revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije letnik 7, številka4, december 2001 ISSN: 1S80-3600 prej Novice DOPPS ISSN: 1408-9629 "T: STRAN 4 GALEBI SLOVENIJE ^Jt1 izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Bil d Lifo {DOPPS-BirdLife Slovenija1), p. p. 2722, 1001 yubljana naslov uredništva: DOPPS, Prvomajska 9,1000 Ljubljana, tel.: 01 544 12 30 fax: 01 544 12 35 e-mail: doppsč^dopps-drusrvo.si glavna urednica: dr. Andreja Ramšak e-mail: andreja.ramsak@guest.ames. si uredniški odbor; Luka Božič, Leon Kebe, Bonit Rubinič, Jakob Smole, dr. Davorin Tome, Al Vrezec in EvaVukelič. lektoriranje: Marjetka Krapež oblikovanje tipske strani: Tomaž Berčič prelom in fotoliti: Abakos grafični studio tisk: Abakos / KVM Grafika naklada: 2000 izvodov izhajanje: letno izidejo 4 številke. C lani DOPPS prejmejo revijo brezplačno,. Revijo sofinancirajo družba Mobitel, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Grand Hotel Union d.d. Revija je vpisana v register javnih glasil pod zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Prispevke lahko pošiljate na DOPPS, p.p. 2722,1001 Ljubljana ali na elektronski naslov andreja.rams;ik@>guest.ames.si DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTICSLOVENIJE DOPPS-BirdLife Slovenia Naslov: p.p. 2722,1001 Ljubljana. Orušweni prostori: Prvomajska 9, Ljubljana, tel.: 01 544 12 30, fax: 01 544 12 35 e-mail:dopps(s?dopps-drustvo.si Predsednik: dr. PcterTrontelj Podpredsednik: dr. Primož Kmecl Upravni odbor: F. Bračko, D. Denac, K, Denac, mag. F.Janžekovič.T.Jančar, D. Klenovšek, B. Mozetič, M. Perušek, dr. A. Ramšak, B. Rubinič, J. Smole, B. Surina, B. Štumberger, D. Vengust Nadzorni odbor: B. Kočevar.A. Hudoklin, Nataša Adlešič Barba, dr. T. Trilar(predsednik) poslovni račun: 02018 0018257011 Direktor: Tomažjančar DOPPS je slovenski partner svetovne zveze naravovarstvenih organizacij BirdLife International. 'S 'i S i- = * S'ä o o o o 4 te:-* stran 10 stran 14 stran 22 stran 28 stran 34 Borut Rubinič GALEBI SLOVENIJE. Mihaela Pavličev in Remo Probst ČUKOTKA- NENASELJENE ŠIRJAVE SUBARKTIČNE TUNDRE................. 10 Luka Božič OPREDELJEVANJE PREDLOGOV POSEBNIH ZAŠČITENIH OBMOČIJ (SPA) VSLOVENIJI ... 14 Al Vrezec SKUPINSKI POPIS PTIC KOZJANSKEGA PARKA II 19 Leon Kebe POPULARIZACIJA PTICAM PRIJAZNEGA KMETOVANJA .............................................. 20 Damijan Denac PRAZNIK Inič Zalivski galeb Larus genei, odrasel v zimskem perju. foto: Boru: Rub.nić Crnoglavi galeb Larus melanocephalus,odrasel v zimskem perju. foto: Bom" Rubinič Sivi galeb Larus canus, odrasel v poletnem perju. foto Borut Rubinič Rumenonogi galeb Larus cachinnans, skoraj odrasel v zimskem perju. ■■■■■■■■■■■■■■i foto: Borut Rubinič Sredozemski galeb Larus audoafriii, odrasel. loto: Borut Rubinič Ribji galeb Larus ichthyaetus, odrasel v poletnem perju. 'oto: Bo'ut RjLiinh Srebrni galeb Larus argentatus, odrasel v zimskem perju. toro: Oonrr Rubinič Veliki galeb Larus marinus, odrasel v zimskem perju. folo: Bnn.l Rubinih Rjavi galeb Larus fuscus, odrasel v poletnem perju. fbio Borul RuUinič Ledni galeb Larus hyperboreus, odrasel v poletnem perju. lolo: Rorut Rubinič Triprsti galeb Rissa trydactyla, odrasel v poletnem perju. na slabo vidno temno piko na predelu ušes, ki se pojavlja le pozimi, sicer je glava povsem bela. Živi predvsem v slanih lagunah, na solinah in velikih slanih jezerih vzhodne in južne Evrope in Bližnjega Vzhoda. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas je izjemni gost v času spomladanske selitve. Sivi galeb Larus canus Sivi galeb spada med srednje velike galebe (40-46 cm), po obarvanosti glave ga prištevamo med svetloglave galebe. Hrbet in peruti so bolj temno sivo obarvani kot pri rumenonogem galebu. Kljun je pri odraslih pticah popolnoma rumen, brez rdeče pike na spodnji čeljusti. Izkušen opazovalec sivega galeba prepozna tudi po značilnem vzorcu črnih in belih pik na konicah peruti, kar pri večini galebov velja za enega najpomembnejših določevalnih znakov. Sivi galeb poseljuje celotni zmerno topli in subpolarni pas Evrazije in gnezdi tako na obali kot na celini. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas se v velikem številu pojavlja na štajerskih zadrževalnikih v zimskem času. v ostalem delu države pa ga lahko v manjših ali večjih jatah opazujemo skozi celo leto, predvsem v času selitve. Sredozemski galeb Larus audouinii Sredozemski galeb (44-52 cm) je sredozemski endemit. kar pomeni, da poseljuje le ta del sveta in ne gnezdi nikjer drugje. Od daleč spominja na rumenonogega galeba, od katerega se v odraslem perju loči po rdečem kljunu, sivih nogah, svetlejšem perju in drugačnem vzorcu na perutih. Gnezdi na manjših morskih otočkih in čereh ali v velikih deltah rek. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas je bil opažen le enkrat, in sicer konec 19. stoletja v Piranu. Glede na novo odkrito gnezdišče v južni Dalmaciji, lahko to vrsto skoraj zagotovo še pričakujemo tudi v našem primorju. Rumenonogi galeb Larus cachinnans Je tipičen predstavnik velikih galebov (52-58 cm). V odraslem obdobju ima hrbet sivo obarvan, noge in kljun rumene in konice kril črne z večjimi ali manjšimi belimi pikami. Na spodnji čeljusti kljuna ima rdeče-oranžno piko, ki služi mladičem, da prepoznajo lastne starše. Rumenonogi galeb spolno dozori šele v petem koledarskem letu in kot vsi ostali galebi vsako leto dvakrat menja perje (glej tabelo). Od tega je ena golitev (konec poletja) popolna, kar pomeni, da galeb enega za drugim zamenja vse svoje krmilno in letalno perje, druga (konec zime) pa nepopolna, ko zamenja le del perja. V vsem tem času spolnega dozorevanja rumenonogi galeb in podobno tudi vse ostale vrste velikih galebov, nastopa v celi paleti različnih perij, ki jih je moč ločevati le z dobrimi določevalnimi priročniki in obiljem izkušenj. Pojavljanje v Sloveniji: Rumenonogi galebje poleg rečnega edina vrsta galeba, ki gnezdi v Sloveniji. Gnezdi izključno na obali, največ v Sečoveljskih solinah, kjer je številen tudi v izven gnezditvenega obdobja. Skozi celo leto se v manjšem številu pojavlja tudi v notranjosti Slovenije. Rumenonogi galebi, ki se v velikem številu jeseni in pozimi pojavljajo na štajerskih zadrževalnikih, najverjetneje izvirajo iz gnezdišč ob Črnem morju (glej tudi B. Rubinič, Svet ptic, št.2,2000). Srebrni galeb Larus argentatus Srebrni galeb (54-60 cm) je po zunanjosti podoben rumenonogemu, odrasel pa ima za razliko od slednjega perje na hrbtu in perutih svetlejše sive barve, noge so rožnate barve, svetlejše rumen je tudi kljun, pozimi pa ima glavo bolj intenzivno temno črtasto. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas se v zimskem času redno, a v majhnem številu pojavlja po vsej Sloveniji, najpogostejši pa je na zadrževalnikih na Štajerskem. Rjavi galeb Larus fuscus Rjavi galeb (48-56 cm) je gnezdilka evropske atlantske obale. Tudi taje podoben rumenonogemu galebu, le daje pri njem perje na hrbtu in perutih skoraj popolnoma črne ali pa temno sive barve. Odrasli imajo noge in kljun temno rumene barve. Pojavljanje v Sloveniji: Rjavi galeb je pri nas v glavnem maloštevilen gost na Ptujskem in Ormoškem jezeru, kjer se pojavlja le v jesenskem in spomladanskem času. Veliki galeb Larus marinus Veliki galebje največja evropska vrsta galeba (61-74 cm). Je gnezdilka atlantske obale Evrope in Severne Amerike in se v srednjem in vzhodnem Sredozemlju ter tako tudi pri nas pojavlja precej redko. Odrasel je po barvi perja podoben rjavemu galebu, ima pa izjemno masiven kljun, noge so rožnate barve, drugačen pa je tudi vzorec na konicah peruti. Pojavljanje v Sloveniji: V Sloveniji je bil opažen le nekajkrat. Ledni galeb Larus hyperboreus Ledni galeb (63-68 cm) gnezdi le na skrajnem severu Evrope - na Islandiji in norveškem otočju Svalbard. V severni Evropi jc običajen, a maloštevilen zimski gost, povsod drugje pa se pojavlja izjemoma. Spada med velike galebe in ima odrasel zelo svetla krila s popolnoma belimi konicami. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas je bil opažen le enkrat na koncu 19. stoletja. Ribji galeb Larus ichthyaetus Je gnezdilka Centralne Azije in kaspijskega ter črnomorskega bazena in se v veliki večini Evrope pojavlja izjemoma. Spada med velike galebe (58-67 cm), posebnost vrste pa je črna glava pri odraslih osebkih, ki je nima nobena druga vrsta velikih galebov. Pojavljanje v Sloveniji: Pred kratkim je bil večkrat v majhnem številu opažen na dravskih zadrževalnikih, en odrasel osebek pa se je lam zadrževal celo več mesecev. Triprsti galeb Rissa tridactyla Zaradi odsotnosti palca to skoraj izključno morsko vrsto galeba uvrščajo v poseben rod. "Iriprsti galeb (37-42 cm) je kolonijska gnezdilka strmih skalnih k Ii to v ailantske in pacifiške obale Evrazije. Večino življenja preživi na odprtem morju in se hrani skoraj izključno z majhnimi ribami in glavonožci, na kopno pa navadno pride le v času gnezditve, ko v tisočglavih kolonijah poseli vsak prost kotiček na strmih obalah, izjemoma celo na hišah z zato prirejenimi policami. Po zunanjosti odrasel spominja na sivega galeba, od katerega pa se loči po črnih nogah in skoraj popolnoma črnih konicah kril brez dobro opaznih belih pik. Pojavljanje v Sloveniji: Pri nas je redek. Pojavlja se predvsem v jesenskem času in to skoraj izključno ob večjih rekah na celini in zelo redko ob morju. Tabela: Studiji menjave perja pri galebih. 1. leto n WM« 4. leto PRIMER Mlad (jun.-sep.) juvenile Prvo zimsko perje (avg.-mar.) 1st W Prvo poletno perje (feb.-sep.) 1st S Odraslo zimsko perje (avg.-mar.) ad. W Odraslo poletno petje (feb.-sep.) ad. S Rečni galeb Larus ridibundus (skupina dvoletnih galebov večinoma »mali galebi«) Mlad (jun.-sep.) juvenile Prvo zimsko perje (avg.-mar.) 1st W Prvo poletno perje (feb.-sep.) 1st S Drugo zimsko perje (avg.-mar.) 2nd W Drugo poletno petje (feb.-sep.) 2nd S Odraslo zimsko perje (avg.-mar.) ad. W Odraslo poletno petje (feb.-sep.) ad. S Sivi galeb Larus canus (skupina troletnih galebov večinoma »srednji galebi«) Mlad (jun.-sep.) juvenile Prvo zimsko perje (avg.-mar.) 1st W Prvo poletno perje (feb.-sep.) 1st S Drugo zimsko petje (avg.-mar.) 2nd W Odraslo poletno petje (feb.-sep.) ad. S Tretje zimsko petje (avg.-mar.) 3rd W Tretje poletno perje (feb.-sep.) 3rd S Odraslo zimsko perje (avg.-mar.) ad. W Odraslo poletno peije (feb.-sep.) ad. S Rumenonogi galeb Larus cachinnans (skupina štiriletnih galebov večinoma »veliki galebi«) PRIPOROČENA LITERATURA GRANT, P. J. (1989): Gulls, a guide to identification. T & A D Poyser, Ca I con. Prostrane močvirnate ravnine, obrobljene s Koriaškim hribovjem in prepredene z rečicami so tipična pokrajina Čukotke. ČUKOTKA - nenaseljene širjave subarktične Tundre Mihaela Pavličev in Remo Probst Ornitološke ekspedicije Ruske akademije znanosti sva se udeležila v pomladi in poletju 2001. Namen je bil popisati avifavno dela Čukotskega polotoka, tega ornitološko zanimivega, a v večji meri neobdelanega območja, s poudarkom na goseh in pobrežnikih. V kratkih dveh mesecih, ko to vreme dopušča, seje pred našimi očmi odvilo gnezdilno obdobje od selitve na sever, kratkega obdobja gnezdenja in ob koncu začetek selitve nazaj na jug. Dva meseca, namenjena le naravi. Ali obstaja še kak lepši način kako preživeti poletje? Uukotski polotok je skrajni severovzhodni del Sibirije in obsega čez 700 000 kvadratnih kilometrov površine. Najvzhodnejši del obale je le 100 kilometrov oddaljen od obale Aljaske, od katere ga ločuje Beringova ožina. Čeprav Čukotka leži na geografski širini Skandinavije, je klima zaradi vpliva hladnega Beringovega in Čukotskega morja precej ostrejša. Tako tukaj tundra sega daleč na jug. kjer na evropskem severu že uspeva tajga. Pot smo začeli prve dni junija v glavnem mestu avtonomnega okraja Čukotke, v Anadirju. Anadirski zaliv jc bil ob našem prihodu v začetku junija še popolnoma zaledenel. čeprav so dnevne temperature ob čudovitem sončnem vremenu občasno že dosegale 20" C. Kljub temu ostanejo tla - permafrost v globini vse leto zamrznjena. Dneve čakanja na prvo možnost za nadaljevanje poti proti jugu smo preživljali v bližnji okolici mesta, na mokriščih. foro: vlih.ti'l.i Pavlićcv Kljub celoletnemu snegu je reka gnezdišče mnogih vodnih ptic. polnih pobrežnikov, ki so bili na selitvi proti gnezdiščem. Tako smo v mestu, ob izlivu reke Kazačke v morje, lahko opazovali pri hranjenju Temminckove prodnike Calidris tenuninckii. kamenjarje Arenaria interpres, močvirske martince Irin ga glareola, ozkokljune liskonožcc Phalaropus lobatus, spremenljive prodnike Calidris alpina. togotnike Pbiloinachiis pugna.x, dolgokljune greznike Linmodromus scolopacens. dolgoprste prodnike Calidrissubniinuta in še kaj. Le nekaj kilometrov iz mesta, v nizkih skalnatih previsih nad morjem, sta gnezdila sokol selec Falco peregrin us in krokar Coitus corax. Ušesa so polnili predi rij ivi klici kanadskega žerjava Grus canadensis, katerega perje ob popoldanskem soncu dobi močno rdečerjavo barvo. Na travnatih pobočjih gričev so v tem času že peli samci ostrogleža Cakarius laponicus v pisanem svatovskem perju. Na redkih, manj izpostavljenih pobočjih raste grmičevje do dveh metrov višine. Tam nas je čakala vrsta ptic pevk. od katerih so gotovo najbolj vpadljive rubinasti slavec Luscinia calliope, modra taščica Lusciniasvecica, sibirska pevka Prunella inonlanella in rdečeperuti drozg Tardusnaumanni. Navdušenost nad neverjetnim številom vrst in lepoto pokrajine, pa tudi noči. svetle kot dnevi, nam niso pustili spati. Kmalu se je. tudi kot posledica časovnega zamika, pojavila utrujenost, kije prešla šele po kakem tednu dni. Časovna razlika do domaje enajst ur in v začetku smo jo čutili močneje, kol smo pričakovali. Svetle noči pa imajo ludi precejšnjo prednost: terensko delo smo lahko opravljali ne glede na čas. Aktivnost ptic se med dnevom sicer spreminja, vendar tudi "ponoči" ne preneha. Pot smo s helikopterjem nadaljevali proti jugu. do majhnega pristanišča Beringovski. Mesto jc kljub velikemu premogovniku osiromašeno in število prebivalcev naglo upada. Ob rjavečih sodih in ostalem starem železju. ki leži po okolici, ter ob močno kadečih se dimnikih se zdi pravi čudež, da je komaj pet kilometrov od mesta velika kolonija morskih ptic. V Bcringovskcm smo se vkrcali na ladjo in se ob polnoči, ob še vedno trajajočem sončnem zahodu, vijugajoč med plavajočimi ledenimi ploščami, podali na pot proti končnemu cilju, majhni ribiški vasici Meinapilgini. Tudi tokrat je narava na poti pripravila celo vrsto presenečenj. Ves čas so nas spremljali pikčasti Phoca largba in pasasti tjulnji /listriophaca faseiata. katerih glave so se radovedno pojavljale in spel izginjale v neposredni bližini ladje. Kasneje so se jim pridružili še mroži Odobenus rosmarus. Še večje navdušenje je sprožilo ogromno število kitov, predvsem sivih kitov Eschrichtius robi ist us. Za to območje nenavadno mirno morje nam je omogočalo dobro opazovanje morskih ptic, predvsem triprstega galeba Rissa iridactyla, lednega vihamika Fulmarus glacialis. čopastega mormona Lunda cirrhata ter ogromnih kolonij na obali. Na ladji je bil tudi potapljač, z roso: Mihaela P.ivlićev Mongolski deževnik Charadrius mongolus gnezdi na suhih prodnatih tleh v velikem številu, a ga je kljub pisanemu perju težko opaziti. Ibro: Mih,wla Pavličev Vlažna travnata tundra je habitat dolgoprstega prodnika Calidris subminuta. nalogo, da razišče stanje potopljene tovorne ladje v bližini Rta Navarin. Že ob pogledu nanj. ko seje spuščal v komaj 4° C hladno vodo. nas je zazeblo. Naslednji dan proti večeru smo dosegli Kaipilgino, prvega od lagunskih sistemov, v katere smo se namenili. Vsidrali smo se pred vstopom v laguno, ob kateri se nahaja vas Meinapilgina. Izkrcavanje z majhnim čolnom v gosti megli je bilo precej zamudno, saj je oprema za šest ljudi tehtala kakšno tono. Ker v bližnji okolici kakršnakoli oskrba ni mogoča, smo vse potrebno pripeljali s seboj. Meinapilgina je majhna vas s 400, večinoma avtohtonimi prebivalci. Čukoti (ali Čukči). kot se imenuje ta etnična skupina, so se v preteklosti ukvarjali predvsem z rejo severnih loto: Mihricta Pcivi ccv Ploskokljuni liskonožec Phcilaropus fiilicatius je arktična vrsta, ki jo po gnezditvi pogosto najdemo na obali in odprtem morju. jelenov in z ribolovom (tudi kitolovom). Reja severnih jelenov je v zadnjem desetletju na tem območju popolnoma izumrla. Danes se vasica preživlja z ribolovom. Glavni dohodek prinaša ulov lososa v mesecih, ko se vrača iz morja v reke. Večji del ulova predstavlja rdeči losos Oncorhynchus nerka. Letos je bil ulov posebej obilen in tako smo bili tudi mi deležni posušenih rib od prejšnjega leta in sveže ribe ter rdečega kaviarja ob vsaki priložnosti. Ljudje so nas sprejeli z velikim zanimanjem in zelo prijazno. Predvsem z otroki smo hitro navezali stike in kmalu jezik ni bil več ovira. Pokazali so nam kraj in jarange, tradicionalne šotore iz jelenje kože, v katerih so Čukoti v preteklosti prebivali kot nomadi, danes pa jih uporabljajo le šc poleti, saj sicer živijo v hišah s štedilnikom in televizijo. Meinapilgina leži med dvema večjima jezeroma, Pekulnje in Vaamočka, ki sta z rekama povezani z morjem na jugu, na severu pa se v njiju izteka več rek. ki ob izlivu tvorijo ogromna mokrišča (notranja delta). Ta nižinski del je stisnjen med hribe, ki so del gorovja Koriak. Predel južno od jezer, ki sega do morske obale, je pretežno suh na prodnati podlagi in obraščen z lišaji in različnimi nizkorastočimi rastlinami (Empetrum sp„Vaccinium sp.. itd.). Notranjost polotoka je hribovita in prepredena z rečnimi dolinami. V poznem poletju seje po dolinah vilo le nekaj bistrih in hladnih, plitvih potokov. Reke obrašča grmičevje, predvsem vrbe (Salix alexensis in Salix pulehra). Hribovje je kopasto in poraslo z lišaji. travo in jagodičevjem ter večinoma ne presega nadmorske višine 1000 m. Morska obala Morska obala se kaže predvsem v dveh oblikah: kol prodnati in peščeni nasipi ob izlivu rek ter kol navpični skalni previsi, zaviti v meglo nad penečim se morjem. Prvi lahko zavzamejo več kilometrov široke pasove z različnimi biotopi: od zelo suhih, kjer gnezdi mongolski deževnik Charadrius mongolus, pa do vlažnejših v bližini stoječih voda, na katerih najdemo žličastega prodnika Euiynorhynchus pygmeus, to izjemno redko vrsto in ponos Čukotke. Na strmih skalnatih previsih so velike kolonije morskih ptic. Razen že omenjenih vrst smo našli tudi čopastega alka Aediia cristatella ter posamezna gnezda lednega Larus hyperhoreus in kamčatskega galeba Larus schisiisagus. Ob tem času, konec julija, so se vzdolž obale že selile velike jate rac. predvsem gag Somaieria moHissima, pisanih gag Somaleria speclabitis in ruskih gag Polysticta stellen. Jezera in notranje delte Temu območju srno namenili večji del ekspedicije. Predvsem je veljalo popisali gnezda beločele gosi Anser albifrons, ki foro. Mihaela Pavličev Tenkokljuni prodnik Calidris tenuirostris je redek gnezdilec v hladnih arktičnih in subarktičnih hribih. gnezdi tukaj v precejšnjem številu. Raziskovalni pogoji v teh krajih so sicer težavni, vendar je vsak napor obilno poplačan. Hoja v gumijastih škornjih po mokri podlagi, porasli z debelimi plastmi mahov ali trave, kjer se vdira do kolen, je primerljiva s hojo po globokem snegu. Ob koncu junija pa se pojavijo še oblaki komarjev in kmalu si nihče več ne želi sončnih dni v brezvetrju. Notranje delte so mozaik jezer in manjših rokavov rek. V vlažnejših delih smo razen gosi našli tudi veliko število spremenljivih prodnikov Calidris alpina. na suhih tleh pa sibirske prosenke Phtvialisfidva. Tudi sesalci so bogato zastopani, ogromni rjavi medvedi U rs ti s aretos hlačajo naokrog skoraj vsak dan, vendar se izogibajo nevarnemu človeku. Kmalu so tudi gornji tok rek napolnili lososi in za obilo hrane medvedom je bilo poskrbljeno. Celo samotnega volka Canis lupus smo imeli priložnost opazovati, ko seje preizkušal v ribolovu. Rdeča Vulpes vulpes in polarna lisica A/opex lagopus pa se raje odločata za plenitev gnezd. Veliko ostankov jajc in praznih gnezd smo našli pri vseh skupinah ptic. Najupadljivejši in tudi najpredrznejši od sesalcev pa so susliki Spermophihis parryii, srcdnjeveliki glodalci, ki živijo v družinskih zvezah v podzemeljskih rovih. Hitro se navadijo na prisotnost človeka in kmalu začnejo izkoriščati tudi njegove zaloge hrane. Rečne doline in hribovje Prostrana prodišča rek nudijo idealni gnezdilni prostor mnogim vrstam pobrežnikov. Nedvomno najpogostejši je komatni deževnik Charadrius liiaticula. ne manjka pa tudi mali martinec Actitis hypoleucos, sabljasti martinec Xenus ci ne reus, sibirski pepelinec I feteroscelus brevipes itd. Od ostalih zanimivosti naj omenim še srednjega Žagarja Mergussenator in harlekinko Histrionicus histrionicus. I Iribovje je kopasto in v nižjem delu poraščeno s travo, višje pa z jagodičevjem in lišaji. Izmed ujed kraljuje tukaj predvsem koconoga kanja Buieo lagopus. občasno smo opazovali tudi sokola selca Falco peregriuus. ki zaseda predvsem vlažneiše biotope z mnogimi pobrežniki ter ptičjimi kolonijami na obali in arktičnega sokola Falco rusticolus, katerega habitat so pretežno suhi predeli z visoko gostoto suslikov. Posebej posrečena najdba pa je bil tenkokljuni prodnik Calidris tenuirostris z mladiči, na izpostavljenem, komaj poraščenem pobočju na nadmorski višini 450 m. Nižje v hribih najdemo še eno zanimivo vrsto, rdečevratega prodnika Calidris rujicollis. Široke zamočvirjene doline, porasle s travo, pa so se izkazale kot idealen habitat za dolgoprste prodnike Calidris subminuta. foio: Mihaela Pavličev Žličasti prodnik Eurynorhynchus pygmeus je vrsta z Rdečega seznama. Velikost populacije ocenjujejo le na okrog 1000 parov in je verjetno v upadanju. Gnezdi ie v skrajni severovzhodni Aziji. Prostrana in nenaseljena sibirska tundra s svojim naravnim bogastvom je še poglobila naše zanimanje za odprte in pregledne biotope. Upamo, da bomo delo v sibirski tundri lahko nadaljevali tudi v prihodnosti in jo še bolje spoznali. Literatura: Kiščinskij, A. A. (1980): Die Voegel des Korjaken Hochlandes. Moskva. Lobkov, E. (1997): Die Voegelwelt Kamtschatkas. Acta ornithoecologica, knjiga 3, zvezek 4. Jena. Portenko, L.A. (1972): Pticy Cukotskogo poluostrva i ostrva Vrangela. Del 1. Leningrad. Flint. V.E., Boehme, R.L., Kostin, Y.V.. Kuznetsov, A. A. (19S4): Birds ofRussia and adjacent terrritories, Princeton University Press. Princeton. revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS Opredeljevanje predlogov posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji Luka Božič točo: Peter Büchner HribsUemu škrjancu Lulliila arborea najbolj ustrezajo suhi travniki, ki jih pri nas najdemo predvsem na Notranjskem in Primorskem. Slabo leto je minilo od izida knjige o Mednarodno pomembnih območjih (IBA) za ptice v Sloveniji. V njej je vodja projekta Slavko Polak s sodelavci obširno predstavil prvi inventar najpomembnejših območij za ohranitev ogroženih vrst ptic in njihovih habitatov. narejen na podlagi mednarodno sprejetih strokovnih kriterijev. Na osnovi teh kriterijev je bilo opredeljenih 14 območij IBA, med katerimi je 9 globalno pomembnih (dosegajo vsaj eno izmed kategorij kriterijev A) in 5 evropsko pomembnih območij (kriteriji B). Obstajajo še kriteriji C, ki so vodilo za izbiranje območij pomembnih v državah članicah Evropske unije. Sedaj, koje Slovenija postala država kandidatka za vstop v EU v prvem krogu širitve, seje pojavila potreba tudi po opredelitvi teh območij. Pomen teh območij za ohranjanje ptic je še posebno velik, saj predstavljajo različne kategorije kriterijev C (C 1 do C7) strokovno osnovo za opredeljevanje Posebnih zaščitenih območij (Special Protected Areas-SPA). za vrste ogrožene v EU. Ustanavljanje teh območij ima pravno podlago v zakonodaji EU. ki je obvezujoča za vse države članice. Direktiva o ohranjanju prostoživečih vrst ptic (Council Directive 79/409/EC) oziroma krajše Ptičja direktiva nalaga državam med drugim opredelitev do pel najpomembnejših območij v vsaki evropski regiji (Slovenija bo verjetno ena regija) za vrste z Dodatka 1. ki se tukaj redno pojavljajo bodisi na gnezditvi. selitvi ali prezimovanju (kriterij C6). Dodalek 1 vsebuje mnoge vrste ptic, ki ne spadajo v nobeno izmed skupin vrst evropske naravovarstvene pozornosti (SPEC), prav tako v tem primeru za ptice gnezdilke ne velja pravilo, da lahko država opredeli območja le za tiste vrste, katerih populacija v državi dosega vsaj en odstotek evropske (kot to velja pri uporabi kriterijev A in B). To seveda posledično vodi v opredelitev novih območij za nekatere vrste. Rezultat so območja IBA pomembna na nivoju EU. Pri uporabi kriterijev v praksi pride do velikega prekrivanja različnih kategorij kriterijev C s kriteriji A in B, zato se praviloma tudi večina območij IBA, določenih na podlagi kriterijev A in B. uvrsti med območja SPA. Pri nas od 14 takšnih območij, po ponovnem pregledu obstoječih podatkov, le eno ni več izpolnjevalo teh pogojev. Prelomni trenutek v zgodovini varstva ptic in njihovih habitalov v EU predstavlja razsodba Evropskega sodišča v sodnem postopku proti Nizozemski vladi leta 1998. Ta razsodba predstavlja legalno potrditev kriterijev za izbiro Mednarodno pomembnih območij, ki jih je pripravila organizacija BirdLife International, kol najboljšega strokovnega merila za opredeljevanje območij SPA. KRITERIJI IN KATEGORIJE ZA OPREDELJEVANJE OBMOČIJ IBA POMEMBNIH NA NIVOJU EU, UPORABLJENI V SLOVENIJI Pri opredeljevanju območij IBA na podlagi kriterijev C smo v Sloveniji uporabili kategorije Cl, C2, C4 in C6. Namen članka je predstavitev našega dela na tem področju, zato se nadaljnje besedilo nanaša le na ta del inventarja IBA. Daleč največ območij izpolnjuje pogoje žc omenjene kategorije C6 (22 od 23). Na osnovi te kategorije smo opredelili tudi največ novih območij. Med novimi območji ni nobenega mokrišča (z izjemo vlažnih travnikov), ki smo jih dobro pokrili že v prvem inventarju IBA. Dodali smo kar nekaj novih gozdnatih območij, pomembnih predvsem zaradi močnih populacij nekaterih vrst sov in divjega petelina Tel m o urogal/us ter območij s suhimi travniki in pašniki, kjer živijo velike populacije hribskih škrjaneev Lultuiaarborea, podhujk CaprimuSgus europaeus in kotom Alectoris graeca. Dodatek 1 vsebuje 181 vrst ptic, od katerih jih je bilo 116 zabeleženih v Sloveniji. Za vključi Lev na Dodatek I je predlaganih šc nadaljnjih šest vrst, od katerih se jih pet pojavlja tudi pri nas. Med vsemi temi vrstami so seveda tudi mnogi naključni gosti, vrste, ki se pojavljajo pri nas le v manjšem številu na selitvi, neredne gnezdilke in vrsle z neznanim statusom. Tc so bile izločene i t skupine vrst. za katere se opredeljujejo območja IBA. Končno smo izločili tudi tiste vrste piic. ki so pri nas sicer splošno razširjene in imajo velike gnezd itvenc populacije, a je zanje prav zaradi tega težko izbrati res najboljša območja. Te vrste so črna žolna Drvocopns martins, pivka Pi cits ca nas in rjavi srakoper Lantus co/Iurio. Zanje velja, da so dobro pokrile z mrežo predlaganih območij, siccr opredeljenimi za druge vrste, Ocenjujemo, da imajo vse tri vsaj 40 do 50 odstotni delež slovenske populacije znotraj leh območij, kar bi ob ustreznem varstvu moralo biti dovolj za njihovo ohranitev. Uvedli smo minimalno število parov (5 parov za večje vrste, kot so ujede, sove in pobrežniki ter 15 do 20 parov za manjše vrsle piic iz. reda pevcev), ki morajo živeti/bili prisotni na območju IBA. Na ta način smo s seznama izločili vrste, ki pri nas domnevno nimajo več populacij sposobnih dolgoročnega preživetja (npr. zlatovranka Coraciasgarru/m. mala čigra Sterna albifrons in belorepec Haliaeeius albiciih). Končno število vrst z Dodatka 1, za katere se opredeljujejo območja IBA (kvalifikacijske vrste), se je tako ustavilo pri številki 40. Poleg tega mora na območju IBA živeti najmanj 5 odstotkov nacionalne populacije kvalifikacijske vrste, za katero je območje SPA opredeljeno. Tako smo na primer za kozačo Si rix uralensis določili le dve območji IBA, ki pa sta po številu gnezdečih parov daleč izstopajoči in so ostala območja v primerjavi / njima relativno manj pomembna. Na tukaj opisan način smo omejili izbor območij IBA na tista, ki so res najpomembnejša za varstvo ptic z Dodatka 1 pri nas. Zelo pomembno je namreč tudi. da se število in skupna površina območij IBA obdrži na razumni in obvladljivi ravni. Foto; Peter Büchner Kosec Crex crex je edina globalno ogrožena vrsta ptic«, Iti gnezdi v Sloveniji v večjem številu. KOSEC Crex crex Kosec je edina vrsta ptice, ogrožena v svetovnem merilu (skupina SPEC 1). ki v Sloveniji gnezdi v večjem številu. Zadnji celovit popis kosca pri nas je pokazal, da slovenska populacija šteje okoli 600 teritorialnih samcev. Glavnina populacije jena Ljubljanskem barju (245 parov), notranjskih kraških poljih in strmih travnatih pobočjih južnega dela Julijskih Alp. Manjše število osebkov smo prešteli na številnih drugih otočkih primernega življenjskega prostora po Sloveniji in razveseljivo je. da vsako leto odkrijemo novo lokaliteto. Seveda pa je dolgoročno preživetje kosca odvisno od razmer na ključnih mestih njegovega pojavljanja pri nas, ki smo jih dobro pokrili s predlaganimi območji SPA. V njihovem okrilju tako gnezdi med 80 in 90 odstotkov celotne slovenske populacije. Kosec je ogrožen predvsem zaradi naglega izginjanja njegovega habitata - ekstenzivnih vlažnih travnikov. Veliko nevarnost predstavljata tudi prezgodnja košnja in zaraščanje travnikov zaradi opustitve rabe. Njegovo izginotje bomo preprečili z uvedbo kmetijsko-okoljskih ukrepov na območjih IBA, pomembnih za kosca. Uporabljan' kategorije: CI - vrste globalne varstvene pozornosti. Na območju se redno pojavlja pomembno število globalno ogrožene vrste ali katere druge vrste globalne varstvene pozornosti (ta kriterij je enak kot IBA kriterij AI). C2 - zgostitve ptic ogroženih na nivoju Evropske unije. Območje redno preleti vsaj I odstotek selitvene ali populacije vrste, ogrožene v Evropski uniji. Kriterij se uporablja tudi za območja na katerih se pojavlja vsaj 1 odstotek evropske populacije sicer splošno razširjene vrste. C4 - velike zgostitve. Na območju se redno pojavlja vsaj 20.000 osebkov selečih se vodnih ptic ali vsaj 10.000 parov selečih se morskih ptic, ene ali več vrst (ta kriterij je enak kriteriju IBA A4iii in zajema vsa mednarodno pomembna mokrišča pokrita z Ramsarsko konvencijo). C6 - vrste ogrožene na nivoju Evropske unije. Območje je eno izmed petih najpomembnejših v evropski regiji za vrslo(-e) ali podvrsto(-c) ogrožene v Evropski uniji. Oznaka »ogrožene« se tukaj nanaša na vrste z Dodatka I Ptičje direktive. Vsaka evropska regija lahko opredeli do pet takšnih območij, lahko pa tudi manj (primeri so opisani zgoraj). To seveda ne velja za vrste z. Dodatka 1, ki so globalno ogrožene in padejo pod kategorijo C1. Za te so določene mednarodno veljavne minimalne populacijske vrednosti. Država mora opredeliti kot območja SPA vsa območja, ki to vrednost dosegajo ali presegajo. Edina takšna vrsta v Sloveniji jc kosec C're.x crew za katerega smo (in tudi za druge vrste) opredelili osem območij IBA. Kot kvalifikacijske vrste se upoštevajo tudi vrste iz kategorij SPEC 2 in 3, ki so hkrati tudi selivke in pri katerih je bil v zadnjih letih zabeležen močan upad ali pa so v Evropi redke. Te postavke formalno ne moremo uvrstiti v nobeno od kategorij C. V Sloveniji gnezdijo tri takšne vrste (prepelica Coturnix coturnix, veliki skovik Olnsscops in slegur Monticola saxatilis). Skupno število vseh vrst ptic, za katere smo opredelili območja IBA, je torej 43. KAKŠNA MORAJO BITI OBMOČJA SPA? Uradno lahko opredeli območja SPA le vlada države kandidatke za vstop EU, ki pred načrtovano širitvijo posreduje seznam območij SPA Evropski komisiji. Območja Sl1 A pa stopijo v veljavo z dnevom vstopa države v EU. Tako je pričujoči seznam območij IBA v bistvu pravzaprav DOPPS-ov predlog območij SPA. izdelan po naročilu Agencije RS za okolje. Območje predlagano kot SPA mora izpolnjevati naslednje kriterije: • od okolice se mora ločiti po ornitološki pomembnosti ali/ in pomembnosti habitatov. Imeti mora določljive in v naravi prepoznavne meje; • mora biti samo po sebi ali skupaj z drugimi območji samozadostno in izpolnjevati vse zahteve ciljnih vrst ptic v obdobju njihove prisotnosti, potrebne za njihovo ohranitev; • če je na območju zastopanih več pokrajinskih tipov (oziroma osnovnih nivojev habitatov), mora imeti vsak od njih najmanj eno svojo kvalifikacijsko vrsto ptice (razen, če ena takšna vrsta uporablja več pokrajinskih tipov); • pri določanju meja območij SPA je potrebno upoštevati samo ornitološke kriterije. PODATKI, NA PODLAGI KATERIH SMO IZDELALI PREDLOGE OBMOČIJ SPA foto: Slavko Pal.ik Snežniški dinarski gozdovi - pogled proti kolpski dolini. Za opredelitev predlogov območij SPA je potrebno imeti dokaj dobre in natančne podatke o razširjenosti in velikosti populacij izbranih kvalifikacijskih vrst. Ker so bili naši podatki za nekatere izmed teh vrst precej pomanjkljivi, smo v spomladanski sezoni 2000 izvedli načrtne popise 19 vrst. Pri delu je neposredno sodelovalo 22 popisovalcev, ki so opravili preko 70 terenskih dni. podatke pa so prispevali še nekateri drugi sodelavci. Velik kos terenskega dela smo opravili na Mladinskem ornitološkem raziskovalnem taboru »Dornberk 2000«. Podatke o razširjenosti divjega petelina smo dobili od Agencije RS za okolje in še nekaterih drugih KOZAČA Strix uralensis Šele načrtne raziskave v zadnjih letih so opozorile na velik evropski pomen Slovenije za to vrsto sove. Po najnovejših ocenah gnezdi v Sloveniji 600-700 parov kozač, kar predstavlja okoli 5 odstotkov celotne evropske populacije. Tako visokega deleža nima več nobena druga vrsta ptice v Sloveniji. Pri tem moramo upoštevati tudi to, da se v Sloveniji pojavlja reliktna podvrsta S.u.macroura, razširjena v Južni in Vzhodni Evropi. Kolikšen delež njene relativno majhne populacije je zastopan v Sloveniji, zaradi pomanjkljivih podatkov s tega dela Evrope, težko ocenimo, verjetno pa presega 20 odstotkov. Na podlagi transektnih popisov izračunane gostote za Slovenijo pa so ta čas najvišje v Evropi. Kozači najbolj ustrezajo obsežni dinarski jelovo-bukovi gozdovi, predvsem starejši sestoji z obilico primernih gnezdišč. Stanje v teh gozdovih v Sloveniji je zadovoljivo, skrbeti moramo, da vsaj takšno tudi ostane. Pri opredeljevanju območij IBA smo v inventar uvrstili dve veliki gozdnati območji, katerih reprezentativna vrsta je prav kozača. S spremljanjem razvoja gozdarske politike in svetovanjem pri gospodarjenju z gozdom si bomo prizadevali za njeno ohranitev. poznavalcev te vrste, digitalizirane podlage, ki so nam olajšale izrisovanje območij, pa od Zavoda za gozdove RS. Vsem sodelujočim gre velika zahvala za enkratno opravljeno delo. Kljub temu ostaja veliko odprtih vprašanj za prihodnje sezone. Še vedno slabo poznamo nekatere bolj splošno razširjene vrste, kol so na primer koconogi čuk Aegolius fmiereiis, hribski škrjanec Liillula arbnrea in pisana penica Sylvia nisoria. Zelo malo podatkov imamo iz nekaterih slabo raziskanih, vendar nedvomno pomembnih območij (Bela krajina, nekateri deli Krasa itd.). Velika neznanka so vseslovenske populacijske ocene za mnoge vrste, pri čemer se pogosto še vedno naslanjamo na Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije iz leta 1995. Načrtujemo, da bomo te ocene precej izboljšali s popisi za Novi ornitološki atlas gnezdilk, ki so se poskusno začeli že v tem letu. In končno so tukaj še populacijski trendi naših ptic, o katerih zaenkrat le ugibamo. Spremljamo le drastično upadanje najbolj ogroženih vrst in se hkrati sprašujemo, kaj bo s tistimi, ki so še razširjene in pogoste. Namen območij SPA je navsezadnje ohranitev ugodnega statusa vrst z zdravimi in pomembnimi populacijami v EU oziroma ustaviti njihovo upadanje. Ko bo številčnost teh vrst upadla na kritično raven, bo že foto: Mirko Poruick Kozača Strix uralensis je pogosta vrsta jelovo-bukovih gozdov v Sloveniji. prepozno. Zaradi te bojazni seje pokazala močna potreba po uvedbi rednih monitoringov nekaterih vrst. med katerimi imajo seveda posebno mesto kvalifikacijske vrste območij SPA. PREDLAGANA OBMOČJA SPA Po opravljeni analizi pridobljenih podatkov smo izdelali popoln seznam območij IBA in ga posredovali Agenciji RS za okolje kol naš predlog za opredelitev območij SPA. Ta trenutno obsega 23 območij, njihova skupna površina pa znaša približno 489.000 ha, kar je dobrih 24 odstotkov ozemlja Slovenije. Velikost posameznih območij je med 1300 ha in 100.980 ha. Štiri območja so večja od 50.000 ha. Največ kvalifikacijskih vrst (II) ima IBA reka Mura. nadaljnjih pet območij pa nudi življenjski prostor več kot petim takšnim vrstam. Na štirih območjih IBA se pojavlja le ena kvalifikacijska vrsta, tri izmed njih so pomembna za globalno ogroženega kosca. Če pogledamo vse vrste z Dodatka 1, vidimo, daje leh na predlaganih območjih SPA med 2 in 24. Največjih gostita dve veliki, pretežno gozdnati območji, Kočevsko-Kolpa in Pivka-Snežnik. 1. TRIGLAVSKI NARODNI PARK 2. POREČJE NANOŠČICE 3. KRAS 4. SEČOVELJSKE SOLINE 5. DOLINA REKE 6. LJUBLJANSKO BARJE \ j5) 7. PLANINSKO POLJE V, 8. CERKNIŽKOJEZERO 9. KRAKOVSKI GOZD-ŠENTJERNEJSKO POLJE 10. KOČEVSKO-KOLPA 11. REKA DRAVA 12. REKA MURA 13. GORIČKO 14. DRAVINJSKA DOLINA 15. DOBRAVA-JOVSI 16. JUŽNI ROB TRNOVSKEGA GOZDA IN NANOS 17. BANJŠICE 18. KOBARIŠKI STOL-PLANJA 19. VZHODNI DEL KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP IN KARAVANK 20. PIVKA-SNEŽNIK 21. POHORJE 22.JELOVICA 23. OSTENJA POSAVSKEGA HRIBOVJA © Vrste, za katere smo opredelili območja IBA p V čapljica Ixobrydius tninutws, 2. bela štorklja Ciconia ciconia, 3. črna štorklja Ciconia nigra, 4. beloglavi jastreb Cyps fulvus, 5. sršenar Pernis apivorus, 6. mali klinkač Aquila pomarina, 7. planinski orel Aquila chrysaetos, 8. kačar Circaetus gallicus, 9. pepelasti lunj Circus cyaneus, 10. južna postovka Falco naumanni, 11. sokol selec Falco peregrinus, 12. belka Lagopus mutus, 13. divji petelin Tetivo urogallus, 14. ruševec Tetrao tetrix, 15. kotoma Alectoris graeca saxatilis, 16. prepelica Coturnix coturnix, 17. kosec Crex crex, 18. grahasta tukalica Porzana porzana, 19. mala tukalica Porzana parva, 20. beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, 21. polojnik Himantopus himantopus, 22. močvirski martinec Tringa glareola, 23. iembna na nivoju EU (predlogi območij SPA) črnoglavi galeb Larus melanocephalus, 24. mali galeb Lam s minutus, 25. navadna čigra Sterna hirundo, 26. črna čigra Chlidonias niger, 27. veliki skovik Otusscops, 28. velika uharica Bubo bubo, 29. kozača Strix uralensis, 30. koconogi čuk Aegolius fimereus, 31. mali skovik Glaucidium passerinum, 32. podhujka Caprimulgus europaeus, 33. vodomec Alcedo atthis, 34. srednji detel Dendrocopos medius, 35. belohrbti detel Dendrocopos leucotos, 36. hribski škrjanec Lullula arborea, 37. rjava cipa Anthus campestris, 38. slegur Monticola saxatilis, 39. pisana pentea.Sylvia nisoria, 40. mali muhar Ficedulaparva, 41. belovrati muhar Ficedula albicollis, 42. črnočeli srakoper Lanius minor, 43. vrtni strnad Emberiza hortulana VABILO K SODELOVANJU V DOPPS - u pripravljamo načrt dela za prihodnje leto. K delu želimo pritegniti čimveč članov. Če imate idejo za naravovarstveni projekt, vas prosimo, da nam jo sporočite. Posebej veseli bomo tistih članov, ki imajo tudi čas, voljo in znanje, da uresničijo svoje ideje oz. prijave za vodenje projektov. Vsako prispelo pobudo ali prijavo bomo skrbno pretehtali. V okviru možnosti in razpoložljivih sredstev bomo izbrane projekte in vodje projektov vključili v načrt dela za prihodnje leto. Veselimo se vašega sodelovanja. Tomaž Jančar, direktor Popularizacija pticam prijaznega kmetovanja Leon Kebe preteklih desetletjih so se polja in ostale kmetijske površine z razvojem tehnologije, uporabo sintetičnih pesticidov, umetnih mineralnih gnojil in težke mehanizacije vse bolj in bolj spreminjale v tovarne na prostem. Kakor tovarne je tudi tako kmetijstvo povzročitelj velikih onesnaženj in je do narave vse prej kot prijazno. Zaradi intenzivnega kmetijstva upada število mnogih do nedavnega še pogostih vrst, kot so poljski škrjanec. poljski vrabec, veliki strnad,... Nekatere vrste, kot na primer jerebica in čuk, so že na robu izumrtja. Pri določitvi predlogov Mednarodno pomembnih območij za ptice v Sloveniji (IBA) smo se seznanili z dejavniki ogrožanja ptic in njihovih habitatov. Analiza je pokazala, da kmetijstvo predstavlja največjo grožnjo slovenskim IBA-jem. V kar 86 odstotkov IBA-jev ima kmetijstvo velik ali vsaj srednje velik vpliv na ptice in njihove življenjske prostore. Natančnejši rezultati o tej temi so objavljeni v knjigi "Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji", ki jo jc izdalo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 1/ Evropski uniji, kjer predstavljajo kmetijska zemljišča skoraj polovico celotne površine, so se problemov, kijih povzroča intenzivno kmetijstvo, zavedli že pred dobrimi dvajsetimi leti. Tudi prizadevanj nevladnih organizacij s področja varovanja narave, predvsem pa naše krovne organizacije BirdLife International, so pripomogla, da so na nivoju EU sprejeli Direktivo o ohranjanju prostoživečih vrst ptic (Council directive 79/409/EC) kot prvo s področja varovanja in ohranjanja narave. V DOPPS - u se zavedamo problemov, ki jih v Sloveniji povzroča intenzifikacija in opuščanje kmetijskih površin. Naslanjajoč se na izkušnje partnerjev iz EU smo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predlagali uvedbo subvencij za pticam prijazne načine kmetovanja. Opozarjali smo jih na področja kmetovanja, ki pticam povzročajo največ škode in tudi na možne rešitve. Intenzivna pridelava v večini slovenskih regij nima prihodnosti. Zdrava in naravi prijazna pridelava hrane je način, ki Sloveniji zaradi njenih naravnih danosti in še dokaj ohranjene narave daje možnost uveljavitve v evropskem prostoru. Želja DOPPS-a je, da bi kmetje in lastniki zemljišč lahko gospodarili z zemljo tako, da bi bilo naravi prijazno in hkrati tudi ekonomsko zanimivo. L uvedbo Slovenskega kmetijsko okoljskega progra- ma so na MKGP delno uresničili naše predloge. Vsekakor je to uspeh, ki ga ni mogoče spregledati. Še večji uspeh za DOPPS pa je pri- znanje našega strokovnega dela, ki nam gaje MKGP dal z izborom območij IBA kot podlage za kmetijsko okoljski ukrep "Ohranjanje habitatov ogroženih vrst ptic". Poleg tega ukrepa sta v slovenskem kmetijsko okoljskem programu še dva, ki sta pticam prijazna. Gre za ukrepa "Travniški sadovnjaki" in "Ohranjanje ekstenzivnega travinja". Ti ukrepi seveda še zdaleč niso dovolj za uspešno varovanje ptic in narave. Veliko stvari je še nedorečenih. Kot dolgoročni indikatorji uspeha teh ukrepov so med drugim navedene tudi ptice, torej naj bi povečana številčnost populacij določenih vrst ptic kazala na uspešnost tega programa. Vendar vrste ptic niso določene niti ni določen način, kako in kdo bo spremljal gibanje njihovih populacij. To je samo ena od pomanjkljivosti. V splošnem so subvencije v kmetijstvu še vedno veliko večje za vzpodbujanje intenzivne pridelave, kakor za vzpodbujanje naravi prijaznega kmetovanja. Na DOPPS-u bomo nadaljevali z začetim delom in vztrajali na tem, da se naše geslo "Skupaj za ptice in ljudi" uresniči tudi na slovenskih kmetijskih površinah. Drugi skupinski popis ptic Kozjanskega parka .Ulju incva prvo leto popisov za Novi ornitološki atlas gnezdilk. Popisi so seveda omejeni na spomladanski čas, ko prično naše gnezdilke s svatovanjem. Otvoritev prve popisne sezone za Novi atlas v letu 2001 smo imeli na že drugem skupinskem popisu ptic Kozjanskega parka, ki gaje finančno podprla uprava Kozjanskega parka in njen direktor Franci Zidar, izvedbeno plat pa je prevzel DOPPS s koordinatorjema Tomažem Jančarjem in Alom Vrezcem. b pomoči 19 navdušenih in požrtvovalnih popisovalcev smo uspeli izvesti popise v šestih vikendih, dva v aprilu, dva v maju in dva v juniju. Brez sodelovanja izkušenih popisovalcev, članov DOPPS-a, seveda ne bi šlo, zato gre prav njim največja zahvala. Popisa so se udeležili naslednji popisovalci: Andrej Bibič. Dominik Bombek. Luka Božič, Dare Fekonja, Andrej Figelj, Jernej Figelj. Marjan Gobec, Tomaž Jančar, Matjaž Kerček. Dušan Klenovšek. Jana Ktis. Tomaž Mihelič. Mirko Perušek. Borut Rubinič, Željko Šalamun. Borut Štumberger, dr. Tomi Trilar, Al Vrezec in Eva Vukelič. ovost letošnjega popisa je bilo tudi sodelovanje mlajših in manj izkušenih članov, katerih prispevek bo pri prihodnjih popisih še kako pomemben in potreben. Verjetno je za novega popisovalca najboljša šola sodelovati na ornitološkem popisu, sajjc dobro terensko delo odvisno predvsem od obilice izkušenj. Nekateri mlajši udeleženci so se pokazali tudi kot izvrstni poznavalci ptic. Pri terenskem delu so popisovalcem pomagali Tilen Rasle, Nataša Krušič, Dejan Lipovec, Leon Ljubijankič, Ivo Makuc. Alen Ploj. Matjaž Premzl in AlešTomažič. ako uspešen je bil letošnji popis na Kozjanskem, nam lahko izpričajo številke o zbranih ornitoloških podatkih. V šestih vikendih smo uspeli popisati 1016 popisnih točk. opravili smo 70 delovnih dni in zbrali 670 zapisov o redkih vrstah. In ravno v tem je moč skupinskih popisov, saj bi cn popisovalec tolikšno število podatkov zbiral nekaj let. Pri točkovnih popisih, ki so iz vidika poznavanja ptic najbolj zahtevni, so največ točk popisali Andrej Figelj (110), Dušan Klenovšek (104) in Dare Fekonja (100). Pri kvalitativnih popisih je uspel popis največjega števila kvadratov 5x5 km Tomažu Jančarju (14). kije zabeležil tudi največje število zapisov o redkih vrstah (86). eveda pa je tak popis izvrstna priložnost za druženje in tudi tokrat je bilo tako. Prijetni jutranji teren smo zaključili s pomenkom ob kosilu, popoldanski teren pa smo namenili iskanju redkih vrst, spet v dobri družbi. Ornitoloških zanimivosti ni manjkalo. Na prvem popisu v aprilu sta nas Marjan Gobec in Željko Šalamun razveselila z novico o opazovanju pegamov. Veliko udeležencev se še ni imelo priložnosti srečati s to živopisano severnjaško ptico. Pegami so bili kot nalašč za prijeten zaključek prvega popisnega vikenda, ko nas je šla skupina opazovat jato teh ptic v sadovnjak blizu Dobjega. Terenske dogodivščine so nekaj čudovitega in lepega, še posebej če jih lahko deliš z datgimi prijatelji in kolegi. Prav ,) vznemirljivje klepet ob opoldanskem kosilu, ko razlagaš kolegom jutranje pripetljaje in poslušaš, kaj so videli in doživeli drugi. Nismo se mogli načuditi mali tukalici, ki sta jo Luka Božič in Aleš Tomažič opazovala ob robu gozda čepečo na smreki, ali pa gozdnemu jerebu, s katerim seje srečal Marjan Gobec. Pika na i v zadnjem popisnem vikendu pa je bil težko pričakovani mali muhar, ki gaje izsledil Mirko Perušek. Prava atrakcija je bilo tudi gnezdo kragulja, ki ga je Tomaž Jančar našel na eni izmed svojih popisnih točk. kupaj smo na popisu registrirali 102 vrsti ptic. Nekaterim je bil popis gotovo prvo srečanje s katero od vrst. Popis je zajel skoraj vse vidike popisovanja ptic. Skupno nam je bilo točkovno popisovanje, potem pa si je vsak bolj ali manj glede na svoje izkušnje in poznavanje izbral še druga področja popisovanja. Nekatere so bolj zanimale sove in nočni tereni, dntge skalne stene, tretji pa so v opoldanski pripeki popisovali na termiki krožeče ujede, spet četni so domačine povpraševali po njihovih opažanjih ptic v domačem okolišu. In ravno v tej pestrosti zanimanj in znanj, ki jo premoremo v društvu, je čar in moč takih skupinskih popisov, zaradi katerih je učinkovitost le-teh večja, kot pa če bi se k delu spravil vsak sam. DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA drugim bomo izvedeli, da je zaradi gnezdenja svetovno ogroženega kosca uvrščeno v kategorijo globalno pomembnih območij in da gnezdijo tukaj še grahasta tukalica, mokož in prepelica. • 21. februar 2002 Al Vrezec: Kozača Predavanje, ki je posebej primerno za vse ljubitelje sov. Predavatelj bo predstavil rezultate večletnih raziskav te za Slovenijo zelo pomembne vrste. Izvedeli bomo tudi veliko zanimivosti iz življenja drugih gozdnih vrst sov. • 21. marec 2002 Luka Božič: Opredeljevanje območij IBA v Sloveniji Seznanili se bomo s kriteriji za opredeljevanje teb območji in njihovim pomenom za varstvo ptic. Spoznali bomo nova območja IBA v Sloveniji in najpomembnejše vrste ptic, ki se na njih pojavljajo. • 18. april 2002 Klemen Jerina: Rjavi medved Kaj je resnica in kaj ne o rjavem medvedu, ki postaja v zadnjem času predmet političnih manipulacij. Predavanje je posebej namenjeno prebivalcem Cerknice, ki z medvedom "živijo". Predaval bo eden največjih slovenskih strokovnjakov in raziskovalcev rjavega medveda. • 23. maj 2002 Leon Kebe: Pticam prijazno gospodarjenje s travniki Travniki so del kulturne krajine in obenem habitat mnogih ogroženih vrst ptic. Izvedeli bomo, kako je potrebno s travniki upravljati, da se bodo te ptice ohranile. kraj: Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Ipavčeva ulica 18, Celje termin: vsak tretji torek v mesecu, čas: 18. ura • 15. januar 2002 Dominik Bombek: Pomoč pticam Na predavanju se bomo naučili kako pravilno pomagamo pticam z izdelavo gnezdilnice, pravilnim hranjenjem ali ureditvijo okolice našega doma. • 19. februar 2002 Tomaž Mihelič: Velika uharica Predavatelj nam bo predstavil rezultate večletnih raziskav gnezditvene ekologije in prehrane naše največje vrste sove. Spoznali bomo tudi najpomembnejše dejavnike, ki jo ogrožajo. • 19. marec 2002 Jakob Smole: Amerika Vrata v pcičji svet in naravna bogastva novega sveta nam bo odstrl ornitolog, kije med drugim obiskal tudi znamenite ameriške narodne parke. • 16. april 2002 Franc Bračko: Oglašanje ptic Predavanje je namenjeno tistim, ki želijo poglobiti znanje o oglašanju ptic ali se naučiti njihovega prepoznavanja po oglašanju in petju. • 21 . maj 2002 Leon Kebe: Ptice sadovnjakov Na predavanju se bomo seznanili s pomenom visokodebelnih sadovnjakov za ptice in izvedeli, kakšno je pticam prijazno gospodarjenje s sadovnjaki. • 18. junij 2002 Dušan Klenovšek: Vpliv človekovih posegov na okolje in avifavno Posavja Na zadnjih kilometrih slovenske Save se pojavljajo številni naravovarstveni problemi, ki namjih bo predstavil ornitolog, dober poznavalec Posavja in tovrstne problematike. Delavnici za Novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije Na delavnicah bo tekla beseda o spremembah v metodi popisovanja, ki smo jih uvedli v letošnjem letu. Priložnost, da tudi vi poveste svoje želje, pripombe in dobite kar najboljšo informacijo o možnosti aktivnega vključevanja k delu atlasa. Obe delavnici, v Mariboru in Ljubljani, bo vodil koordinator projekta Tomaž Mihelič. • Maribor, 27. februar 2002 Delavnica bo na Pedagoški fakulteti (Koroška cesta 160) v predavalnici 0.68 ob 18. uri. • Ljubljana, 28. februar 2002 Delavnica bo vprostorih DOPPS-a naŽibertovi 1 ob 18. uri. Izleti DOPPS-a januar - junij Vse dodatne informacije o izletih dobite v pisarni DOPPS-a, na telefonski številki 01 544 12 30 ali pri vodjih izletov. Na izlete prinesite s seboj opremo za opazovanje ptic (daljnogled, teleskop, fotoaparat) in ornitološko literaturo. • 19. januar 2002 Mariborski otok (vodita Luka Božič in Damijan Denac) Priložnost, da spoznate bogat ptičji svet Mariborskega otoka in številne naravne, zgodovinske in druge zanimivosti tega dela reke Drave. Izlet posebej priporočamo ornitologom začetnikom, otrokom in njihovim staršem. Zborno mesto je pred gostilno v Koblarjevem zalivu ob 9. uri. • 2. februar 2002 Tivoli (vodi Dare Fekonja) Izlet je namenjen predvsem ornitologom začetnikom in otrokom. Naučili se bomo prepoznavanja ptic, ki živijo v bližini naših domov in izvedeli veliko zanimivosti iz njihovega življenja. Zborno mesto je pred vhodom vzimski bazen hale Tivoli ob 9. uri. • 9. februar 2002 Ormoško jezero (vodi Luka Božič) Na Ormoškem akumulacijskem jezeru prezimujejo njivske in beločele gosi, ki sijih na tem tradicionalnem izletu poleg drugih vodnih ptic vedno dobro ogledamo. Za zborno mesto in uro začetka izleta pokličite vodjo na telefon 041 513 523. • 16. februar 2002 Obala med Strunjanom in Izolo (vodi Borut Mozetič) Opazovali bomo kričave čigre, polarne slapnike, srednje Žagarje, črnogrle ponirke in druge vrste, ki prezimujejo na morju. Na strunjanskem klifu nas lahko preseneti skalni plezalček. Dobimo se ob 9. uri na parkirišču ob strunjanskih solinah. • 17. marec 2002 Ljubljansko barje (vodi Eva Vukelič) Priložnost, da se ornitologi po skupščini, ki bo v soboto 16. marca, srečamo še na terenu. Dobimo se ob 8. uri na avtobusni postaji Log pri Brezovici. DRUŠTVENI IZLETI IN PREDAVANJA • 23. marec 2002 Kraški rob (vodi Tomaž Mihelič) Kraški rob nas v tem času vedno preseneti s svojo toplino. Skušali si bomo ogledati nekaj zanimivi h vrst, med katerimi bomo največ pozornosti namenili puščavcu, skalnemu strnadu in skalnemu plezalčku... Beseda bo tekla tudi o naravovarstveni problematiki območja. Dobimo se ob 8. uri pred cerkvijo v Črnem Kalu. Interesenti iz osrednje Slovenije naj se na izlet prijavijo v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 54412 30, kar bo omogočilo bolj racionalno porazdelitev udeležencev po avtomobilih. • 30. marec 2002 Rače, Požeg (vodi Matjaž Kerček) Kdor še ni videl ribjega orla, ima veliko možnosti, da ga vidi na tem izletu. Pričakujemo tudi pobrežnike, ki se na ribnikih ustavljajo na pomladanski selitvi. Zbor je na železniški postaji v Račah ob 8.30, na izlet pa se prijavite v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 54412 30. • 13. april 2002 Krakovski gozd (vodijo Andrej Hudoklin, Hrvoje Oršanič, Mojmir Pustoslemšek) Ogledali si bomo mogočni nižinski poplavni hrastov gozd, ki sodi med IBA območja.Tukaj gnezdijo tudi črnaštorklja, m al i kl i n kač i n sred nj i detel. Zbor je na parki rišču pri gosti I ni Zolnirv Kostanjevici ob 8. uri. Obvezni so škornji. • 20. april 2002 Boč (vodijakob Smole) Za Boč so značilni dobro ohranjeni gozdovi in strma pobočjazmnogimi toploljubnimi elementi. Polegavifavne tega območja, s številnimi primarnimi in sekundarnimi duplarji, bomo imeli priložnost spoznati tudi tukajšnjo zanimivo floro. Na izlet se prijavite pri vodji natelefon 031 602 167, kjer boste dobili vse dodatne informacije. • 27. april 2002 Cerkniško jezero (vodita Dare Šere in Leon Kebe) Cerkniškojezeroje v obdobju pomladanske selitve izjemno zanimivo. Opazovali bomo številne pobrežnike in ujede, lahko pa tudi že prve rjave srakoperje in smrdokavre. Zborno mesto je na parkirišču na koncu vasi Dolenjejezero ob 8. uri. Za dodatne informacije pokličite vodjo izleta (Leon) natelefon 041 605120. • 11. maj 2002 Dolga vas (vodi Igor Kolenko) S skrajnim vzhodnim delom Prekmurja nas bo seznanil dober poznavalec tega območja. Vabljeni v deželo štorkelj. Natančne informacije o izletu dobite v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 544 12 30, kjerseje potrebno prijaviti na izlet. • 18. maj 2002 Sabotin (vodiJernej Figelj) Izlet je nadaljevanje predavanja v Kopru, ki bo dva dni prej. Vse slišano bomo videli tudi vživo. Zborje ob 7. uri na parkirišču pred mostom vSolkanu. Na izlet se prijavite v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 54412 30. • 25. maj 2002 Nanos (vodi Branko Koren) Na izletu se bomo pobliže seznanili z bogato ornitofavno Nanosa. Pričakovana vrsta je sokol selec, ostale pa naj ostanejo skrivnost. Dobimo se ob 7. uri pred Mercatorjevo trgovino v Razdrtem. Svojo udeležbo potrdite v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 54412 30. • 1. junij 2002 Raduha (vodi Luka Božič) Spoznali bomo značilne vrste alpskega sveta, z malo sreče palahko vidimo tudi skalnega plezalčka, ki na tem območju gnezdi. Vse dodatne informacije o izletu dobite pri vodji na telefonu 041 513 523. Akcije DOPPS-a januar - junij • 12., 13. januar 2002 IWC - januarsko štetje vodnih ptic Koordinira Borut Štumberger. Ne zamudite tradicionalne akcije štetja vodnih ptic, ki seje udeležijo skoraj vsi ornitologi v Sloveniji. Podrobne informacije so v posebnem prispevku. • 2. marec 2002 Izdelava otoka za čigro na Gajševskem jezeru Koordinira Zeljko Šalamun. Na novo nastalo kolonijo navadnih čiger je potrebno zavarovati pred nepredvidenim dvigom vode. Z gramozom bomo povišali obstoječi otok površine 60 m2 in s tem poskrbeli za varno gnezdenje čiger. Za izvedbo akcije bo potrebnih veliko rok, saj bomo morali prod do otoka zvoziti s samokolnicami. Prostovoljci, ki bi želeli pomagati pri akciji, pokličitevpisarno DOPPS-a na telefon 01 54412 30. • 13. april 2002 Čiščenje stene za breguljko Koordinirata Franc Bračko in Boris Kočevar. Vsakoletna akcija, na kateri očistimo in pripravimo peščene stene za gnezdenje breguljk. Delo rokje nadomestilo nekdanje redne poplave reke, ko ta še ni bila energetsko izkoriščena. Načrtovano je čiščenje sten pri Središču ob Dravi in Slovenji vasi. Prostovoljci, ki bi želeli pomagati pri akciji, pokličite v pisarno DOPPS-a na telefon 01 54412 30. • 20. april 2002 (Dan zemlje) Čiščenje okolice Cerkniškega jezera Koordinira Branko Koren. Delovna akcija, ki jo organiziramo skupaj s Turističnim društvom Notranjska. Okolico Cerkniškega jezera bomo očistili smeti. Prostovoljci, ki bi se želeli udeležiti akcije, pokličite v pisarno DOPPS-a na telefon 01 54412 30. • 1., 2. junij 2002 Crex night Koordinira Branko Koren. Tradicionalna vsakoletna nočna akcija, kjer popišemo gnezditveno populacijo koscev na Cerkniškem jezeru. Podrobne informacije o poteku popisa dobite v pisarni DOPPS-a na telefonu 01 54412 30. Aleš Tomažič V čudovitem jutru, 26. maja 2001, seje 11 udeležencev zbralo pred hotelom Peca v Mežici. Po krajšem pogovoru smo se odpeljali nekoliko više do parkirišča, kjer seje izlet dejansko začel. Obetal se nam je krasen dan. Že kar na začetku smo večinoma brez težav določili nekaj pogostejših vrst, ki so pele v naši bližini. To so bile taščice, ščinkavci. vrbji kovački in stržki. Prve težave pa so nastopile, ko se je nad nami oglasil krivokljun. Ko smo prišli do manjše čistine ob cesti, seje kviz nadaljeval. Pred nami sta peli siva pevka in drevesna cipa. Pot nas je peljala tudi mimo ogromne smreke s obsegom debla 3,8 m, ki ji zaradi mnogih vrhov pravijo Deseteroglavi očak. Približno petdeset metrov dalje smo na travniku opazili samico komatarja, ki seje tam prehranjevala. Nekaj minut zatem smo prispeli do koče, kjer smo si privoščili krajši postanek. Po počitku smo se odpravili do Male Pece, kjer smo ponovno opazovali krivokljune in pojočo sivo pevko. Našo pozornost je naenkrat pritegnil sokol selec, ki je letel s skalne stene mimo nas. Pot smo nadaljevali do križišča, kjer smo se odločili za zelo zahtevno smer. S te poti smo imeli krasen razgled na dolino. Tam smo opazili postovko in šmarnico. Ob stezi smo se nagledali tudi gorskih rastlin, kot so alpski zvonček, oklep in lepi jeglič. Ko smo prestali večji del poti. smo si privoščili počitek na mehki travi. S tega mesta smo lahko lepo opazovali pojočo planinsko pevko. Odpravili smo se proti vrhu, pri čemer smo hodili prek zaplat snega. Tik pod vrhom, nekaj metrov od poti, smo naleteli na gnezdo vriskarice z jajci. Končno smo osvojili vrh Pece (2126 m n. v.). Po počitku smo odložili nahrbtnike in s teleskopi šli nekoliko dalje, kjer smo opazili najzanimivejšo vrsto tega dne - belko. Samec in dve samici so se sprehajali in prehranjevali pred nami. Ko so ptice odšle za skale, smo si upali še bliže. Takrat jih je Jakob tudi slikal. Že skoraj na avstrijski strani smo našemu spisku dodali še brezovčka. Izlet se je končal v prijetni družbi v gostilni pod Peco. POHORJE Luka Božič Opis območja Pohorje predstavlja skrajni vzhodni del centralnih Alp inje zadnje višje pogorje v Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet. Poleg značilnega videza ga zaznamujejo še številne druge posebnosti. Med njimi je nedvomno silikatna geološka podlaga, zaradi katere je Pohorje zelo bogato s površinskimi vodami. Ponekod so razvita tudi prava visoka barja, kakršna v Sloveniji v takšnem obsegu najdemo le še na Pokljuki. Pohorje prekrivajo obsežni smrekovi gozdovi, ki so nadomestili v preteklosti bolj razširjene jelovo-bukovc gozdove. Ostanek takšnega gozda je gozdni rezervat s pragozdom Šumik v dolini potoka Lobnica nad Rušami. Poleg tega je na Pohorju še nekaj gozdnih rezervatov, med katerimi so najpomembnejši Črno jezero. Bojišče pohorskega bataljona in največji med njimi. Lovrenška jezera (čez 500 ha). Ena izmed posebnosti so tudi pohorske planje, obsežne travnate površine na najvišjih predelih. Te niso nastale kot posledica klimatske gozdne meje, temveč človekovega delovanja. Najvišje se Pohorje vzpne na Črnem vrhu (1543 m n. v.). Najbolje ohranjeni ter z vidika ptic in njihovih habitatov najpomembnejši predeli so kopasti vrhovi 'i?cc' Samo jenčič Travnata planja med Ostruščico in Lovrenškimi jezeri. zahodnega dela Pohorja nad 1400 metri nadmorske višine ter širok, planotast svet med Šumikom. Tremi kralji. Peskom in Klopnim vrhom na nadmorski višini nad 1100 metri n. v. V nadaljevanju se bomo osredotočili samo na ta območja. Dostop Na Pohorje se lahko podamo peš iz doline ali pa se povzpnemo nekoliko višje po cesti. Na Pohorju jc izgrajena obsežna mreža gozdnih cest, po kateri lahko z avtomobilom dosežemo skoraj vsak kotiček tega območja. Vožnja po vseh cestah ni dovoljena, saj so povečini namenjene gozdarskim delavcem. Povečan promet na teh cestah v zadnjih letih negativno vpliva na živalstvo, saj vnaša v gozdove vedno večji nemir. Zaradi tega bo najbolje, če se na Pohorje odpeljemo po eni izmed cest, ki so namenjene turistom. Najugodnejši je dostop iz Zreč, od koder vodi asfaltirana cesta do turističnega naselja na Rogli. Na Roglo lahko pridemo tudi s severne strani, iz Dravske doline, prek Lovrenca na Pohorju. Tukaj je dobro izhodišče za izlet do Lovrenških jezer, kijih dosežemo po dobri uri hoje, medtem ko traja pot do Ribniške koče pod Jezerskim vrhom še eno uro dlje. Do slednje lahko pridemo po cesti bodisi iz Radelj ob Dravi bodisi iz Podvclkc (poti se srečata v Ribnici na Pohorju). Ogled omenjenega planotastega dela je najbolje pričeti pri Domu na Osankarici. Taje z južne strani najlažje dostopen prek Oplotnice. Ta kraj dosežemo tako, da po 1,5 km vožnje po stari cesti od Slovenske Bistrice proti Slovenskim Konjicam zavijemo desno, kot označuje tabla. Od tod je še približno 10 km do Osankarice. Z Osankarice lahko pridemo do Črnega jezera v 10 minutah, do bojišča Pohorskega bataljona v pol ure, do Klopnega vrha v uri in pol ter do Koče na Pesku v treh urah. Najprimernejši čas za obisk teh območij je od srede aprila do konca junija, ko je tudi gnezditvena sezona na višku. Upoštevati moramo, da na vseh cestah, razen na tisti iz Zreč do Rogle (ta je redno plužena), sneg normalno leži do začetka aprila, na nekaterih odsekih pa se lahko zadrži tudi do prvih dni maja. Gnezditev Ena izmed najbolje zastopanih skupin ptic v pohorskih gozdovih so sinice. Najštevilčnejši med njimi je menišček Parus ater, brez. težav pa lahko srečamo tudi čopasto P cristatus in gorsko sinico P. montanus. Slednji dve nas na svojo prisotnost ponavadi najprej opozorita z značilnim oglašanjem. Poleg rumenoglavega kraljička Regulin; regains je pogost tudi rdečeglavi kraljičck R. ignicapillus. ki se v višjih foto Pecei Buchrter Siva pevka Prunella /nodularis. gostotah pojavlja predvsem v bolje ohranjenih gozdnih sestojih. Od žoln bomo skoraj zagotovo srečali črno žolno Dryocopus martins. nedvomno pa bomo naleteli na značilne sledove njenega prehranjevanja na trhlih drevesnih štorih. Precej redkejši je triprsti detel Pico ides tridavtyh is. Čeprav je na obravnavanih območjih Pohorja verjetno splošno razširjen, pa ga zaradi tihega načina življenja kaj lahko spregledamo. Še najbolje jc poskusiti v rezervatu v okolici bojišča Pohorskega bataljona. Na celotnem območju Pohorja je še nekaj rastišč divjega petelina Teirao urogallns. Za srečanje s to vrsto potrebujemo kar nekaj sreče, lahko pa ga po naključju splašimo na kakšnem gozdnem robu. Podobno velja tudi za gozdnega jereba Bonasa bonasia. Ti gozdovi ustrezajo tudi komatarju Tardus torquatus, ki živi dokaj skrito življenje. Še najlažje ga vidimo na tleh. na robu kakšnega kolovoza ali travnate planje, ko si pride iskat hrano. Zelo dobra lokaliteta za opazovanje te vrste je okolica Ribniške koče. Za vse naštete vrste so najprimernejše zgodnje jutranje ure, kar pa še ne pomeni, da večerni sprehod ne more biti zanimiv. V okolici Črnega jezera lahko slišite monotono oglašanje malega skovika G/aucidium passerinum. Z nekaj vztrajnosti ga lahko tudi zagledate, ko poseda na izpostavljenem vrhu smreke. V takšnem času smo tukaj opazovali svatovski let sloke Scolopax rusticola, ene izmed manj poznanih gnezdilk Pohorja. Robne predele barij v okolici Črnega in Lovrenških jezer poraščajo sestoji ruševja. Še bolje je, če se ti prepletajo s posameznimi nizkimi smrekami. Tukaj lahko vidimo tipične gnezdilke tega habitata, mlinarčka Sylvia curruca, sivo pevko Prunella inodularis in severnega kovačka Pliylloscopus t roch Has. V nekoliko bolj suhih predelih izvaja svoje akrobatske pevske polete drevesna cipa Anthus trivialis. Le res najvišje dele Pohorja naseljuje brezovček CardueHs flammea, čigar gnezdeča populacija na Pohorju pa verjetno ne šteje kaj dosti več kot 20 parov. Kljub temu pa je s svojimi pevskimi poleti in značilnim oglašanjem lahko zaznaven. Podobno ali še manjše je številčno stanje ruševca Teirao letrix. Zgodaj spomladi se zberejo samci na nekaj preostalih rastiščih, kjer izvajajo svatbene rituale v prisotnosti samic. Največje je v bližini Lovrenških jezer, opazovanje te vrste pa zahteva zgoden obisk, mirno jutro in veliko previdnosti. Množico potokov sta si za svoj življenjski prostor izbrala povodni kos Cinclus cinchts in siva pastirica MotaciUa cinerea. Prvi potrebuje nekoliko bolj vodnate potoke, medtem ko se pastirica zadovolji že z manjšimi potočki. Prežimo vanje in selitev Dolgo zimo, snežna odeja leži na Pohorju v povprečju pet mesecv, preživlja na najvišjih predelih le malo vrst ptic. Nekaterim najbolj trdovratnim stalnicam se pridružijo velike jate brinovk Turduspilars, med katerimi se vselej zadržujejo fatu PctL-r BucIhici Brezovček Carduelis flammea je redek gnezdilec najvišjih predelov Pohorja. ludi vinski drozgi T. Waats. Ti so tukaj pozimi veliko bolj pogosti kot v dolini. V času spomladanske selitve se na pohorskih planjah. na primer v okolici Rogle, množično pojavljajo repaljščice Saxieola rubetra. kupčarji Oenanlhe oenanthe in rumene pastirice Motacillaflava. Od srede poletja naprej postanejo zelo številne velike jate krivokljunov Loxia curvirostra. ki so tod pogosti še vso jesen. Na Pohorju pa so že bile opazovane tudi vrste, kot so ribji orel Pandion haliaetiis, planinski orel Aquila chrysaetos, planinska pevka P. collaris in črna štorklja Ciconia nigra. Slednja s svojo redno prisotnostjo vgnezditvenem obdobju buri duhove ornitologov. Druge živali in rastline Od večjih sesalcev lahko na Pohorju opazujemo jelene Cervus elaphus. naseljene gamse Rupicapra rupicapra in damjeke Cervus dama. lisice Vulpes vulpes in divje prašiče Sns serofa. Tukaj živita tudi divja mačka Felis sylvestris in planinski zajec Lepus timidus. V manjših lužah ali mlakah se zadržujejo alpski pupki Triturits alpestris. Od žuželk velja omeniti barjanskega modrina Vaccinina optilete z edinim nahajališčem v Sloveniji in nekatere barjanske vrste kačjih pastirjev. Med njimi ima črni kamenjak Sympetrum danae na Črnem jezeru najmočnejšo populacijo v Sloveniji, barjanski škratec Coenagrion hastulatum pa edino nahajališče. Na visokih barjih uspeva več vrst šotnih mahov Sphagnum sp., med njimi pa redke na ekstremne razmere prilagojene cvetnice, kot so malocvetni šaš Carex pauci flora, okroglolistna rosika Drosera rotundifolia, navadna rožmarinka Andromeda polijölia in mahovnica Oxyeoccus palustris. Na travnatih planjah poleti uspevajo brkate zvončiće Campanula barbata. nekoliko kasneje pa jih prekrijejo rumeni cvetovi ärmke Arnica montana. Med več vrstami orhidej velja omeniti belocvetoče ročice Pseudorchis albida. ■ ■ ■ NOVI ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK Novi ornitološki atlas gnezdilk - popis za uspešno varstvo ptic Tomaž Mihelič Prvo leto popisovanja ptic za atlas je mimo in gotovo je to pravi čas, da se ozremo nazaj in pogledamo, kako uspešno leto je za nami. Kot je bilo pričakovati, je uvodno leto zaznamovalo kar nekaj začetniških težav. Poleg neprijetnosti, ki so jih prinesle, pa seje dalo iz njih precej naučiti. Očitno je bilo, da je gnezdilna sezona letos prišla prehitro in kar nekaj nas je bilo takih, ki smo si na popise želeli čimprej. Popisi so stekli aprila, na nekaterih območjih šele maja, in prav zanimivo je bilo spremljati odzive popisovalcev, ki so se spoprijeli z novim načinom popisovanja. Popisi ptic so bili zastavljeni na treh ravneh. Od splošnega popisa razširjenosti, popisa redkih in kolonijskih vrst, do popisa pogostih ptic. Kljub temu da zadnji zveni še najmanj zapleteno, so popisovalci pri tem popisu največ negodovali. Popis smo izvedli na 15 točkah znotraj izbranih kilometrskih kvadratov. Točke so razporejene na sistematični mreži, to pa pomeni, da se ne ozirajo na členjenost terena in včasih prav neusmiljeno padejo v največjo strmino ali goščavo. Odziv popisovalcev na to lahko lepo zajamem, če citiram enega od njih. kije popoldan po opravljenih popisih rekel: »Včasih je bil popis ptic užitek, danes pa je to mučenje. Neprestano samo poslušanje in zapisovanje, potem pa tek na naslednjo točko. Tudi enega samega ptiča si nisem danes pošteno nagledal. Najhujše pa jc to, da moraš včasih čepeti v grmovju po več ur. pa veš, da so samo nekaj metrov stran tvoji naljubši kraji.« Dejansko so popisi postali zahtevnejši, kot smo jih vajeni. To je seveda povezano s podrobnejšimi podatki, ki jih o pticah zbiramo in pa seveda s čim bolj objektivnim načinom vzorčenja. Pri pripravi metodologije niso pomembni samo rezultati. Veliko pozornosti mora biti usmerjene k popisovalcem. Ti se v delo vključujejo kot prostovoljci, plačilo, ki ga večina od njih pričakuje, pa so lepi trenutki preživeti na terenu in zavest, da s svojim delom prispevajo k nečem pomembnem. V tem primeru so to natančni podatki o pticah, ki jih potrebujemo za njihovo uspešno varstvo. Da bi bili popisi prijetnejši, bomo način zajemanja podatkov v prihodnjem letu nekoliko spremenili. Uvedli bomo tudi nekaj novosti, ki so se prav tako izkristalizirale v letošnjem letu. Prva in verjetno najpomembnejša novost bodo skupni popisi, ki so se na primeru popisov Kozjansko l in 2 izkazali za zelo priljubljene. Vsako leto se bomo ob izbranih koncih tedna odpravili v kak predel Slovenije, po možnosti tja, kjer je na voljo manj popisovalcev. Jutranji in dopoldanski čas bo namenjen popisom, v popoldanskih in večernih urah pa bo ostalo nekaj časa za druženje. Na skupnih popisih bodo tudi mentorji, ki so bodo ukvarjali z začetniki. Mentorje je letos pogrešalo kar nekaj ljudi, zato bomo drugo leto skušali najti čim več izkušenih članov, ki jim ni odveč vzeti s sabo na teren nadobudnega začetnika(co). Popisi se bodo drugo leto začeli prej. Splošni popis razširjenosti ptic v 10 kilometrskih UTM kvadratih se bo začel že v začetku marca. Predvsem zaradi sinic in žoln, ki v tem času glasno označujejo svoje teritorije. Konec marca in loto: Oaumar Nill Veliki skovik Otus scops. NOVI ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK v začetku aprila bo tudi več praktičnih predstavitev na terenu, saj so vrnjeni obrazci letos pokazali, da včasih samo zelo jasna navodila niso dovolj. Novost, s katero smo se soočili v društvu z začetkom atlasa, je tudi obdelovanje podatkov z geografskim informacijskim sistemom ali krajše GIS. Na terenu bomo prihranili veliko časa. ker popisovalcem ne bo potrebno zapisovati tistih podatkov, ki jih kasneje lahko pridobimo iz različnih podatkovnih baz (npr. podatek o nadmorski višini...). Zaenkrat so ozko grlo kvalitetne podatkovne baze, iz katerih bi črpali natančne podatke o habitant. VG1S moramo vnesti natančne koordinate oz. lokacijo. Temu sledi natančen vnos podatkov, ki smo jih pridobili v popisu. To je odgovor vsem tistim, ki ste se letos čudili, čemu je potrebna takšna natančnost pri vpisovanju podatkov o lokaciji in habitatnem tipu opazovanja posamezne vrste. ,ctos smo v GIS vnesli podatke o veliki uharici Bubo babo. Analizirali smo habitat okrog njenih gnezdišč, iz česar smo poleg že znanih osnovnih zahtev te vrste glede gnezdišča, dobili še vpogled v to, kakšno je njeno najprimernejše lovišče. Druga vrsta je sokol selec Falco peregrin as, pri katerem smo več kot 60 redno zasedenih gnezdišč obdelali z GIS-om. Na podlagi obdelanih podatkov z GIS-om smo kasneje na terenu našli še nekaj novih. Informacija o tem, kje so gnezdišča in kakšne zahteve glede življenjskega prostora ima določena vrsta, pa sta gotovo dve izmed najpomembnejših informacij, ki jih potrebujemo kot argument in orodje pri naših naravovarstvenih prizadevanjih. Zalo na koncu zahvala vsem. ki ste svoj čas namenili popisovanju ptic. Brez vseh vas je seveda izvedba tako obsežnega projekta, kot je slovenski popis ptic. nemogoča. Pred nami je Novo leto. Ob tem vam želim čim več prijetnih uric na terenu in pa plodnih tal, na katera bodo padli vaši zbrani podatki in zrasli v uspešnejše varstvo ptic. ki so naše skupno veselje in skrb. Kako in kje smo se člani DOPPS družili v prvem polletju 2001 Damijan Denac Organizacija izletov, predavanj in akcij (dalje program DOPPS) sodi med tiste naloge dntštva, s katerimi skušamo neposredno obveščati člane o delu društva. Namen predavanj je izobraževanje, na predavanjih se člani srečujejo, izmenjujejo informacije in izkušnje. Člane o programu obveščamo z objavami v reviji Svet ptic. Da bi pridobili nove člane del programa redno objavljamo tudi v sredstvih javnega obveščanja (časopis Večer. Gea. Albert, bilten KAM...). Kvantitativna analiza izvajanja programa doslej še ni bila opravljena, kljub temu da se program izvaja že od vsega začetka delovanja društva. Analiza izvajanja programa bo v pomoč pri njegovem nadaljnjem izvajanju in jo bomo v prihodnje opravljali redno. V obdobju med). \. 2001 in 30.6.2001 smo izvedli 52 prireditev. Od tega je bilo 25 predavanj, 20 izletov in 7 akcij. Vseh prireditev skupaj seje udeležilo 1138 ljudi. V sredstvih javnega obveščanja smo objavili 70 vabil za širšo javnost (47 za izlete. 23 za predavanja). Tabela 1: Udeležba na predavanjih DOPPS-a v obdobju med 10. 1. 01 in 30. 6. 01. Maribor Ljubljana Cerknica Koper Celje skupaj Število predavanj 6 9 3 4 3 25 Število udeležencev 176 140 81 41 38 477 Povprečno število udeležencev na predavanju 29 16 27 10 13 19 Najmanjše število udeležencev na predavanju 20 6 20 2 4 Največje število udeležencev na predavanju 38 27 32 15 24 32 NOVI ORNITOLOŠKI ATLAS GNEZDILK KAKO IN KJE SMO SE ČLANI DOPPS DRUŽILI V PRVEM POLETJU 2001 Tabela 2: Udeležba na izletih DOPPS-a v obdobju med 10. 1. 01 in 30. 6. 01. ____Število Število izletov 20 Število udeležencev 382 Povprečno število udeležencev 19 Največje število udeležencev 60 * Izlet na Goteniški Snežnik je odpadel, ker ni bilo nobenega udeleženca. Tabela 3: Podatki o akcijah DOPPS-a in udeležbi v obdobju med 10. 1. 01 in 30. 6. 01. Akcija Število udeležencev Zimsko štetje vodnih ptic (IWC) 192 Crex night 22 Štetje mokožev 20 Splav za čigro 17 Čiščenje Cerkniškega jezera 15 Izdelava stene za breguljko 7 Otok za navadno čigro na Gajševskem jezeru 6 Popis ptic na Kozjanskem 2 7 SKUPAJ 306 Predavanja V Mariboru je bil obisk predavanj največji, največje jc bilo tudi povprečno število udeležencev na predavanje. Najbolje obiskana predavanja so bila: Ptice okoli doma. Oglašanje ptic ter Vloga odmrlega in votlega drevja v gozdu. V Ljubljani je bila, kljub večjemu številu izvedenih predavanj, udeležba manjša. Izbortem predavanj je bil v vseh petih mestih podoben, zato predvidevamo, da ne vpliva na število obiskovalcev. V časopisu Večer od leta 1997 redno objavljamo vabila na predavanja Štajerske sekcije. Od takrat seje obisk predavanj bistveno povečal, kot je bil pred letom 1997 in se lak ohranil. Predavanja so postala center za srečevanje in druženje članov Štajerske sekcije. Mariborskim po pbiskanosti sledijo predavanja v Cerknici. Predavanja v Celju so se ponovno začela po daljšem izostanku. Velik obisk udeležencev je bil dosežen z dodatnim obveščanjem ljudi v medijih (Novi Tednik. Radio Celje). Na prvem predavanju smo pridobili 4 nove člane. Predavanja v Kopru smo v obravnavanem obdobju organizirali prvič. Izleti Največja udeležba je bila na izletu na Cerkniško jezero in v Krakovski gozd. ki imata večletno tradicijo. Vzrok za najmanjšo udeležbo na izletih na Goteniški Snežnik (noben udeleženec) in Veliko Kozje (trije udeleženci) jc bilo slabo vreme. Izletov se udeležujejo večinoma člani. Veliko nečlanov je izvedelo za izlete iz revij Gea in Albert. Izleti so priložnost za druženje članov, izmenjavanje izkušenj in navezovanje stikov. Na izletih se lahko člani urijo v prepoznavanju ptic in spoznajo marsikatero zanimivost iz njihovega življenja. Akcije Akcije lahko izvajamo le s pomočjo članov, ki se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Člani imajo na akcijah možnost pomagati pri projektih proučevanja ptic (Zimsko štetje vodnih ptic, Crex night. Štetje mokožev)in tudi pri naravovarstvenih projektih (Izdelava stene za breguljko in otoka za navadno čigro na Gajševskem jezein). Društveni izlet: priložnost za spoznavanje ptic in nova prijateljstva. SVET PTIC 33 Veliki detel - ptica leta 2001 Leon Kebe Leto seje izteklo in z njim tudi akcija "Ptica leta 2001". Veliki detelje bil že četrta ptica leta zapored. Pred njim so imele to čast kmečka lastovka, štorklja, in kavka. Katera vrsta mu bo sledila, je še skrivnost! Kot vsako leto je akcijo spremljala zloženka o ptici leta. Velikega detla so v njej spremljali še vsi njegovi sorodniki, upodobljeni na risbah Slavka Polaka. Predstavljeno je bilo življenje velikega detla in njegov pomen v povezavi z drugimi vrstami. Akcijo smo začeli prav z izdajo omenjene zloženke, ki ste jo prejeli vsi člani našega društva pa tudi ^^^M vsi gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdarji so namreč tisti. ' \ ki odločajo o tem, ali bo odmrlo drevo padlo ali pa bo ostalo in nudilo 1 detlom in žolnam možnost, da si v njeni poiščejo svoj dom. : Akcija je tudi v drugih medijih. , . Člani društva ste imeli možnost aktivnega IjB?^® sodelovanja v akciji. Z izpolnitvijo obrazca ste pripomogli k boljšemu -J* poznavanju življenja velikega detla. Naj se na tem mestu še enkrat zahvalim vsem, ki ste poslali izpolnjene obrazce. Veliki detel je bil kot ptica leta glavna tema fotografskega natečaja, ki ga DOPPS organizira skupaj z generalnim sponzorjem družbo Mobitel d.d.: letos že petič po vrsti in drugič z mednarodno udeležbo. Na natečaj seje odzvalo 51 avtorjev iz enajstih držav. Veliki detelje zbudil veliko zanimanje pri slovenskih fotografih. Na naš naslov je prispelo veliko kvalitetnih fotografij. Vse izbrane fotografije si lahko ogledate na spletni strani http://pinkponk.com/06_index_doppsl.asp. Akcija "Ptica leta 2001" je s pomočjo članic in članov društva uspela. Naslednje leto bo prineslo novo ptico leta in s tem novo priložnost za sodelovanje. Že v prvi številki Sveta ptic boste člani povabljeni k aktivnemu sodelovanju. Povabite lahko tudi svoje prijatelje in jih opozorite na akcijo. Mogoče bo kdo našel dovolj časa in veselja, da se nam pridruži. Na koncu mi ostane le še to, da zaželim novi ptici leta in novemu koordinatorju veliko sreče v naslednjem letu. foro: Marko Treb j?ak Veliki detel Dendrocopos major - zmagovalna fotografija v kategoriji Ptica leta. JANUARSKO ŠTETJE VODNIH PTICIWC Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) 2002 Boru imoereer Štetje vodnih ptic v letu 2002 bo potekalo v soboto 12. in nedeljo 13. januarja. Pred štetjem sije priporočljivo prebrati napotke za štetje, rezultate pa vpisati takoj po opravljenem štetju v obrazec. Zaradi predstavitve, obdelave in razlage rezultatov, predvsem pa zaradi praktičnih organizacijskih razlogov so lokalitete z vodnimi pticami v Sloveniji v rezultatih združene v sedem (7) števnih območij: Mure. Drave, Savinje, spodnje Save. zgornje Save. Notranjske in Primorske ter Obale. Vsako števno območje ali njegov del ima svojega lokalnega koordinatorja. Nikar ne oklevajte poklicati svojega lokalnega koordinatorja (ta vam bo npr. poslal kane z rečnimi odseki in vas razporedil na odsek, kjer boste šteli). Če smo že šteli vodne ptice v preteklih letih, štejemo na istih odsekih. Če opazite kakršnokoli vznemirjanje ptic. Vas prosimo, da v mbriko obrazca sporočilo koordinatorju štetja natančno opišete, kaj seje dogajalo na terenu. 112. In nedelja 13.1.2002 Napotki za štetje vodnih ptic (IWC): • še pred štetjem preberemo priložen obrazec: • s štetjem pričnemo v soboto ob jutranjem svitu (okoli 7. ure), na obali pa pričnemo šteti ob svitu v nedeljo zjutraj. Štejemo ne glede na vremenske pogoje, ovira je lahko zares huda megla; takrat se štetje ponovi naslednji dan (v tem primeru nemudoma stopite v stik s svojim lokalnim oz. nacionalnim koordinatorjem štetja); • štejemo na vseh vodnih površinah: če so vodne ptice preštete na njivi, travniku ipd. to. prosim, opišite na obrazcu pod rubriko »sporočilo koordinatorju štetja«; • med vodne ptice v grobem sodijo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi. rac, tukalic in pobrežnikov, vključno z galebi in čigrami: • kjer vodne ptice bežijo na razdalji več kot 100 metrov, se na njih z veliko verjetnostjo strelja ali pa se jih namerno preganja; • da bo štetje vodnih ptic resnično naravovarstveno sprejemljivo, se je zlasti vzdolž rek potrebno v loku izogniti večjim jatam ptic, ki bi jih s pretirano bližino opazovanja lahko preplašili; • posebej bodimo pozorni na skupinska prenočišča galebov, gosi. kormoranov. zvoncev, ipd.; na takšnih prenočiščih se običajno zbere celotna populacija neke vrste ptic določenega območja. Skupinska prenočišča lokalizirajmo že precl štetjem (npr. ob jutranjem ali večernem letu iz ali na prenočišče). • vse velike in večina večjih slovenskih rek je za namen štetja razdeljena na odseke: za vsak odsek reke izpolnimo svoj obrazec (V kolikor še nimate kart z vrisanimi rečnimi odseki, se nemudoma javite pri nacionalnem ali lokalnem koordinatorju štetja!). Stoječe vode, npr. bajeije, ribnike, akumulacije, jezera obravnavamo kot eno lokaliteto in izpolnimo en obrazec. štetje opravimo s terenskim obhodom (nikakor ne s čolnom!). V Sloveniji je nekaj manjših odsekov rek. kjer je vodne ptice možno temeljito prešteti iz avtomobila (npr. deli Kolpe. Drave); če ste šteli tako. to vpišite na obrazcu pod rubriko »sporočilo koordinatorju štetja«. v primem nejasnosti nikakor ne oklevajte poklicati vašega lokalnega ali nacionalnega koordinatorja štetja: čim prej izpolnite in odpošljitc obrazec: in končno, ker je štetje ptic prostovoljno opravilo, se po nepotrebnem ne izpostavljajte nevarnostim; nikar ne hodite po ledu. ne prečkajte sumljivih brvi in ne stopite pred puškine cevi lovcev... Naslovi lokalnih koordinatorjev za posamezna števna območja ali njihove dele: • za števno območje Obale: - Borut Rubinič, 041 703282, (okoli 19. ure), e-mail: rubinic@siol.net • za števno območje Notranjske in Primorske: - Kraška polja - Leon Kebe 01 5441230 (služba), 041 605120 (okoli 19. ure), e-mail: leon.kebe@guest.arnes.si - Soča s pritoki-Jernej in Andrej Figelj. 041 358816 in 031 874289 (okoli 19. ure) • za števno območje zgornje Save: - Katarina Denac, 01 2563988 (okoli 18. ure), e-mail: katarina.senegacnik@guest.arnes.si - Ljubljanica - Boža Majstorovič, 031 877244 (dopoldan ali okoli 19. ure) • za števno območje spodnje Save: - Andrej Hudoklin, 07 3931540 (dopoldan), e-mail: andrej.hudoklin2@guest.arnes.si - Krka - Andrej Hudoklin, 07 3931540 (dopoldan), e-mail: andrej.hudoklin2@guest.arnes.si - Sava - Dušan Klenovšek, 07 8142715 (okoli 19. ure), e-mail: dusan.klenovsek@guest.arnes.si - Kolpa-Miro Perušek. 01 8363234 (okoli 19. ure), e-mail: Mirko.Perusek@zgs.gov.si • za števno območje Savinje: - Jezera in akumulacije - Denis Vengust. 041 504109, 03 5871040 (okoli 19. ure), e-mail: denis.vengust@email.si - Savinja - Zdravko Podhraški, 041 204319 • za števno območje Drave in Mure: - Borut Štumberger, tel./laks: 02 7620206 (dopoldan ali po 20. uri), e-mail: stumberger@siol.net • za štetje mokožev: - Luka Božič. 02 4206533 (okoli 19. ure), e-mail: luka.bozic@siol.net POBIJANJE KORMORANOV do nadaljnjega zaustavljeno! Tomaž Mihelič Upravno sodišče Republike Slovenije je v četrtek 22. novembra 2001 z začasno uredbo odložilo izvajanje poboja kormoranov. ki ga je dovolilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (V1KGP). Začasna uredba je bila izdana na predlog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je na Upravno sodišče zoper odločbo MKGP vložilo tožbo. Dr. Primož Kmecl, podpredsednik DOPPS-a. je ob tem dejal: »Po mnenju DOPPS-a je ta poboj nesprejemljiv, saj so na voljo drugi ukrepi, ki škodo na ribogojnih objektih, če do nje pride, učinkovito odpravljajo. O kakršnikoli škodi na naravnih ekosistemih pa sploh ne moremo govoriti«. Ker MKGP vsako leto z. odločbo dovoli poboj velikega števila kormoranov (letos 500 ptic), ki naj bi povzročali domnevno škodo na naravnih vodah in ribogojnih objektih, se je DOPPS v letošnjem letu močno zavzel za iskanje kompromisnih in naravi čimbolj prijaznih rešitev, ki bi imele strokovno osnovo. Pri tem je naletel na gluha ušesa, saj na pobude društva ministrstvo ni odgovarjalo. DOPPS je še med potekom upravnega postopka predlagal tudi ustanovitev mešane komisije, ki bi pretehtala vse strokovne in pravne argumente v tem sporu, vendar do ustanovitve komisije ni prišlo. Poleg tega po mnenju DOPPS-a Ministrstvo za kmetijstvo ni pristojno za izdajo takšne odločbe, odločba nima zakonske podlage. DOPPS pa ni bil upoštevan kot stranka v postopku. DOPPS je zato 9. 11. 2001 na Upravno sodišče Republike Slovenije vložil tožbo skupaj s predlogom za začasno odredbo, ki bi poboj zaustavila do pravnomočnosti sodbe. Sodišče je predlogu ugodilo in 22. II. 2001 izdalo začasno odredbo, s katero se izvajanje odločbe odloži. PODROBNOSTI: Letos je v dolgoletnem sporu prišlo do novega in pomembnega trenutka, saj je sodišče DOPPS-u jasno priznalo, da lahko zastopa interese ohranjanja narave, saj ima za to ustrezno osnovo v Zakonu o ohranjanju narave in ustrezni odločbi Ministrstva za okolje in prostor in deluje v javnem interesu ohranjanja narave. Ignorantski odnos MKGP do društva kot stranke v postopku je zato nesprejemljiv. Odločba o odstrelu kormoranov nima ustrezne zakonske podlage. Kot podlago tej odločbi je MKGP navedlo Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč. Divjad jc v tem zakonu definirana v 10. členu, vendar kormoran ni naveden kot divjad in tako ministrstvo, ki je pristojno za lov (MKGP), ne more izdati odločbe o njegovem odstrelu. Za škode v ribogojstvu ni državni organ predložil nikakršnih dokazov. V postopku bi moral državni organ po mnenju DOPPS-a raziskati za kolikšno škodo gre, kje in komu je bila povzročena in to utemeljiti s konkretnimi dokazi. Prav takoje veliko vprašanje, ali je do škode sploh prišlo oziroma če je, v kolikšni meri so bili zanjo odgovorni kormorani in ali se ne bi dalo te škode preprečiti z drugimi sredstvi. Na voljo so namreč številni ukrepi, ki učinkovito preprečujejo morebitno škodo na ribogojnih objektih (zaščita z mrežami, odvračanje ptic). Zaradi pomanjkljivo vodenega postopka pa državni organ tega ni ugotavljal. Ukrep je nesmiseln in strokovno slabo podprt, streljanje v večjem obsegu na naravnih vodah je nesprejemljivo tudi zaradi motenja drugih, zaščitenih vrst ptic, ki se tam prehranjujejo ali prezimujejo. »Po mnenju DOPPS-aje ta poboj nesprejemljiv, saj so na voljo drugi ukrepi, ki škodo na ribogojnih objektih, če do nje pride, učinkovito odpravljajo. O kakršnikoli škodi na naravnih ekosistemih pa sploh ne moremo govoriti« Najboljša dela so bila: naslov naloge: M o kož avtorici; Nina Fric, Sabina Pribožič mentor: Pavel Set šola: Gimnazija Brežice v kategoriji osnovna šola, 1 -5 razred naslov naloge: Popis gnezd kmečkih lastovk v občini Trnovska vas avtorji: David Pukšič, Urban Muršec, Mitja Potrč mentorica: Angelca Fras šola: OŠ Trnovska vas - v kategoriji osnovna šola, skupinske naloge, 6-8 razred naslov naloge: Ptice ujede, navadna kanja avtorji: Mateja Zorko, Anita Zorko, Mojca Zavec, David Cvetko, Jure Zorko, Matej Laj h, Nino Sever, Jani Rakuša, Klavdija Ljubec,ZlatkaSuen mentorici: Aleksandra Vinkovič, Marija Popovič šola: OSJuršinci naslov naloge: Veliki detel v naših sadovnjakih in gozdovih avtorja: Simon Komar, David Vujinovič mentorica: Tatjana Koren šola: OŠ Tone Čufar naslov naloge: Ptice akumulacijskega jezera Komarnik avtorja: AlešTomažič, Matjaž Premzl . gimnazija Maribor in Srednja trgovska šola šola. 7. Srečanje mladih ornitologov Slovenije Damijan Denac vtorji najboljših del so prejeli knjižne nagrade, prav vsi avtorji pa so bili za vztrajnost in trud pri opravljenem raziskovalnem delu nagrajeni z izvodom knjige Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji in s članstvom v DOPPS-u za leto 2002. OPPS se zahvaljuje družbi Mobitel, kije omogočila izvedbo srečanja ter vodstvu Pedagoške fakultete v Mariboru, ki nam je ponovno omogočilo izvedbo srečanja v prostorih fakultete. Prav tako se zahvaljujemo vsem prostovoljcem društva, med njimi še posebej predsedniku in članoma komisije ter Katarini Aleš, Ceciliji Denac, Jakobu Smoletu in Dominiku Bombcku. ki so s svojim delom prispevali k izvedbi srečanja. ladim raziskovalcem čestitamo in jim želimo obilo vztrajnosti in uspehov pri nadaljnjem raziskovalnem delu! soboto 17. novembra 2001 so mladi raziskovalci predstavili svoje raziskovalno delo na 7. Srečanju mladih ornitologov Slovenije (7 SMOS). Projekt jc namenjen razvijanju ustvarjalnosti mladih, pozitivnega odnosa do narave ter uvajanju mladih v raziskovalno delo na področju ornitologije. ružabne prireditve, ki seje odvijala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, seje udeležilo 75 ljudi. Raziskovalne naloge s področja ornitologije je letos izdelalo 52 učencev iz 10 osnovnih in 2 srednjih šol v Sloveniji. Komisija v sestavi: predsednik Al Vrezec. ter člana dr. Peter Trontelj in Luka Božič je dela ocenila, pri izboru najboljšega pa so upoštevali tudi izvedbo predstavitve naloge na srečanju, Miadi ornitologi med predstavitvijo raziskovalni? nalog Vodni zadrževalnik Medvedce ne 25. 8. 2001 smo se moj oče. bratranec Klemen in pisec prispevka odpravili na izlet k vodnemu zadrževalniku Medvedce. Že ob prihodu smo vedeli, da bomo videli veliko vrst ptic. Na grmih so posedali prosniki Saxicola torquata in rjavi srakoperji Lantus collurio. Ko smo prišli na nasip, smo zagledali na stotine lisk /-'ulica atra in različnih čapclj. Med njimi so bile sive čaplje /Irdca cinerea in 5 velikih belih čapelj Egretta alba. Med njimi je tu in tam priplavala kakšna mlakarica Anas platyrhynchos. Videli smo tudi čopastega ponirka Podiceps eristatus. Na žici so posedale številne sive vrane Corvus corone comix in postovke Falco tinnuncuhis. Naenkrat seje v zraku pojavilo 22 velikih škurhov Numenius arquata. ki so letali po zraku in nato pristali na tleh ter se hranili. Čez čas smo se odpravili še k Pragerski opekarni, na bližnji ribnik. Tam sprva nismo videli nobene pticc, ampak kmalu snio videli 6 lisk in čopastega ponirka z mladičem. Mimo nas sta letela dva vodomca Alcedo aithis: na drugi strani je počivala samica kvakača Nycticorax nycticorax. V bližini sta se oglašali grlica Streptopelia decaoeto in sraka Pica pica. Preletela nasje še kanja Buteo buteo. ki je tako zaključila naš izlet. Alen Ploj PRISTOPNA IZJAVA za včlanitev v Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Ime in priimek: Naslov in pošta: Tel.: Datum rojstva: GSM: E-pošta: Družinski člani: 1. 2. 3. ime, priimek in datum rojstva ter naslov, če se razlikuje od nosilca) Želim se včlaniti v Društvo 7.a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in s tem podpirati prizadevanja za Tip članarine z revijo Acrocephalus brez revije Acroccphalus 1. POLNA (odrasli člani) □ 6 000 SIT C 5.000 SIT 2. ZNIŽANA (mladi tlo 20. leta, dodiplomski študenti in brezposelni)' 4 CC0 SIT C 3.000 SIT 3. DRUŽINSKA □ 7.CC0 SIT □ 6.000 SIT 4. PODPORNI ČLANI □ 25-OCO SIT ali več Dodatno število brezplačnih izvodov Sveta ptic za družinske člane (samo za tip članarine 3 in 4): Dodatno število revije Acrocephalus po ceni 1.000 SIT za člane (samo za tip članarine 3 in 4): _ DONACIJA SIT SKUPAJ ZA PLAČILO: SIT Način plačila: s položnico dl s trajnim nalogom na tekočem računu 3 (izberite darilo) Darilo pri plačilu s trajnim nalogom: Ö kapa □ majca (št.__) Kraj in datum: Podpis: Izpolnjen obrazec vrnite na naslov: DOPPS, p.p. 2722, 1C01 Ljubljana. V skladu z zakonom o društvih mora ob včlanitvi mladoletne osebe, m laj še od 15 let, pristopno izjavo podpisati njegov zakoniti zastopnik Dodatna pojasnila pri izpolnjevanju obrazca: 1. Dodiplomski študent in brezposelne osebe naj priložijo kopijo potrdila o šolanju oz. brezposelnosti. 2. Donacijo lahko uveljavljate kot olajšavo pri napovedi dohodnine. 3. Plačilo članarine preko trajnega naloga je za enkrat mogoče, če imate tekoči račun odprt pri Novi ljubljanski banki, SKB banki, Novi KBM razen področja Nova Gorica in Banki Domžale. V primeru izbire takega načina plačevanja vam bomo naknadno poslali v podpis pooblastilo za odtvoritev trajnega naloga. Svetovni dan opazovanja ptic in Svetovni ptičji festival 2001 Tabela: Rezultati 5. Svetovnega dneva opazovanja ptic v Sloveniji. kraj izleta/dogodek št. udel št. op. vrst št. op. ptic 3 najzanimivejše vrste zadrževalnik Medvedce 13 51 2000 črna prosenka, prosnik, travniška cipa Škocjanski zatok 22 48 2551 velika bela čaplja, srpokljuni prodnik, pogorelček Sava, Tomačevo 7 38 400 vodomec, kormoran, siva pastirica Gajševsko jezero 5 33 1092 žličarica, žvižgavka, velika bela caplja Sava, Brežice 10 31 413 mala uharica, mali martinec, čopasti ponirek Cerkniško jezero 5 43 2000 veliki srakoper, krekovt, plašica Šempasko polje 5 25 300 mokož, veliki detel, poljski škrjanec Ljubljansko barje 18 29 821 rjavi škarnik, mali detel, velika bela caplja Ptujsko jezero 3 22 1200 liska, vodomec, čopasti ponirek stojnica v Mariboru 120* i ^ jp- stojnica v Ljubljani 150* BgS. : C i » SKUPAJ 358 101 10777 - * število ljudi, ki so se ustavi/i ob stojnici in vzeli ponujene društvene publikacije ali se zanimali o delu DOPPS-a Damijan Denac foro: Dunpn Dnuc Ljudem smo odgovarjali na njihova vprašanja o pticah. Stojnica v Ljubljani. času. prvič, je v lasti društva in jo bomo v prihodnje še večkrat uporabili. Izlet v Škocjanski zatok je bil najbolje obiskan, razmeroma slabo udeležbo izletov v SV delu Slovenije pa pripisujemo zaposlenosti ljudi zaradi trgatve, ki se odvija prav v tem Na izletih smo opazovali skupaj 10.777 ptic 101 vrste. Največ vrst ptic je bilo opazovanih na zadrževalniku Medvedce pri Pragerskem. Za najzanimivejše opazovane vrste lahko smatramo rjavega škarnika na Ljubljanskem barju in črno prosenko ter travniško cipo na zadrževalniku Medvedce. Če primerjamo letošnje podatke s podatki lanskega Evropskega dneva opazovanja ptic, ugotovimo, da seje letos izletov udeležilo 17 ljudi več kot lani (lani 71, letos 88). Letos smo organizirali tudi en izlet in eno stojnico več kot lani. Na stojnicah nas je letos obiskalo skupaj 270 ljudi, kar je 170 več kot lani (lani 100). Letos je poleg večje udeležbe Svetovni dan opazovanja ptic zaznamovalo tudi lepo vreme, kije v prejšnjih letih vse prej kot privabljalo obiskovalce. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so s svojo prisotnostjo sodelovali na tem svetovnem dogodku, še posebej vsem prostovoljcem, ki so poskrbeli za izvedbo projekta. Prav tako se zahvaljujemo podjetju Nigrad iz Maribora, ki nam je letos že drugo leto odstopilo stojnico v Mariboru, in glavnemu pokrovitelju projekta v Sloveniji, družbi Mobitel. foto. Jakob Srnole Stojnica v Mariboru. SVETOVNI DAN OPAZOVANJA PTIC IN SVETOVNI PTIČJI SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA Dragi bralci revije Svet ptic, sporočam vam, da bo od te številke naprej (začasno) prevzel vodenje rubrike »Skrivnostna fotografija« Borut Rubinič, aktiven član DOPPS-a, ki vam bo poslej odstiral tančico skritih podrobnosti, ključnih za razrešitev minulih nagradnih ugank. Borut je odličen poznavalec ptic. tako da se boste iz njegovih razlag nedvomno veliko naučili. Prosim, ne razočarajte ga že na začetku in sodelujte v čim večjem številu. V minulem krogu tekmovanja je sodelovalo pel bralcev revije, med katerimi so trije pravilno določili obe skrivnostni ptici. Seveda smo izžrebali tudi srečnega dobitnika majico, kar je tokrat postal Aleš lomažič. Oh nošenju majice s prosnikom - simbolom Novega ornitološkega atlasa gnezdilk - mu /elitno čimveč zanimivih in novih odkritij polnili terenskih dni. OBRAZLOŽITEV SKRIVNOSTNE FOTOGRAFIJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Na obeh skrivno- stnih fotografijah iz prejšnje številke sta ptici, ob površnem pogledu zelo podobni druga drugi. Tudi neko- liko pozornejše opazovanje kaže na mnogo skupnih značilnosti obeh ujed. Ptici sta torej ujedi, to je očitno iz kar nekaj razlogov: značilen zakrivljen kljun, prstasto oblikovana primarna peresa na koncu dolgih peruti, namenjenih jadranju in s tem oprezanju za plenom, značilen rep, ki omogoča manevriranje v zraku in značilna rjava barva. Na prvi sliki je rjavi lunj Circus aeruginosas. Brez posebnih težav ga od večine podobnih vrst lahko ločimo predvsem po značilni »kroni« in bradi, ki zaradi svetlejše, belkasto rumene ali pa rumeno rjave obarvanosti izstopata od sicer enotno rjavega perja po trupu in krilih. Značilna rumena barva kljuna, ki je siv le na konici nam pri določitvi še dodatno olajša delo, čeprav ni značilna le za to vrsto. Značilnost, kije tipična za predstavnike rodu lunjev Circus inje na sliki prav tako dobro vidna, je t.i. kot med perutmi, oziroma drža kril. kije pri lunjih, če jih gledamo od spredaj ali od zadaj, v obliki črke V. Kot med krili je v našem primeru urezan in ne raven ali celo konveksen, kakršen je, na primer, pri potencialno zamenljivem malem klinkaču, ki je odrasel prav tako enotno rjave barve (na tem mestu morda ni odveč poudariti še. daje kot potrebno gledati takrat ko ptica jadra ali normalno leta in ne med intenzivnim zamahovanjem). Za razliko od slednjega je rjavi lunj, v našem primeru mlad osebek, tudi bolj gracilen. kar ga v trenutku loči od mnogo bolj kompaktnih orlov pa tudi kanj. Daje osebek mlad, nam kaže odsotnost svetle barve na zgibu peruti, ki je običajnejša za samice, čeprav glede na kot pod katerim je ptica fotografirana, ni mogoče zanesljivo trditi, da te značilnosti na ptici v resnici ni. Druga ujeda si, kot že rečeno, s prvo, torej rjavim lunjem, deli kar nekaj pomembnih znakov. Predvsem očitna je podobna elegantna, gracilna zgradba Črni šleamik Milvus migrans. telesa in peruti, oz. razmerje med dolgimi, razmeroma ozkimi krili in dolgim, ozkim repom ter suhljatim, nič kaj orlovsko kompaktnim trupom. Na tem mestu sicer ne smemo pozabiti, da tudi vsi orli niso popolnoma izključeni. V poštev pride predvsem mali orel Hieraaetuspennalus, kije ravno tako kot črni škarnik Milvus migrans na sliki, bolj dolgokrila, ravnorepa in elegantna ujeda. Za razliko od črnega škarnika ima mali orel svetlo trtico in nekoliko drugačno obarvanost na zgornji strani. Tudi rep je pri malem orlu krajši in manj pahljačast, krila pa so krajša in na konicah nekoliko manj prstasta. Za mladega črnega škarnika, kije na sliki, so zelo značilni svetlejši srednji SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA krovci in belo obrobljeni veliki krovci na zgornji strani peruti. Ta značilen vzorec na zgornjih strani peruti ga tudi ločuje od večine zamenljivih vrst. predvsem od rjavega škamika Milvus milvus, ki mu je po telesnih značilnostih še najbolj podoben. Na sliki namreč ni vidna ena poglavitnih značilnosti škarnikov, ki včasih tudi v živo ni zelo prepričljiva - škarjast rep. po čemer so škarniki dobili ime. Posebej pri črnem škarniku se rado zgodi, da to značilnost opazimo šele po daljšem opazovanju, medtem koje pri rjavem škarniku ta značilnost navadno veliko bolje izražena. Pri mladih pticah je ta lastnost še slabše vidna kot pri odraslih osebkih, zato se lahko pri škarniku na fotografiji zanašamo predvsem na omenjeno obarvanost peruti, značilne telesne proporce in na nekakšno zanimivost, ki sojo nemara opazili predvsem nekoliko bolj izkušeni opazovalci. Škarnik na sliki ima krili v nekoliko nesinhronem položaju in zdi se kot da eno krilo prehiteva drugega, kot bi ga nekako zanašalo v eno smer. Borut Rubinič foto: Borut Rubini Katera vrsta je to? foto: Borut Rubinič Katera vrsta je to? Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, DOPPS - BirdLife Slovenija zaposli VODJO NARAVOVARSTVENIH PROJEKTOV Pogoji: visokošolska izobrazba ustrezne smeri, aktivno znanje angleščine, znanje dela na osebnem računalniku, izkušnje pri vodenju projektov. Prednost imajo kandidati s poznavanjem ptic in izkušnjami pri projektnem delu. Prijave s kratkim življenjepisom, ki naj bodo v rokopisu, pošljite na naslov: DOPPS, p.p. 2722,1001 Ljubljana. <12 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA fr NIO U Grand Motel Union d.d. Miklošičeva 1. L/nhl/arm. Slnrem/u NOVO v restavraciji Smrekarjev hram! Nova izvirna ponudba jedi. Širok izbor vin. Prijeten ambient. Možna rezervacija separejev. Restavracija, je idealna za POSLOVNA KOSILA, kar je še en razlog več, da pridete in se pustite razvajati našim odličnim kuharskim mojstrom. Za vse večerne ptice pa smo pripravili v pestro izbiro VECERIJ. Restavracija Smrekarjev hram Nazorjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Informacije in rezervacije: Tel: 01 308 1975, fax: 01 308 1015 Odprto od ponedeljka do petka, od 12.00 do 23.00 ure. Vljudno vabljeni! Ganeš V. Anapurna I. Ama Dablam. Bobaje. Nuptse. El Capitan. Daulagiri. Tomaža Humarja govori o celotni karieri velikega alpinista. Napisana strastno, odkrito, s humorjem in včasih z odkrito žalostjo, zajema trenutke, spoznanja in doživetja na neposreden, samo Humarju lasten način. Je osebna, obenem pa beleži nekatera najpomembnejša poglavjajyf zgodovini slovenskega alpinizma. Format knjige: 230 x 285 mm, 209 fotografij, cena 9.900 SIT, naprodaj v vseh Mobitelovih centrih naročila tudi na brezplačnih številkah: 041/031 700 700 in 080 70 70. Ni nemogočih SVOBODEN KOT PTICA WWW.MQQITEL.SI