aralskemu morju leta 1575. Za ljudi, ki so prebivali v teh kraiili, v horezmskem kanatu, je pomenil ta dogodek pravo pogibel. Prestolnica tega kanata, Gurgandž, je bila naenkrat brez vode. Mnogo let je stala prestolnica ob reki, zdaj pa jo je reka nenadoma zapustila. To je prav tako, kakor da bi Don zapu-stil Rostov na Donu ali Mena — Frank-furt ob Meni. Prebivalci horozmskega kanata so mo-rali preseliti svojo prestolnico druga^n — v Hivo. Še danes lahko vidimo razvaline sve~ tišč, hi? in grobov Gurgandža, mesta, ki ga je reka zapustila. Sredi peščene pustinje se dviga k nebu velikanski dimnik iz kamna. A to ni dimnik, marveč minaret starega mesta Gurgandža. Ohranili se niso le sledovi mesta, am-pak tudi sledovi reke, ob kateri je le-žalo. Sto in sto kilometrov lahko slediš sredi pustinje stari strugi Amu-Darje. Najprej se je stekala v neko jezero, po-teni pa iz jezera dalje v Kaspijsko morje. Tam, kjer je bilo jezero, je danes ve-lika prazna dolinska kotluia — Saraka-miška kotlina. Na njenem dnu je le še tu in tam voda. Tako je reka skozi tisočletja nihala kakor velikansko nihalo, ki napravi en zamah v štiri sto ah pet sto letih. Kje je vzmet tega gigantskega meha-nizma? Zakaj spreminia Amu-Darja svojo strugo? Ko reka teče, odlaga spotoma napla-vine in si z njimi sama zagraja pot. Vse teže in teže se prebija skozi nagrma-dene naplavine, dokler končno nekega lepega dne ne odknje, da ii |e Iaže pro-dreti v neko drugo smer kakor pa teči v preišnji smeri. In tedaj spremeni svojo strugo: nihalo zaniha. Dandanes nihalo miruje, toda ravno-vesje ni stanovitno. Preteklo bo še sto ali dve sto let (in to za reko ni mnogo) pa bo spet spremenila morje, bo spet stekla po pustinji zahodne Turkmenije li Kaspiju. Ali ne bi to lahko pospešili? V Sovietski zvezi vendar ne računa-mo na stoletja, marveč na petletke. Ne morerno čakati tako dolsro. V pustmji po-trebujemo vode čitn prej POTOVANJE REKE K MORJU Imamo več projektov za namakanje zahodne Turkmenije Enega ie zarnislil profesor Zinserling. ki predlaga, naj bi zagradih reki pot z leseno zagato. Ko bo reka zadela ob njo, bo sama krenila na levo, v smeri Kaspija. Ne bodo potrebna nobena gradbena dela, kajti reka bo saina stekla, kjer je treba — po stari strugi. Ena sama reč je tu slaba: na poti sreča reka velikansko jamo — Saraka-miško kotlino. Preden bo voda napol-nila to jamo in vse nižine okoli nje, bodo pretekla leta. Kajti jezera se ne nstva-rijo v enem dnevu, posebno tako velika ne. In šele tedai, ko bo kotlina polna do roba, bo začeia voda teči iz nje dalje K morju. Popotovanje reke k morju se bo tako zavleklo za mnogo let. Samo na en način lahko pomoretno reki, da bo prej napolnila jezero Ztnanj-šati moramo obseg bodočega jezera. Tu pa bo treba mnogo dela. Kje.r na-ravni bregovi niso dobii. bo treba zgra-diti umetne, treba bo zgraditi z nasipi iz zemlje vse izhode iz kotline v nižine, da se ne bo voda preveč na široko raz- j Jckla. 1 Če to storirno, se bo čas, ki ga po-trebuje reka za potovanie, skrajšal na sedem ali osem let. j Po teh sedrnih ali osmih letih bo pri- ^ tekla reka do Kaspija Prinesla bo s se-boi v pustinjo zelene vrtove. sadovnjake in polja. priskrbela bo vodo čredam na pašnikih in do robov napolnila rezer-voarje v mestih. v tovarnah. v obrtnih delavnicah m na železniških postajah. Vse to delo bo opravila voda spotoma. Končno bo stekla v morje. Clovek bi mislil, da je s tem njena pot in njeno delo končano. Pa ni tako. Reka je po-trebna tudi morju S seboj prinaša blato, blato pa dela morje plodnejše. Ko se bo izlivala Amu-Darja v Ka-spijsko morje, se bodo v njem rastline bolj na gosto razrasle in bo več hratie za morske živali. V Kaspiju bo več rib. Vse to dobimo, če preusmerimo tok Ainu-Darje. A to še ni vse. Po reki bodo plule ladje iz Kaspija daleč v Srednjo Azijo; vodne elektrarne, ki jih bomo zgradili na treh mestih, nam bodo dajale svetlobo in pogonsko silo za stroje. Na sto in sto tisoče hektarjev se bo razširilo otnrežie namakalnih kanalov. Sadjarji so s škropljenjem zavarovali drevje pred mrčesom Vsestransko prizadevanie za dvigom in izboljšanjem proizvodnje zajema tudi sadjar&tvo. V tem bo pla.Tiski uspeh do-seženi le pod pogojem, če bo z boljšo nego, obdelovanjem, mfnožičnim odprav-ljanjem bolezni in sadmih škodljdvcev ter dTugimi ukrepi povečan pridelek na po-samezno drevo. V ptujskem okraju je bila to spomlad organizirana škropilna akcija, ki ie za-sledovala cdlj 100°/o izvedb« škropljenja sadnega drevja in uničenia ameriškega kaparja ter drugih sadniff škodljivcev. Uspeh te akcije ni skromen. Poškrop-Ijenih je 299.484 dreves. To delo je opra-vilo 1412 ljudi v 33.311 delovnjh urah. Tov. Bec MaJtin iz Polenšaka, Erjavec Jožef iz Grajene, Santl Alojz iz Središča, KogleT Franc iz Biša ter motorist La-harner Janko iz Osojnikove zadruge eo bili enako dosJedni pri 6vojem delu kot so strojniki pri industrijskih obratih, ki ne dovoljujejo, da bi rja razjedala nji-hove 6troje, ker bi s tem dovolili. da bi zaostajala planska proizvodnja. Niso se ozirali na razne komentarje, kritike itd., ker se zavedajo, da uničujejo dre-veeni škodljivci napore sadjarjev in zmanjšujejo vrednost n-ašega sadja. Sadjerejci iz okolice Vurberka in Ja- neževc ne bodo mogli biti hvaležnj od- (NadaUevanje na 4. strani) (Nadaljevanie s 3. strani) bornikom kmetijske zadruge svojih kra-jev za skrb škropitve sadnega drevja, ki je ostalo še vnaprej prepuščeno škodljivemu mrčesu. Možje iz Kmetij-ske zadiuge na Vurberku so bili pre-pričani, da ne prevzamejo pred ljud-stvom nikake odgovornosti, če ostane sad.no drevje nepoškropljeno. Referent za sadjarstvo pri KZ Vodan Ivan je v času škropljenja opravljal drugo delo namesto da bi se brigal za organizacijo uničevanja drevesnega mrčesa, ki bo le-tos napravil na drevju kot na eadju sa-m-em neocenljivo škodo. Neresnost za škropilno akcijo je po-kazala škropilna kolona iz Janeževce^". Names-to da bi razživela delavnost upravneežiio, pozne-ye pa v prav vsaki vaei ki veaki za-drugi našega okraja. V. F. Lepl uspehi ptujskih mladink. MladSnke ptujskega telovadnega dru-stva so do«eg]e v zadnjem času niz lepith uapehov, ki jih uvrščajo med naj-boljše v Sloveniji. Po osvojitvi okraj- J9 nega prvenstva v akademijskih točkah 6O tekmovale z dvema točkama na re-publiškem prven6tvu v Lj-ubljani ter za-sedl© drugo in četrto mesto. Nato so zastopale Slovenijo na državnem prven-stvu v Beogradu ter v h-udii konkurencd dosegle sedmo mesto v JiKjoslaviji. Tekmovale so pa tudi v vajah na orodju, ki so bile preteklo nedeljo v Ljubljanl Tudi na tem tekmovanju so ee dobro odrezale ter zasedle v prvem in drugem razredu kot vrsta drugo me-sto. Med poedinkami se je Tvajbolj izka-zala Lubec Danlca, ki se je plasirala na 4. mesto v Slovemjl Dos^ženi uspehi naj bodo mladinkam pobuda za še vztrajnejlo vadbo, tistim, ki pa še niso članice telovadnie orga-nizacije, naj pokažejo pot v fizkultur-no organizacijo. V. F. V LR Hrvalski Je odšlo žest novih frontnlh brigad v gozdno proizvodnjo Porast delovne sile v LR Hrvatski «e vedno bolj veča. Pred kratkim je odšla na delo v gozd-no podjetje »Belišče« frontna brigada iz okraja Donji Miholjac. Brigada šteje 62 članov. Ravno tako je prišla na delo v to gozdno podjetje brigada iz osješkeg* okraja, ki šteje 93 članov. Na področju tega podjetja dela danes 460 frontovcer brigadirjev. Iz okraja Našice sta odšli dve brigadi frontovcev s 190 člani na delo v gozdno podjetje »Našice«. V gozdno podjetjf» »Pakrac« je prišla frontna brigada s 57 člani iz okraja Pakrac. Druga briggda ;a prišla iz okraja Grubišno polje. Danes dela na področju tega gozdnega podjetja 547 frontovcev brigadirjev. Nogomet SD Drava : TD Studenci 0:0 (0:0) Moštvo SD Drave je odigralo svoio drugo prvenstveno nogometno tekmo s favoritom TD Studenoi iz Maribora, Igra je bila zelo živa, toda kljub stal-ni premoči doma^ega moštva \e ostal rezultat do kon-ca igre neodločen. Pri SD Dravi je bila zelo dobro obramba, katera je mnogo streljala na vrata Stu-denčanov. Tudi pionirji SD Drave so brez borbe dobili igjro s Studenčajni. Na praznik ustanovitve OF se je od-igrala v Onnoža prijateljska nogomet-na tekma med Miličnikom iz Ptuja in domačim moštvom Iz Ormoža, Zmagali so zasluženo Miličniki iz Ptuja z rezul-tatam 4:1 (2:0). OB J AVA! Narodna banka FLRJ, pcdiužnica ˇ Ptuju, je prevzela od bivše Posojilnice Ptuj ter Kmečke hranilnice in posojilni-ce PtuJ vse hranilne vloge, ki so na-stale še pred okupadjo in katere ne presegajo DFJ 5.000 dia. Vse vlagatelje gcrnjih zavodov po-zivamo, da nam predložijo svo|e stare hraniln« kniižice zarad* zamenjave s hranilnimi knjižicami Narodne banke. Z vlogaml po ncv'-h hranilnih knjižicah bodo lahko vlagatelji prcsto razpola-gali. Narodna banka FLRJ Podružnica PtnJ OPOZORILO Deraobilislrani Trstenjak Franc na) dvigne pri Okrajnem ljudakem odboru v Ptuju, soba Stev. 19, obveznico Ijud-skega posojila. Poslala mu jo je V. P. št 2477 Skoplje brez naslova bivališča. OLO PtuJ