V Trstu, v Kredo 111. januarju TefviJ VI. EDINOST (glasilo društva za Primorsko. i V edinosti jo mn.i1 „EDINOST" izliaja vnuki) »r«do; cena za vne leto je 4 gld 40 kr.. ra polu leta 2 K. ćetrt leta I gld 20 kr. — PoRameine številke pri tipravniHru in po trafikah v Trstu »p dohivaji Naročnina, reklamacije in iuzerate prejema UprnvnUtvo „vii Zonta 5". cM 30 kr, \'ni do p i* i se poAlljajo l rednlsivn „via delle poito 10 I. p"; vsak mora T> i t i frankiran Iskopini lire/, vajo po * kr. — po*ehne \ rednost i ar ne vračajo. - hnn-nti (ra*nr vrste namenila in poslanice) ne /mačimijo po pogodili -prav t eiio; pri kralkili uglasili /. droliliimi »črkami se plačuje /a vsako benedo 2 kr Na znanje. Denašnjo številko „ Edinosti" smo poslali vsem starini naročnikom in nekaterim drugim rodoljubom. Prihodnjo številko pošljemo le onim, kateri naročnino platijo, predno razpošljemo tretji list, in onim, ki so se pismeno za naročnike oglasili. Prosimo tedaj: poiurite se, narodnjaki, ki ste nam prijatelji in stari naročniki! • Po Trstu bo k malu — kakor je bila dosedaj navada — zanesljiv moi, s pooblastilom upravnišlva v roci, naročnino pobiral, tPBAVNIŠTVO „KD1N0ST1" via Zonta 5. Grof Taaffe in kmetje. Omenili smo uže, da so nekateri liberalci na zgornjem Avstrijskem porabili priliko uredbe zemljiškega davka in hujskali kmete zoper vlado i desuico dižavnega zbora, i da so hoteli napraviti v ta namen v Liucu kmetovski shod, katerega pa je deželna vlada prepovedala zato, da naščuvani kmetje ne bi prestopili postavnih mej, padli pravici v roke in sebe in svoje družine v nesrečo zakopali; povedali siim tudi, da sta dva liberalca zarad tega šla k grofu Taaffeju pritoževat se. Ker je zelo zanimivo in podučljivo, kar je pri tej priliki grof Taaffe govoril, zato navajamo tu nekoliko besed iz tega pogovora. Ministerski prvosednik je rekel: Kaj name-rjava kmotovski shod? Ali hočejo kmetje s tem dokazati, kako vaf.no je to prašanje, da bi vlado nagibali, naj to stvar (zemljiški davek) sama v roku vzame in stori, kar je mogoča. Tega ni treba, ker vlada to sama vidi, ce so zaveda svojih dolžnostij. Od druge strani pa bi moral kmetovski shod razodeti sredstva, kako bi se inoglo pomoči, tega pa kmetje sami ne vedo. Vlada stori o tej zadevi, kar jej bo mogoče. Namenjeni kmetovski shod ne bi imel nobenih praktičnih nastopkov, ker to, kar je mogoče storiti o pra-šanji zemljiškega davka, zgodi se brez tega; ker je pa ljudstvo uahujskauo in razdraženo, mogoče da bi se bilo kaj tacoga na shodu zgodilo, kar bi zaviralo vlado v sklepih. Zato ju imel deželni namestnik prav, da je shod prepovedal. Kar zadeva željo, naj se vnovič shod skliče, to preudari in razsodi dež. namestnik. Mi živimo v pravnej drŽavi; minister nejnore dež. namestniku rok vezati. Na opombo urednika Kirchinayerja, da na shodu ne bo ščuvalnih govorov, rekel je Taaffe, da ,eden" tega nema v rokah. Ko je Kirchmavor na prašanje ministra pivosednika še povedal, da se je sklenolo, poslati deputacijo pred cesarja, da se mu razodene potrebe zgornje- avstrijskih kmetov, odgovoril je Taaffe, da je vsakako troba prošnjo vložiti. On ne ve, ali cesar deputacijo sprejme, če se pa to zgodi, tedaj sprejme le kmete, pa nobenega urednika. Oe se prihodnji shod dovoli, na njem pa kak nered vrtane, potem bode še manj upanja, da bi cesar blagovolil deputacijo spreieti. Dolgo sem bil na Tirolskem — nadaljuje Taaffe — tam sem s kmeti mnogo obseval ter se prepričal, da je najboljše, če so jim naravnost in odkrisrćno pove resnica. — Kirchinnyer je opazil, da se razburjenje poleže v tistem trenotji, ko se shod dovoli, ker ima vse (?) v roci. Taaffe tnu jo odgovoril: Če imato res vse v roci, potem jo vaša dolžnost ljudstvo miriti. Ali od ia/.nih strani se ljudstvo »čuje, z ščuvanjem pa so nič no doseže. Vlada za kmete stori, kolikor bo mogla in uže zdaj se finančno miuisterstvo s to zadev ozbiljno peča. Toliko večjo moralično dolžnost pa imajo tisti, ki na kmete toliko vplivajo. Kirchmayer zagotavlja, da ljudstva ne bo dražil. Taaffe mu Je odgovoril, naj to dokažo se svojim dejanjem, v svojem časniku in v svojih govorih i na to dela, da se ljudje pomiri, potem bode imel uioralično zavest, da je za kmete najboljšo delal. Z draženjem in hujskanjem pa se kmetom lo škoda dela. Nekateri hujskajo i/, tega, drugi iz druzega namena, nazadnje pa ne trpe oni, ki hujskajo, ampak le kmetova koža. — Tu je konec pogovora — Kedor doslej Še ni vedel, da je Kirchmayer centralist in urednik v Lincu -in to je razen centraliatov v zgornjej Avstriji redkokdo vedel — temu bo Kirchmayer zdaj znan, ker našel je, kar je iskal. — Da bi on le slutil bil, kako ga izpove grof Taaffe, gotovo bi ostal bil doml Vendar pa jo dobro, da je prišol na Dunaj; če ga tudi od ministra naložena pokora ni »pokorila, nosil jo bo do zadnjega dno; visoko je nesel glavo k Taaffeju, vmol so jo pohabljen ; njegovi kmetje, katero ima vse (!!) v rokah, morajo se. ako bero ta pogovor, vsi zaničevanjem od njega obrnoti; g. Kirchmajer je šel na Dunaj z vrčem po vodo, a na stopnicah pri Taaffeju se mu je vrč ubil in prišel je nazaj v Linee brez vode in vrča. — In to je prav. Ce se tudi ta dogodba ni godila na slovenskoj i no na slovanskej zemlji, ampak na nemškej, vendar se nam je zdelo prav, da jo nekoliko omenimo zato, da bodo naši kmetje imeli en izgled več, kde imajo svojo prijatelje in svoje sovražnike. — Mej liberalci no more kmet, pit tudi noben drug človek, ki jo pošten, iskati prijateljev. ID o p i s i. V Trstu, dne 10. januarja. (Veselica, burja) Veselico, katero so priredili nekateri udje delniškega društvu v društveni dvorani na sv. treh kraljev večer, bila je živahna in prava domača zabava. Ce tudi je burja strehe razkrivala, zbralo so je vendar prečoj udov. Najprej je bila deklamacija; gospo-dičina Muhova je deklamovala tako navdušeno, da se je govorilo: To bodo našemu narodu izvrstna dramatična moč in res je tako; ona je rojena govornica. Gospodičina Požarjevn nam jo prvikrat pokazala, da tudi v njej živi dramatična umeteljnost; šaljiv govor teh gospodičin jo bil prav zanimiv. Potem je bila tombolo in po tomboli šaljiva loterija, ki jo izbudlla veliko smeha. Pevci so prepevali narodno z veliko pohvalo, burja pa je zunaj tulila kakor bi bil začetek sodnega dno. Ob 4. popoludne je zrastla tuko, da je ljudi metala, marsikedo jo objel poulični kamen, da ga ni treščila ob zid. Stražniki javno varnosti so imeli polne roke, na bolj nevarnih krajih so spremljali ljudi. Okna so žvenketala, kakor bi so dvajsetice razsipale, korci raz streli so p&dali; na železnici je prevrgla burja dva prazna vagona in na nadzorništvenej hiši razkrila streho. Podirala jo dimnike, tdk se je zvalil pri necein peku v pritlično pekarijo, probil je streho ter hudo poškodoval dva pekovska fantu, da so ju morali v bolnico nesti. Več hišam jo olupila namet. Brzojavno poteze so ležale na ulicah zamotane. Več ljudi jo bilo hudo in lahko ranjenih, ker jih je burja neusmiljeno po tleh pometala. So danes, ko to pišemo, gre glas po Trstu, da še nekaterih manjka. Nekega moža je burja v morje vrgla: ko mu je bližnja lailija sunila čoln, da se otine, prebrnol jo silni piš čoln, in možd, ki se j i zanj prijel, pogreznol v inr/.li grob. Nek kapitan liloydovoga parnika jo hotel iti na parnik, pa tudi njega jo pomola burja v morje, vendar so ga hitro smrti oteli mornarji. Prebrnola je več kočij in tudi Tramvaj. Na morju pa je bilo strašno, ko si-ratka je bilo penasto. Ve : ladij jo na jambore potegnolo za&tavo, kužoč, da so v nevarnosti. Piloti so imeli obilo nevarnega posla Verige, ko noga debelo, trgale so se kakor tanke niti. vrvi so pokale kakor pajčevina in ladije so v nokterih krajih skupaj butale. Veliko ameri- kansko ladijo j« burja zagnala daleč v piano morje, kotke so oralo po morskih tleh in niso mogle pravega zatika dobiti; trabakola, naložena s prahom za avstrijsko vojaško mornarico, zgubila je sprednji jambor. Neko veliko prihajajočo ladijo je bilo popoludno videti, a nič se ne vu, jo li srečno kam dojadrala ali ne. V Piranu je butila ob breg grška ladija „Evangelistai/. Trsta jo odplul takoj majhen parnik z rešili. Povsod je naredila burja škodo, zeljo je i/, njiv rovala iu glave daleč po zraku nosila; bila jo strašim noč, hiše so se tresle, kakor bi bil potres. Danes popoludne pa jo tiho jasno vratno, a na kaže, da bi stanovitno ostalo. V Prošeku, 10. januarja. Včeraj je našo bralno društvo itnelo svoj občni zbor, katoregn so jo nad dve tretjini udov udeležilo; poročilo donamičarja jo bilo ugodno, ker društvo ima še nekoliko goldinarjev v svojoj denarnici. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni ti lo gospodjo: Načelnik J. Halanč, njegov namestnik Jožef Tance, odbornik J. Kenda, de-narniflar >1. Godina, tajnik •). (lorjup mlajši. Prav zadovoljni smo s tem izidom, ker smo prepričani, da bode novi odbor skrbel ne lo, da se društvo dalje vzdrži, temuč da so tudi zdatno pomnoži. Več jo še takih gospodov, kateri ne vemo zakaj so no vpišejo v naše društvo, posebno iz bližnjega Koutovola, saj izgovor, da jo predaleč hoditi v bralno sobo, ni opravičen, pa tudi neki domači kisalci bi se lahko vpisali, saj bi inesečnino prav lahko odrajtovali, ker jim jo Bog dal obilo premoženja. Iz Dolino dne 4. januarja. No bi bilo dostojno, ako no opišem veselico, kojo jo priredila šolska mladina tukajšno Iriraz-rednice dno 30. decembra m. I. Namen je bil jako lep iu hvalevreden. Kakor povsod, tako tudi pri nas nahajamo premožne iu ubogo roditelje, zadnji no morejo svoje dece zadostno živili in oblačiti iu toraj tudi ne jej kupovati najpotrebnijih šolskih pripomočkov; ako tedaj prašain: „More li učitelj v tako slabih razmerah podučeviiti, V" vsakdo mi mora zatiikavno odgovoriti. Tuknjšui g. g. učitelji so vslod tega v svojih mesečnih konferencah sklenoli nabirati milodare pri proinožnejih posestnikih in sovo da je sogla tudi precej globoko v žepe častita duhovščina iu učiteljstvo. Nabralo so jo okoli 14 (or. Pa vsota pri tolicem številu otrok je bila vsakako premajhna iu treba jo bilo ukronoti še kaj druzega: napravila se je veselica nadejajo so vdeložitve usmiljenih iu radodarnih src. Dovolite mi, urednik, nuj opisom veselico malo natančneje, MIHblBVBK, Jugova pripovedovanja. (i'odobo i z juJno-slovftiiskili pokrajin.) Ponoćni pohod. Polunoči je odbilo. Ni ga krsta, da bi motil sveti mir, ki je legel po zemlji. Jug je tu in tam okolo voglov zapiskal in zatulil in morje je razdraženo pljuskalo daleč po obrežji. Truden in slabe voljo Bein podpiral teško glavo v podstavljeno levo in na uič ne mislil. Okno zaropoče, da bi bila k malu stekla izpadla in jaz planem k višku. „Kedo moti?" vprašam nekako krepko iu osorno ter stopim k okuu. Zopet dregne nekdo ob okvir, da steklo zacveukljn in glas čujem : „Vstani, leuoba lena!" Okno odprem in glej, gorak jug mi puhne v sobo. „Kdo je?" vprašam v temno noč. „Jaz, Jug iz daljnega kraja", oglasi se za manoj pri vratih slab glas. Skoraj sem se ga bil ustrašil, ali pri tej priči mi prido na misel, da mi je bil Jug vedno dobrodošel prijatelj še v otročjih lotih, ko sem deček bosopet in gologlav po pisanem travniku tekni in tiste lepe pisane metulje lovil. Oh iu sedaj po dolgih letih mi zopet pride, in ob takem času starega znanca poišče! Tudi pozneje mi je ostal zvest prijatelj, ko seui petnajstletni dečko, v sivo suknjo iz bleškega sukna zavit, v mrzli sobici za brlečo „leščerbo* pri do vrha zainrznenim oknu sedel in „prao-parationes" sestavljal; on pa je zunaj tudi v tako poznej uri pripihal čez ledeno površje otrpnele zemlje in v enoj noči led in sneg iu mrzle cvetico raz mojega okna pošiljal tja daleč daleč na mrzli sever. „Kaj bi pa rad, prijazni Jug, da mi tako pozno ob okuo robencaš?" „Tako, še prašaš, kuj bi rad P Ne veš li od kod sem prišel ? Kaj ? " „No, no, le tako hud in osoren mi no bodi, če hočeš, da prijatelja ostanova, sicer pa ti hitro pokažem — odkod, in mir besedi bo! Šo tega mi manjka, da bi mi ob polunoči tukaj le razsajal, komur bi so poljubilo in bi me ošteval, kedor bi imel dolgi čas!" „Dobro dobro", pravi potolažen Jug, in si s koscem papirja poigra, „nijsem tako hudo mislil, kakor si ti moje besede tolmačil, voš. Pripihal sem iz daljnega Juga, kder Še vodno krščeni bratje zdihujejo in otetbe čakajo. Kder še rudeča kri uže stoletja suho zemljo napaja! Prišel sem, da ti povem iu naznanim, kar moui in mojim tovarišem srce razjeda. — Marsikak slovensk pisatolj, ki mu bije gorko srce za našo reč, posvetil je uže tu in tam kopico zlatih idej tlačenim bratom, ki so v obupu mej mukupol-uim živenjem iu nemilo smrtjo strastno za orožje prijeli in so ga kakor edinega rešitelja z dušo in telesom oklouoli; marsikdo teh je tožil bolečine spridenemu svetu, le ti si edini, ki ti nij nič mari, ki lenobo paseš — sram to bodi! Hesnico ti povem v obraz, nuj ti bo po volji ali ne, to mo malo briga. Lo od tebo ni bilo še črke na beli dan za pozdigo iu v slavo hrabrosti junaških sokolov na Balkanu, v tolažbo zapuščenim vdovam iu usmiljenja vrednim sirotam! In vendar si mi tolikrat v tihih hladnih nočeh doma na rojstnem domu pod košato jablano zaupljivo razkladal in tožil, da imaš srce, da bi z njim mogel ves svet osrečiti! Se veš, kolikokrat si v tistih jesenskih večerih pod košato, z božjimi darovi tako obilno obtoženo jablano sedel; srco jo kipelo tebi iu tvojemu prijatelju, poslušal si, mislil iu čakal, kadaj zašumi po drevji. Iu zašumelo je in prišol sem iu menila sva ho ! Zagotavljal si mo tukrat, lo spomni se, da hočeš svoje živonjo brutovski sreči posvetiti, da hočeš do zadnjega izdihljaja lo za narod delati, sedaj pa — kaj vidim V ltoke križem držiš in druzega uič! To so toduj tisti krasni nameni in pogumni sklepi, ki si jih meni zaupljivo razkladal? Da bi bil vsaj molčal iu no blebetal, kakor uounino dete, ki govori in obeča nevedoč, ali mu bo mogoče izvršiti ali ne, iu ki uže ob enej pozabi, kar jo ob dvanajstih obečalo. Tak si tedaj! Sram te bodi!" In res me jo sram začelo biti iu o polunoči som so sramoval svojo lenobo! „Kaj mi je storiti, da pridem v večno živonjo ? " „Za večno živonjo beri katekizem iu delaj pokoro — za časno pa, kolikor ti ga je šo od-' ločenega, pokažem ti jaz nekaj dobrih potov. Hodi za manoj, ako hočeš, da še prijatelja osta-, nova Mnogo sem videl, kar ini srce razjeda in kito krči, in rad bi, da Slovenci zvedo, kar jaz vem. Pisati no znam, da bi sum zabilježil, kar sem vso videl na Žalostnem balkanskem površju. Ti si so pa naučil pisati, in Slovenci znajo brati, j zato sem k tebi prišel," „Obiščem te po gostem, kajti zdaj me služba i/, gorkih afrikanskih puščav čez srednjo in jadransko morje iu tudi čez južno-elovanske pokrajine tija gori na severni tečaj žene." „Včasih se vozim nizko, včasih visoko gori in doli, drugikral zopet so pogodiva z Severjem za cesto in on spodaj, jaz pa zgoraj visoko visoko nad sinjimi oblaki vsak svoja pota dalje hitiva." „Pazi tedaj! Kadar bom v obližji zemeljskega površja proti mrzlemu soverju jadral, oglašal so bodem pri tebi in ti poročal, kar : sem videl iu slišal. Ti boš pisal, Slovnici bodo I brali. Si li zadovoljili?" „Som!" „Sedi tedaj in piši. Posežem za nekaj časa nazaj, morebiti za mesece in leta, ali kakor uže I čas ljudjo delč. Jaz ga ne delim niti na dneve EDINOS T ker nij bila navadna čitalniska veselica, ampak ueuatitdua in jako zanimiva, kruna! Program je im '1 14 točk, koje bo se tako redno, točno in ugledno vršilo, •) ila so se vsi pričujoči čudili. (i. višji učitelj Hunc nastopi, razjasne ol> kratkem namen veselice, pozdravi K. posltišalro t»»r otvori veselico /. primerno zdravico na njih VVličastvo, našega presvitlega cesarja. Mladina in |Kislušalci zakličejo trikratni „živijo", na kar zapoje nže urejena mladina „Cesarsko posen". Zatvorit jo veselico g- učitelj Vrtovec s zahvalo za podeljene milodare ter zaključil svoj ogovor tudi s zdravico na njih Veličastvo, našo presvitlo cesarico. —• Deklamovalci so tako predstavljali, da bi se marsikatera koketna delitantinja v tržnih čitalnicah morala skriti. Videl sein gospoda z solznim očesom, ko je mala učenka doklamovala pesen i/, Vertca „Domovino molim". Strmelo je občinstvo slišati Hotno deklico, kako je ne le z besedo, temuč tudi s svojim vedenjem kazala, da čuti, kar govori. Prav lepo in primerno je g. višji učitelj izvršil iz pesnice .Po poti" trigovor. G. V. je prav dobro izvolil dva dvogovora. Igro: „Jurče grn na tuje", sta g. učitelj V. in vrla gspdčna učiteljica Sovdat z učencem II razreda nepričakovano dobro predstavljala. Tudi gospodi-čina 1'rška je svoj oddelek vrlo rešila. — Pelo se je dvoglasno in čudili smo se, kako so posebno g. višjega učitelja učenci piano, forte in crescendo razločevali. Preveč bi Vam napolnil prostore, ako bi hotel na drobno popisati posamezno točke. Izreči še moram: „Hvala in čast g. višjemu učitelju II., gosp. učitelju V. in gospodični učiteljici H., pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli do tako izgledne in krasne veselice. Hlagor vasi in mladini, ki ima tako voditelje in učitelj«! Škoda, dag. predstojniki tako gospode preveč prezirajo, kajti vredni so vsakako hvale, časti in priznanja! Prav isti dan seje osnovalo učiteljsko društvo /a koperski okraj in zasluga gre skoro edino dolinskemu učiteljstvu. Še nekaj! Naše „bralno društvo" bo posebno praznovalo poroko njih Visokosti, eesarjeviča na-ftopnika: kaj več prihodnjič. Iz Doline, dno 2. januarja. (Istersko učiteljsko društvo). Uže večkrat so je čitalo v raznih slovenskih časopisih o važnosti in potrebi učiteljskega društva in to posebno v Istri. Da pa nijsmo imeli do sodaj še učiteljskega društva v Istri, bilo je krivo prepičlo število slovenskih in hrvatskih učiteljev. Denes smo vendar precej na boljšem in nij čudo, ako se je uže davno izbujena misel zadnji četrtek po otroškej veselici trirazrednice v Dolini zopet ponovila. Zbrano je bilo precejšno število gg. učiteljev iu častitih g. duhovnov v dvorani Paugerč-evo gostilne, g. učitelj Vrtovec je govoril o potrebi učiteljskega društva posebno v Istri, kar se je odobrilo in koj se je volil osnovalui odbor. Začasnemu odboru je predsednik g. višji učitelj llunc, tajnik g. Vrtovec a drugi odborniki č. g. Alojzij Pavli, Grahli in Špan. Odborova prva naloga jo pismeno in ustmeno posvetovanje z častilo duhovščino in učiteljstvom. Upati je, da ho društvo slovansko t. j. slovensko in hrvatsko. Treba je, da se potrudijo g. učitelji svoja mnenja izraziti in to začasnemu odboru, kateri bo skrbel, da so stvar izvrši takđ, da bo vsaj večini ugajala. Tedaj na nogo! Učiteljsko društvo v Istri nij več gola ideja, ampak glavna brign vsacega za blagost ožjo, kakor širjo domovine uuetega isterstega učitelja. Ne vstrašite so, pokažite, da smo tukaj iu da poznamo svoj poklic. Gotovo moramo pričakovati od č. g. profesorjev posebno na izobraževališčih veliko podporo. *) Pn no pod milim ueboni kakor je dopisnik v .Slovenski Narod" pisal, ampak v dvorani. Dopinnik. niti na lota. Meni jo vodno dan, naj soluco sijo aH luna sveti. I. popotovanje. Pripihal sem iz vroče Afriko iu ulokel če/, srednje morje na južno-slovanske dežele, kjer so pridni poljedelci orali, kopali, sejali in vlačili. Drobni ptiči, črnorujavkasti kos in rujavosivi slavci so jim peli pri težavnem delu. Lepo jo rastlo, cvetlo, iu kar je bilo zgodnjega tudi uže zorelo. Divji sever se pridrvi s črnimi oblaki; nič si nisva kaj dobra. Sprijela sva se iu, oj groza, toča so je vsula, konec je jemalo sladko upanje na bogato žetev. Videl sem nastopko najinega rovanja in odnehal še o pravem času. Želi so, v kopo spravljali iu liogft hvalili za obilni dar. V drugej deželi jo solnce pripekalo in požgalo na daleč okoli vse, kar je bilo zolenega. Južnc-Slovane som videl zopot na polji. Mlatili iu otepali so žito. Mož in žena, fant in dekle, skup dva po dva, in jaz sem jim hladil vroča prsa in jih božal po rujavih licih. Okolo mlatičev so se igrali otroci v samih koSuljah, in še so jim v hudej vročini preteške bile. Oj, kako sem želel vsem mlatičem in otrokom mesto obtožno obleko, par hladilnih meglA, da bi si bili marljivi zemljani vanje zavili pri težavnem delu! (Dalje prih.) Delajmo za blagost naše domovine! Mladina je steber prihodnosti — od nje odvisna sreča in blagostanje. Dobremu vspehu pomozi Bog! S Krasa, 7. januarja. (Nekaj o nemškem pouku v ljudskih šolah mi Krnstf, beseda o privatnej tlocenskej šoli v Trsta.) V mojem zadnjem dopisu .S Krasa" v 1. štev. I. „Ed." sto mi, g. urednik, malo proveč stavkov kouliskovali, tako celo, da dopispogreša prave logične zveze, osobito v drugoj polovici. Ne vem, ali ste to storili iz Svojega lastnega nagiba, nad čimer dvomim; kajti do sedaj, priznati morate, rudeči vaš svinčnik je ubogo malo imel pri mojih spisih in dopisih črtati. Upam pa, da mi boste vprihodnje malo milostneji, nego i li zadnjič, ko sem vam namreč poslal v Trst sarkastičen dopis, a nazaj ste mi ga poslali — kako bi se izrazil? — recimo: v podobi „po-' hlevne ovčice" t *) „Triestor-Zeitung" v svojem 2. štev. 1. 1. ! povzevši po „Soči" neke vesti o nemškem pouku v ljudskih šolah na Krasu, piše to le: In lie-tretf des deutschon Unterrichtes auf dem Karste wird der „Soča" vom 1. Januar d. J. Nro 1. von einein gewissen S. in einem Artikel aus Komen folgende erfreuliche Nachricht gesehrieben: „Ich biu ganz iiberzeugt, herr Redacteur, dass sie sich sehr fretien vverdon, woun ich ihnen erzihle, dass wir mit der deutschon Spracho in der Volksschule sehr guto fortschritte inachen, Hflrt! Es ist kann ein Mmat, seitdem die. deiit-sche Sprache an der vierelassigen Volksschulc in Komen ah obligater Gegenstand eingefiihrt wurde, n. unsere Kinder spreehen schon mit-cinander nur — deutsoh, ja das Slovcnische haben sie quasi sclion vergessen, os golit schon Alles an das — „dajčpohrusten"; ach! wass schoint ihuen, Her Kodacteur, wonn dieses Sr. Excolleu« horeu ffiirde, so diirfte sie jedenfulls diese gerinanisirten Pionniere aus Herz drflcken." — In uredništvo „Tr. Z." pristavlja: „\Vir haben diesor erfreulichen (!) Nachricht nichts Anderes beizufttgen, als nur zu erivahnon dass der deut-sche Unterricht, wie es bekannt ist, nach deu Lehrpliinen des Herrn Landesschulinspectors liitter v. „Klodie" ertheilt wird. Fiir so /jute fortschritte muss der Leitung der Schule in Komen die volUeomene Anerkcnnuug (jezollt iver-dcn. Vivat sequcns/" Tako pišo „Tr. Z." o tej stvari, a toga no pomisli, da g. S. iz Koinua, pišoč o nemškem pouku v komenskej šoli, pisal jo to gotovo le ironično, ker kjo, za Boga, dobosto otrok, ki se v enem meseci (risum teneatis auiici!) navadijo toliko tujega jezika, da mogii uže v njem kra-moljati, So več: da celo skoro pozabijo pri tem materinega svojega jezika?! Tudi jo „Tr. Z." pohvala voditeju 4. razr. ljudske v Komnu čisto odveč, kor on so mora držati strogo po učnih načrtih, po ukazu od više strani, da si vemo, da ko unet Slovan, odločno je proti vsiljovauju nemščine v narodne naše šole, in kot tak menda se zahvaljuje za brezpotrobno „Tr. Z." pohvalo! Šo nekaj bi rad o nemškem pouku v naših šolah omonil, pa „nij varno" na nobeno stran; zato naj bo za danes dovolj; morda prihranim v tem tudi Vam malo dela, da vam uo bo namreč treba zopet z rudočilom — črtati. Mislim, da je uže oukrat „Edinost, pisala o potrebi slovenske narodne Sole v Trstu, koliko slovenskih otrok so v laških ali nemških šolah v Trstu narodno pogubi'. Da so izognom temu nedostatku, treba bi nam res bilo slovensko narodne šolo tamkej; a ker nam bode menda zaman čakati, da bi jo nam ustanovila vlada, pomagali bi si lehko sami ustanovši si privatno slovensko šolo v Trstu. Kedor bi hotel tako šolo utemeljiti, moral hi imeti po postavi učiteljske sposobnosti izpit in biti moraličon človek; dalje bi njegovi učni načrti morali so strinjatiz onimi javnih ljudskih šol, šolsko poslopje pa bi moralo biti zdravo. Co bi tem postavnim zahtevam zadostoval, lohko bi potem izdaval tudi spričovala 7. državno veljavo; njegova privatna šola, pod državnim nadzorstvom, imela bi „pravicojavnosti". To podajem v premislek p. n. čitateljem „Ed"; mogoče, da se nnjde mecen, ki bi, sezidavši tako slovensko privatno šolo v Trstu, poklical po potrebi onega ali dva učitelja na svojo šolo; tako bi so gotovo v Trstu mogočen jez postavil kužnemu lahonstvu in nemštvu! Kedor ima ko-rajžo, naj prinose žrtvo na oltar slovenske nade domovino! *) Gradimirjo. V Zalogu, 8. januarja 1881. (Nesreća na ielcznici.) — V potok, 7. dan t. m. privozil jo tovorni vlak iz Maribora okolo 7 zvečer na Pragarsko (Pragerhof). Do-spevši pod lopo iztira *e mu zadnji konec, blizu 17 voz, buti ob steber, podere ga in v hipu četrti del lope na tla zagrmi. Kondukter sedeč na enem zadnjih voz so je srečno v pravem •) Precej smo prečrtati, to je res, ali Imeli smo tudi dobre razloge; nismo videli potrebe, da bi vihar budili. Bodite pa uverjeui, da o taiib rečeh ne hodimo družili praSat: to ne bi lepo, pa tudi poštono ne bilo. (Ured.) *) Ustanovnik privatni Soli je lehko neuSItelj, samo ila dobi za poučevanje sposobnega, postavilo isspl- tanega učitelja trenutku otol, kajti voz je, kakor mi je pravil priča, z.t premog, tedaj odprt. Komaj da je notri po trebuhu legel, uže ga porušujoča se streha lopina pokrije. Zgodilo se mu ni nič, kakor morebiti zaradi prevelikega strahu kaj — človeškega Na zdravje! Vaš Radoslav. Iz Ljubljane, 5. t. m. Sprejmi, draga mi „Edinost", zopet iz mojega uže okorelega peresa, nekoliko vrstic. Naj ti najprej poročim nekoliko o zadnjej veselici, katero jo priredila, kakor navadno druga leta, ljubljanska čitalnica, s tem razločkom letos, da so jo ona vrSila mesto na večer sv. Silvestra, prihodnji večer, to je na novega leta dan. Program veselici je bil dokaj obširen, posebno zanimive so bilo pevskega oddelka točko, katere vse so se izvršile pod vodstvom g. povovodje Valente v občo zadovoljnost. Drugo točke, t. j. deklamacija k novemu letu, predavaje dr. Cvi-libada in še dva druga komična prizora pa so manj ugajale, da ne rečem, bili so vsaj za ta večer predolgočasni, toraj ne na mestu. Gosp. Kajzei imel bi bil predstavljati „Tajčkrajuerja I na parteitagu v Beču", a slavna policija, reete g. komisar Parma jo izvolil vso stvar prečrtati, bolje konfiscirati No, o tem gospodu zaradi te stvari kaj reč govoriti, bilo bi v istini nespametno, le to se nam jako čudno zdi, da se poskuša z nami še vedno po stari navadi plosnjovih birokratov postopati ter vso zabranjati, kar ne škili v blaženo Nemčijo. Ne bodem pripisoval našemu gosp. dež. načelniku krivde o tem ali onem, a reči si pa vendar dovoljujem, da njegovi podložni uradniki še vedno plešejo brezobzirno po Kalteueggerjev viži, in vendar jim kruh, kupljen iz davkov slovenskega naroda, prav nič ne preseda. Da pri veselici ostanem, naj omenim šo, da je bila dvorana natlačena z uArodnim občinstvom, katero jo kazalo jako vesel obraz. Veselica sicer sama ob sebi nij bila letos ona, kar so bile njene prednice. Temu je krivo nekaj to, da se je vršila namesto Silvestrov večer, na večer novega leta, iu torej svoj navadni stari značaj popustila. Menim, da bi bolje bilo, ako so ta veselica, kakor poprej, tudi vprihodnje priredi vsako leto na Silvestrov večer, ima vendar le nekaj bolj pomenljivega v sebi, nego i pa novega leta večer. V nedeljo 9. t. m. bo imelo vrlo telovadno društvo „Sokol„ redni občni zbor. Spored raz- i pravam je; 1. Nagovor starosto. 2. Poročilo tnjnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4, Volitev dveh proglodovalcov letnega računa. 5. Volitev odbora. <5. Nasvoti posameznih društveuikov. V nedeljo 23 t. m. pa prirede ljubljanska mirodna društva (čitalnica, dramatično društvo in „Sokol") v gledališču veliko akademijo na korist našim po potresu poškodovanim bratom Hrvatom. Nadejamo so, da razodene naše slovensko občinstvo, da je vodno pripravljeno žrtvovati so za svojega bližnjega, pred vsem za vrle svoje brate. O tej dobrodelnej predstavi i njonej izvršitbi poročim ob svojem času. Na zdravje! Ljubljana, 9. januarja. Občni zbor „Sokola" bil je izvanredno dobro obiskan. — Po nagovoru g. staroste ter poročilu g. tajnika iu blagajnika in po volitvi dveh pro-glednikov računov, volil se je po listkih nov odbor. Za starosto jo bil izvoljen soglasno zopet vrli narodnjak g. Fr. Ravnikar; za podstarosto Sr. Noli; za tajnika g. Al. Legat; za blagajuika g. J. Goba; za prisodnika gg. Kreč, Armič, Mulnčak, Ginter iu Kališuik. — Dalje se je sklenolo, kakor navadno, tudi letos napraviti velikansko Sokolovo maskerado pustni vtorek ter prirediti slavnostno besedo na čast zaroki carevića Rudolfa. V to svrho volili so so posebni odbori. V Zalogu prt LJubljani, 1. januarja 1881. Nič večno no traja — tudi naj lopšo dekle — stara postaja. Vsaka reč ima svoj čas, svoje vesolje, svojo žalost, svojo svetlo iii svojo sončno stran. Enaka je tudi letošnja žitna. Kakor bi se ; bila zmenila ne vem s kom, ohranila nam jo do konec mesoca decembra lepo, gorko južno vreme. Na sv. Silvestrov večer pa prav ob tisti uri, ko so po mostnih zbirališčih kozarci na „jirosit novemu letu" živo zadoneli, ko jo starec s plešasto glavo iu sivo brado gospod 1880 ua večno čase pot svojih prednikov pod pete ubral, pripeljalo se je mlado dete 1881 v bele plenico zavito na zalih svitlih blazinicah, obstoječih iz drobnih kosiničov šestero ali osineroogolnih zvezdic. Sneg je padel! Tako je prav, to jo spodobno! Ob novem letu sneg, ob veliki uoči pa „pušeljo" za klobuk in bos k božjemu grobu. Vsaka reč svoj čas! Hej kako bo tega snega moj prijatelj vesel, ki je zaklal dva debela hrvata in se mu klobase ne bodo kisale. Pa saj menim, da se ne bo več treba mnogo bati, kajti dobro smo mu pomagali — kaj — uganite! Bela odeja blišči so mi skozi okno in izpod slamnih slreh smukajo vrabci lačni pred prag iu danes na novega leta dan greh delajo, ker kradejo so vo da lo kokošim i u golobom — zrnje. — Sneg pa še vedno gre, a Bog ti ga vedi, nič mu ne tekne, kakor jetičuemu človeku. Bolj ko sipi je, več ga sproti skopni in vedno enako ga je na vereji videti. Da bi ga uže saj toliko bilo, da bi se poštena kepa naredila, jej, kako bi jo Mici tija na široka pleča pripečatil, da bi se kar prijela za njo! Vojček in Slavček tudi uže popihujeta v premrlo rudeče prstke. Nastavila sta lačnim vrabcem žimnico tam prod podom in jo z snegom okolo in okolo zabrskala, da nij druzega nego plošica črnega videti, kjer so pod ajdovimi plevami zavratne zanjke skrite. A vrabec je „kunt", kar je priletniših, ule od daleč vriščo na žimnico iu mladino svare, naj ne hodi blizu. Nič ne de, inesto vrabcev sta ujela Vojček in Slavček vsak svojega ščinkovca na — nosek. Vse je veselo, vse živahno, edini berač Malhar žalostno gleda in se v sivo oblako ozira, pojde li še kaj dolgo sneg ati ne. Skrbi ga, kajti čevlji so z motozom prevezani iti kakor stopi, pljuskne mu žlobudra na vse štiri kraje sveta, kakor hi se ribje žrelo odpiralo in zapiralo. Žalostno novo leto to! Z Bogom „Edinost", ako Ti bode vseč, pa sedaj pred pustom še ktoro zinem. *) Radoslav. Iz Idrije, 2. januarja 1881. Tudi Idrija jako dobro napreduje, kajti Idrt čani imamo uže tri bralna društva; namreč: Čitalnico, Kasino in Leseverein **) in malo, malo io manjkalo, da še četrtega nistno dobili, namreč rudarji so mislili napraviti „Rudarsko Edinost" a jim bajo nij bilo dovoljeno. V Čitalnici so le privatni ljudje, ker kar jih nosi c. kr. ime, boje se v to društvo vstopiti, > da bi potem ne bili ponižani. No, da so v kazini sami c. kr. uradniki, tega ml nij treba omenjati. To je pa še mlado dručtvo in večji del sami odpadniki od čitalnice, ki so svojo domovino zatajili; pristopil je tudi kakšen tak, ki nemški ne umejo, če tudi je društvo nemško. Citaluica jo napravila na Silvestrov večer veselico s tombolo. Imeli so prav lepo zabavo. Prod božičnimi prazniki je bilo okolo 30 rudarjev sopet stalno nameščenih. Tu imamo jako slabo cerkveno pelje. No bi bilo v zlo jemati gospodu orgatiistu, ako ne bi itnol dovolj prilike pri g. Foersterju se vež-bati.***) — i— DOMAČE STVARI. Račun Igralnega drnSUa od I. januarja do 31. docoinbra 1880. 30 udov je plačalo v tej dobi s kuponi od obligacij vred........gl. 1084.— Stroški za vabila, kolke, pravila, pisma, poštne marko itd...... 36.— gl. 1048.- Ta denar je porabilo društvo za nakup zlate rente za okoli f. 600.— in za nakup 4 lozov posojila od leta 1860: št. serije 5892, 7028, 16000, 284 št. dobitke 7 12 16 20. Nakupljena zlata renta in loz so se porabili za en dol kavcije lista „Edinosti", kakor je to izrečeno v pravilih. Ker se jo uže prvo leto dosegel lep uspeh, sklenolo se jo v občnem zboru, da udje nadaljujejo s plačevanjem mesečnih obrokov. Kedor redno ne plačuje, no bode igral na loze. — Odbor: V. Dolenc, nadzornik — R. Mohoriič, prvosednik G. Sterle, denarničar. Popisovanje ljudstva. O tem bomo še večkrat govorili. Da je mnogo naših za Lahe in Nemce zapisanih, o tem imamo uže obilo dokazov. Godilo se je to iz zgoli reumnosti, sebičnosti in sovraštva do Slovanov. Tako je znan tukajšnji železniški uradnik, doma tam, kder se koplje kranjski hren, zapisal vso svojo družino za Nemce, če tudi domil ediuo „kranjsko špraho" ž njo govori. Nek pek iz kranjskih hribov je vpisal vso naše rojake, ki so pri njem v službi, za Nemce zato, da no bo v Trstu tako majhnega števila Nemcev! Trlester Tagblatt očita gg. Rablju iu Teuschlu, da hodita v državnem zboru s tisto stranko, katora je delala na to in tudi dosegla, da so iuia odpraviti v Trstn svobodna luka. — Hvale pač Trst tema poslancema ne bo dajal iu čudno je, da so mej štirimi poslanci, izvoljeni v Trstu v državni zbor, trije Nemci, en Slovan, Italijan pa nobeden no. Da glas nemških tržaških poslancev ni ljudstva glas, to smo uže dokazali. Triester Zeitung in nemščina na Krasu. Soča je prinesla iz Komna dopis, v katerem se g. Š. šali z nemščino, kar se je za obligaten predmet uvedla v nekatere šole ua Krasu. Dopisnik pravi, da otroci uže vse dajčpohrusten govore in so uže skoraj slovenščino pozabili. To šalo jo sprojela „Tr. Ztg.- v germanskoj strasti *) Prosimo. Urcd. *♦) To pač no kaie dobrin napredovanju. Ureil. ***) Za obećano prosimo. Ured. EDINOST za resnico. Ona namreč srećo vošči tamošnjemu učitelju za napredek v nemščini in kliče: Virnt acqwit*! To je res nalašč za predpust.; za trebuh smo se držali, ko sm> to brali. V postu, tako menimo, bode uže ven Kras tevtonsk, ker „Triester Zeitung" čuda dela — brez Svetega duha! Slovanska čitalnica v Trstu je imela 2. januarija redni občni »bor. Izvoljeni so bili: za načelnika gosp. Mate Polič, v odbor pa: Dole-nec Viktor, Dolinar Ivan, učitelj, Glaser Dragotin, Jereb Gregor, Košuta Ivan, Mubej Jože, Vadnov Davorin in Zbona Hrabroslav. — Po odborovem sklepu v seji dne 7. januarija so: Olaser načelnikov namestnik, Vadnov blagajnik, Jereb tajnik, Mubej knjižničar — V veseličnem odseku so: Glaser, Mubej, Zbona, Košuta in Oolenec. — Odkar je čitalnici načelnik zelo priljubljeni gosp. Mate Polič, jako je oživela in število udov se je pomnožilo. Poziv. Vsi čč. gg. udje, kateri so s plačilom zaostali, uljudno so vabljeni, naj v 14. dnoh od danas poravnajo zaostalo mesečnino, sicer se bode Ž njimi po {j. tO. društvenih pravil ravnalo, ter se iz društva izbrisali. Ako pa kedo ne more plačati, treba je, da se odboru predstavi in navede temeljit uzrok. V Trstu 12. januarja 1881, Dragotin Šmid, denamičar delalskega podpor, društva. Silvestra večer, v delalskem drusivu je bil sijajen. Došlo je toliko udov, da so bili prostori prenapolnjeni. Pevci so peli več zborov, potem se je igrala tombola. Po tomboli pa nas je pogostil naš narodnjak g. Žitko z granpam-poljem, katerega jo v dvorani na mizi v kotlu kuhal. Vršile so se deklamacije in govori, vošilo se jc novo leto in boljša prihodnjest Slovanom in društvu. Napitnice so nas navduševale. Nazadnje je bilo srečkanje šaljivih dobitkov. Mej tem je prišel pozdravljat društvo naš narodni generalštab, kateremu je Žitko postregel z gran-pampolijem. Mladina se je potem še veselo sukala, in Se le proti zori zapustila dvorane. Videlo se je, da je po občnem zboru v društvu več navdušenja, ker je mir in zloga. Tržaškim fakinoin nn železnici preti velika izguba, ker se ima fakinska pristojbina ali popolnoma odpraviti, ali vsaj za polovico znižati. Novi desetak i so uže mej ljudstvom. Skoraj toliki so, kakor petaki imajo pa plav rob. Tiskani so na obeh straneh, na enej nemški na drugej »ladjarski. Konzulate t Trstu imajo te lo države: Amerikanske Beverue drŽave, Angleška, Argentinska republika, Belgija, Bolivija, Brazilja, Co-storica, Dansko, Domingo, Francoska, Grška, Haiti, Italija, Kili, Nemčija, Nizozemsko. Perzija, Portugalska, Peru, Rumtinija, Rusija, Španska, Švedska, Švica, Turčija, Uragvaj iu Venezvela. — Ornagora ima uže dalj časa svojega opravi-telja, edina Srbska knježevina nema nobenega zastopnika iu vendar bi ga jej veliko bolj treba bilo, nego mnogim zgoraj omenjenih držav, ker srbska knježevina ima zelo živo trgovino s Trstom in tudi je tu naseljenih mnogo bogatih srbskih trgovcev. Surovost prodajalcev na trgih. V Trstu imajo prodajnlci iu posebno prodajalke grdo navado, da so s kupovalci zelo surovi. Ako se kedo hoče za ceno pogajati, razdraži jih to tako, da vsi razburjeni začno silno kričnti ter kupo-valcem nadevati najostudniia imena. Posebno prežč na gosp<5 s klopuki; oštevajo jih i kriče za njimi, kakor bi bile tatice, da se ljudstvo izpotika i ptujec zavzet vprašuje, kaj se je zgodilo. Zato se pa tudi gospč, kolikor morejo, surovih prodajalcev ogibajo, ker jih je sram. — Oni, ki imajo čuvati na tržni red, tako so uže tega navajeni, da se še menijo ne za take škandale na javnih trgih. To Trstu in mestnemu magistratu, ki je v nekaterih družili malenkostih jako strog, gotovo ue dela časti, iu mislimo, da je njegova dolžuost storiti, kar treba, da se ta grda uavada zatrfc. Prav Trst, ker jo prvo trgovinsko mesto v Avstriji, moral bi dajati tudi o tem drugim mestom lep izgled, ne pa pohujšanja. Gorka zluia. Iz Škofjeloke se nam poroča, da so pred Božičem tisti dau po Šorškem polju živino pasli. Kaj tacoga gotovo še ni bilo v tem stoletji. Čebelarji po Čebelah sodijo, da bo letošnja letinja zgodnja in dobra. V tržaški okolici in sicer v liojauu je več dreves obzelenelo, posebno pa je čudna prikazen, da je trta v nokterih krajih do 20 centimetrov velike mladike pognala. Toga smo so te praznike sami prepričali pri našem domorodcu g. Gomišlju. Kadar ni vetra, letajo motulji vse križem, tudi komarji so po gostoma vidijo. Ljubljanski Zvon ima krasno zunanjo obliko, kakor Kres, in je nekoliko večji od tega. Vse njegovo gradivo jo izbrauo ter zelo raznovrstno leposlovno in znanstveno. Pesnik X nam je podal pesmi .Zvonu" i „Pastir," ki ste prava bisera v našoj poeziji. Jurčičev roman: „Rokov-njači" nam živo riše ono dobo, ko so bili Fran-cozje na Kranjskem; dr. Zamik kaže šaljivo stran nekdanje ljudske šole, kakoršna je bila v slovenskih deželahj spis je poln zdravega humorja; jako talentirani izborni pisatelj dr. H. Dolenec nas vodi po cirkniškem jezeru; dr. Ivan Tavčar nas kratkočasi z inično noveleto „ . Zlata renta.......88 „ 30 „ 1 HtfO, državni zajem . . . . 130 , — , Delnice narodne banke . . . H2*» , — , Kreditne delnice.....2*2 , 40 „ London 10 lir sterlin . . . 11* „ 4» B Srebro........— „ — „ Napoleoni.......9 „ 36 „ C. kr. cekini......5 , 56 , 100 državnih mark . . . . M » 05 „ Ustnim uredništva. Zadnjič obočano prilogo podamo prihodnjič, ker se ni mogla o pravem času natisnoti. Nekoliko dopisov smo morali za prihodnjo številko odložiti. Kadi bi bili prinesli vse, ali stavec ni vsemogočen i tudi nam so ure štete. Mi delamo na pretrganje, stavec tudi ves teden. Kreditni lozi od leta 1858. Izžrebano so bilo 3. januarja na Dunaji te le serije: 104, 300, 428, 5«r>, 759, 790, 80(1, 103*, 4680, 2351, 237(1, 2047. 3010, 3540, 3016, 3632, 4057. Dobili so: Serijo Stev. gl- Serije &tev. Ki. 104 8 1,000 2370 72 400 1)4 400 80 400 300 18 1,!J00 89 400 40 400 2(U7 32 200,000 428 — — 50 400 595 20 400 98 400 50 400 3010 14 1,000 7511 13 2,000 29 400 10 400 33 30,000 30 400 40 400 50 400 87 1,000 71)0 II 400 3540 13 400 31 400 3010 10 400 01) 400 32 400 75 2,000 37 15,000 78 1,500 43 400 800 21) 400 3032 13 400 58 400 20 400 78 400 Ti8 1,000 1035 10 400 99 400 12 400 4057 25 400 73 400 35 400 100 5,000 38 400 1080 — — 03 400 '2251 98 400 90 5,000 2370 25 400 Vse druge, v zgoraj navedenih serijah neomenjene številko so dobile po 200 gld. Dobitki se bodo izplačevali od 1. julija 1881 počenši. Prvo prihodnje srečkanje bo 2. maja 1881. Dobitki se bodo izplačevali od 1. aprila 18S1 počenši. Prvo prihodnje žrebanje bo 1. aprila liHl. Državni zajem z loterijo od leta 1854. Izžrebane so bile t<" le serije: ! 7, 73, 100, 251,270, 4®7, 541,663,626, 045, i 750, 1175, 1377, If.OO, 1002, 1097, 1040, 1071, 1988, 2515, -2001, J870, 288J, ,20.18, 29t 1, 3015, 3079, 3080, 3170. 3t08, 316 », 3t73, .1750, 3842, 3000, .1957, 3002, 3007. Številke so izžrebajo I. aprila 1881. Javne e. V Gradiški, hiša in zemljišča Franjo Josipa Gerina, cenitev 4,472 gl., 19. januarja, 19. februarja, 21. marcija od 9. do 12. ure. V Podgradu Martin Valetičevo posestvo iz malih Mun, cenitev 3850 gl., 5. februarja, 5. marcija, 0. aprila od 9. do 12 ure. V Labinu Ivan Udovičičeva hiša in posestvo, cenitev 803 gl., 12. januarja, 1H, februarja, 18. marcija od 9. do 12 ure. V Labinu se prodaste 10. februarja 2 hiši in zemljišče, cenjeno 2435 gl. od 9. do 12. ure. V Matavunu posestvo Ivan Kršiča iz Čopič, cenitev 2375 gl, 31. januarja, 25. februarja, 31. marcija od 9. do 12 uro. V Bujah posestvo Matijo in Katarine Štule, cenitev 312 gld., 18. januarja, 19. februarja, 17. marcija od 9. do 12. uro. V Trstu posestvo Avguština Hriani v Bar-kovljah, cenitev 1267. gl. 4. februarja, 1. marcija ob 11. uri. Razph alužbe za izpraznouo nadučiteljsko službo I. plačilne vrste, na štirirazredni ljudski šoli v Sežani, z dohodki: letne plače <>00 forlntov, letne opravilne doklade 100 forintov, in stanovanjem. Prosilci uaj vlo/.e svojo postavno dokumentirane prošnjo po predpisanem potu v 20 dnevih, po prvem razglasu v „Osservatoro Trie« ti no", pri c. k. okrajnem Šolskem svetu v Sežaui. C. k. okrajni šolski svet v Sežani, 5. januarja 1881. Predsednik: Bosizio. Anton Hodnik; i Potttruiiftki zaslužek Ljubljanski zajem. Izžrebane so bile dno 2. t. m. te le števiko ter so dobilo: 30,000 gld. štev. 15,109, 9000 gl. štev. 36.142. Po 500 gl. Štev. 17.923, 2.1.557, 34.281, 47.168, O .115. Štev. 9011, 1004, 3256, 3575. 3783, 5541», 0310,8064, 8812, 9215, (0.089, 10.500, 10.921, 13.919, 41.083, 15.384, 17.429, 17.460, 17.831, 17.008, 20.375, 24.956, 20.350, 27.205, 27.880, 28.029, 28.200, 28.715, 28.976, 29.836, 30.012, 30.272, 31.844, 32.813, 35.871, 36.386, 37.753, 4 1.130, 42.654, 42.702, 42.872, 40.136, 46.546, 10.605, 48. UM, 40.621, 40.680, 40.726, 53.151, 54.516, 54.566, 54.507, 54.073, 5*>.250, 58.884, 80.888,80.888, 81.908, 02 173, 04.888, 84.840, 88.080, 05.023, 86.481, 07.017, 08.814, 08.004, 70.780, 71.037, 71.243, 72.752, 71.862, 73.583, so dobile po 30 gld. Zajem mesta Dunaja od leta 1874. Izžrebane so bile 3. januarja na Dunaji te lo serije; 57, 132, 194, 227, 307, 578, 595, 907, 1122, 1139, 1861, 2010. Dobile so: S. 57 št. 12 gl. 400 S. 595 št. 31 gl. 200,000 . 25 „ 400 „ 907 , 11 , 400 „ 35 „ 400 . 72 „ 400 132), 45 „ 1,000 n 1122 „ 70 . 400 194 „ — „ — „ 90 B 50,000 227 . — „ — s 1439 , 17 „ 400 307 * 0 „ 1,000 „ «801 M — , — , 9 „ 400 n 2019 , 14 ff 400 * 39 „ 400 n s 1,000 B 81 „ 10,000 s 58 B 1,000 578 „ 20 „ 1,000 ,84 , 400 „ 70 , 400. Gzaamlo. Glavna zaloga izvrstne PIVfi iz pivovarne STE1NFELD (bratov Reiumsshaus v Gradcu) ™ ur. 1MM via degli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. Služba čuvajeva v Slovanski čitalnici se odda. Kedor hoče zanjo prositi, mora znati čitati in pisati iu eden južno-slovanski jezik. Prošnjiki oženjeni in brez otrok imajo prednost. — Mesečna plača je 30 gold. iu prosto stanovanje. Nataujčnejše pogoje pri podpisanem: Odboru Slovanske Čitalnice v Trstu via alle poste, 10, A. PJK)I)ALNICA in kovivi: na debelo in drcbno Vin drl corso SI. 30 nova v CHIOCOCA LIKER (Liquor Chiococae fortijiraim), (12-* t znanstveno preiskan, potrien in od strokovnjakov priporočen k.ikor izvršili« neškodljivo di"iotičnn SREDSTVO |«isebno za naglo in prijetno OŽIVLJANJE, /bujenje in oklepljenju oslabljeno moči in okrepljenj.) živcev; njegova inoo čudovito in dobrodejno oživlja in spodbuja. Tudi jo prav dobro /draiilo pri slabem prebavIjaniiju. Modenem kntarn, krču, koliki, bluva-iijn, zgani, driski, glavoboli, blediei in zlatenici, « Irnanju, in /latej žili Vso to bolezni nnglo in gotovo ozdravlja Cblococa liker, in s tem dooežejo tudi listi, ki ira rabijo, visoko in kre]iko statost, zato bi ^a morala vsaka hiša imeti. (In jo okusni!! od najboljših likerov. liro/, števila polival in priznanj od v 18001h o-nb imamo o izvrstnosti ('hiocora likeru ter jih radi vsademu pokažemo Cena buteljo s podu- j kom v šestih jezikih, kako so ima rabiti, 1 gld., z.n zavitek in poštnino 20 kr. Glavna naprava in zaloga: /). C. Cliiodi, lekarnar (/um Sehutzengel), in zapriJenf o. k sodniški komikar na Dunaju, Wllhring, Horrengasso št. Vfi, kamor naj se vso pismone naročbo pošiljajo. Fo-družua zaloga: v Trstu; Forabosehl, lekarna (al Ca- , mollo). Itobiva so tudi v vseh slovečih lekarnah doina ' in na ptujem 12 -10' Sploli znane Izvrstne Voščene sveče iz garant i rnnon nepogvarjonega bučelnogn voska pri P. in R. SEEMANN-u v LJUBLJANI. n—9 /a vsak stan pri majhen«« trudu In brez ^Vro^kuv. Vprašanja pod imenom .»benverdienst »<• *tnijo: An die Kedaktion ..Der Kapitalist" \\ jen, Kohltnark 6. — i um Dobro domače vino. Kdor se hoče pokrepčati z dobrim domačim vinom, naj se potrudi v Rojan. INa potu proti Opčini (Svete stopnice — seala santa) par korakov od vojašnice. Nad prijazno krčmo gosp. Goininlja plapola slovenska zastava, v krčmi pa iz čepa vre čista zdrava kapljic«. JAKOB KLEMENC vin St. A u toni o št. 1 694. Poročamo p. n. občinstvu, ila smo pre jeli za nastopi i letni čas obilo zalogo raznega blaga po cenah, katerim se ni hali konkurence: Flanel ne šale in rute, volnale luknji-časte rute, platna, bombaževi ne, zagrinjal in pokrival, porhanda vsake vrsle, baržuna svilnalega 111 pavolnatega, črnega in bar-vanega itd. pa tudi zalogo drobnega blaga, »isto novega, svilnate trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospe, opletke, franže, okraske, predprle, srajce iu drugo razno blago. Vse drugo v zgoraj uavedonih serijah neomenjene številke se dobile po 130 gld. 52—2 )) IVAN ZIMOLO v TRSTU, via Canale *t. 7 nasproti zakristijo Sv. Antona novega. krnica umetnih cvetic, Palme In cerkvene rože za rabo pii ekonomičnili POGREUIH. Kovinske in lesene rakve. Kupuje in prodaja se vosk NA DEBELO IN DROBNO. - 2 L Prsni BOMBONI IZ TRPOTCA (8pitz\regerich-Bru*t-Bonban») asa ozdravljanje plačnih in pranih bolezni, kailja, /tri-pavice, pirke in za»leienja »upnika. Neprononljiva rastlina, ktero nam ponuja priroda v blagor trpečega Alove&kega rodu, hrani v »obi do danaanega dno nedojasnono skrivnost, vneti sloznioi grla in sapnika urno in zdatno polajaanje dajo, in tako ozdravljenjo dotičnih organov naglo pospeSuje. Ker pri na-S/ iizdelku damo po-——- -1 roStvo za čisto /nie» trpotea s sladkorjem, prosimo, posebno pazili na naSo po gospoakl vpisano rarovalno marko in na podpis na listku, ker lo tak jo pral i. Viktor Schmidt in sinovi, 0. kr. fabrikantl, VIES, IV. Alleogasno Nr. 4H. Cena ene škalljice 30 kr. So dobiva pristno samo v lekarnah: E. Loitenburg, C. Zanetil in F. Koeea v Trstu, in U. Zanetil v Oorioi. loti—7 Nij sleparstvol Iz c. k. zastavnice dunajske re&one m izjemno ceno, namreč -70 cdstokov pod kupno ceno.- Kazno komisijsko zalogo ur, od največjih Svaj-earskih tov aren, no jo v c. kr. zaslavnioi zastavilo, a no rešilo, tedaj so zapadlo po javnoj dražbi prišlo po neverjetno nizkej ceni nam t last. Mi moremo tedaj ure zluta. srebra In niklja, najboljši Svajearakl Izdelek, vae a & letnim poroRtvom, anmo tla dobimo svoj deunr, produjutl 7» »datotkov poti labrlftko ceno. ure »o skoraj zastonj. Vsak človek, naj bi jo bogat ali ubog, potrebuje vendar uro, ki jo često najzvestojša priprateljiea in spremljevalka skozi eolo življcnjo; tako priliko, prijetno ni nikdar vračivjočo se, ima zdaj vsakdo, da si moro preskrbeli skoraj zastonj solidno, lino, ga rantirano in na minuto regulirano uro, ker je naše fabriiko on obje me ure ie jedfnkrat reguliralo. Vsaka ura ima svajkarsko fabrUko znamenju. 1'orofitTo je tako zagotovljeno, da se s te« Javno zaveiemo, vsakemu naročniku takoj brez ugovoru novce povrniti, Zaplsiiik žepnih ur. 1 11 rti na valjar iz teškoga srebrnega niklja, fino na trenutek regulirana gravirana iu gviloJIranal z 8 rubini, s ploJeatim steklom, emajlirano urno plo čo in posebnim krovom zoper prah, in lino zlato facon-urao verižico, ki je stala prejo gld 12, volja /daj samo gld. f).5U. I žepna ura na siilro iz teško a srobrnega niklja, lino na trenotok egullrana, gviloš raoa, s 15 rubini, s ploščatim slekloin, emailirano urno ploščo In kazalom za sekunde, s fino urno laoon-verUioo od talmi-zlata, prejo gld, 20, zdaj samo gld- 7 jO 1 remontoir ura, iz najfinejšega doublo-zlata brez ključka za navijati tia ko/lei, pod poroštvom ohrani si zniirnu zlato barvo, Izvrstno na minuto ro-guliraua, z dvojnim krovom, dekorovana otnall. urno plošeo iu priviligirano delo, obdarovana Izvrstna ura z voriileo iz talmi-zlata, projo gld. 24, zdaj sauio gld. 10.20 — Teh ur jo malo. 1 nrebrna remontoir ura, iz pravega 13 letnega srebra, potrjena od o. kr. kovnega urada navija so na koziei brez ključka, z nasprotnim /oporom in ka/.alno pripravo lino s privilegijem, na minuto ropasirana, s ploščatim steklom, omail urno ploščo In kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom in kolesi od niklja, vsaooga transparentna, najboljša, najcenejša in najolegaiitnejša ura sveta, preje gld 30, z vaj samo gid. 14. 1 srebrna ara na nidro, iz pravoga 13 lo-tnega teškega srebra, potrjenega od o. kr. kovnega ureda, s 15 rubini, na sekundo ropasirana, s ploščatim steklom, email urno ploSčo in kazalom za sekundo, prejo gld. 94, zdaj pozlaćena samo gld. 12.50. 1 nrebrna ura na raljar, iz pravega lotnega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega ur ada, z 8 rubini, ua minuto repasirana, pozlačena olektro-gal-vauskitu potom, tako, da so je od prave zlate no more ra2ločiti; preje gld. 1&. zdaj samo gld. U.50. 1 ura za goxpf, iz pravega 14 karat, zlata, potrjonega od o. kr. kovnega urada, vrlo lina, elegantna ura i. nnjlinoišo benečansko faeon-voriiieo za okolo vratu v finem baržunastem otuiji; projo gold. 30, zdaj samo gld. 10 50. — Taooga So nij bilo 1 Jina zlata remontoir ura, 13 karat., po gld, 40, 50 najfinejše savonettc-urc. preje po gld, 100. Naslov: Uhren - Ausverkauf A. FRAISS, RothonthurmstrftBse 5), pnrtorre, gogonuber dom erzbiachiilliclien Palais, 6-4 Lastnik, društvo „EDINOST", — Izdatolj in odgovorni urednik: ANTON ŠLUNDER. Tisk. Sinov lv. Amati v Trstu.