GDK: 1 56.6:(430) Lovski zakon za divjad, za gozd in za lov The Huntjng Act for Game, Forest and Huntjng Ulrich WOTSCHIKOWSKI * Izvleček Wotschikowski, U.: Lovski zakon za divjad, za gozd in za lov. Gozdarski vestnik št. 5~6/1996. V slovenščini. Avtor razmišlja o lovski zakonodaji z vidika mesta in vloge, ki naj bi ju sodobno lovstvo imelo v prihodnje pri ohranitvi krajine in varstvu narave. Podrobno obravnava organiziranost lovstva v Nem- čiji ter kritično presoja strokovno usmerjenost in organiziranost nemškega lovstva. Ključne besede: Zakon o lovu, organiziranost lovstva, lovstvo, varstvo narave UVOD INTRODUCTION Za moja razmišljanja o novem lovskem zakonu so značilna predvsem tri vprašanja: • Kaj zahtevati od lovstva za ohranitev zdravih gozdov? • Kakšno naj bo lovstvo, da b6 bistveno doprineslo k varstvu narave? • Kako ohraniti lovstvo ob naraščajočem odporu javnosti? Odzvati se vabilu in priti v Ljubljano je bilo zame samoumevno, saj smo nemški gozdarji in naravovarstveniki Sloveniji veli- ko dolžni. Prvič zaradi vašega načina go- spodarjenja z gozdovi. To je že dolga leta merilo za trajnostno, naravi prijazno gospo- darjenje z gozdom. Vaši čudoviti gozdovi so zapu§tili vtis mnogim generacijam goz- darjev. Se pred dvajsetimi leti so pri nas zasmehovali zagovornika tako imenovane- ga sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Danes pa je ta način gospodarjenja uradna usmeritev večine deželnih gozdnih uprav v Zvezni republiki. Ne prikrivam pa, da mno- ge gozdarje v Nemčiji danes skrbi, kaj se bo v toku spremenjenih gospodarskih raz- mer zgodilo s čudovitimi slovenskimi goz- • U. W., Wildbiologische Gesellschaft MUnchen c. V., O, 82488 Ettal 272 Gozd V 54, 1996 Synopsis Wotschikowski, U.: The Hunting Act for Game, Forest and Hunting. Gozdarski vestnik No. 5-6/1996. ln Slovene. , The author presents some reflections on the hunting legislation regarding the role and position modern hunting should have in the preserving of landscape and nature conservation in the future. A detailed outline on the organization of hunting in Germany and a critical judgement of professional directions and the organization of the form er are given. Key words: Hunting Act, hunting organization, hunting, nature conservation davi. Tudi lovstvo lahko odločilno vpliva na gozd -pozitivno, a tudi negativno. Drugič je Slovenija pomemben primer, kako je tudi v tako imenovanih razvitih de- želah mogoče ohranjati velike plenilce, kot so medved, volk in ris. Samo pomislite, kakšne težave imamo danes v Nemčiji, v Avstriji ali v Švici, ko ponovno ,naseljujemo celo tako nedolžno vrsto kot je ris. V evrop- ski strategiji varstva in ohranitve velikih plenilcev pripada Sloveniji ključna vloga. Pri ohranitvi problematičnih vrst pa ima lovstvo odločilno vlogo. Na to vas želim opomniti kljub vsej skromnosti, ki sem jo kot gost dolžan spoštovati. STANJE V NEMČIJI SITUATION IN GERMANY Nemški lovci so ponosni na nemško lovstvo. To tudi v tujini uživa velik ugled. Mi imamo dejansko veliko divjadi (parklja- ste) in dohodki lovske dejavnosti so znatni. Imamo pa tudi s škodami preveč obreme- njene gozdove, zlasti z objedanjem, mesto- ma tudi z lupljenjem. Ta problem, znan že preko sto let, še ni rešen, tako da se moramo vprašati ali odgovornim za to samo manjka volje ali pa je to sistemsko pogojeno. Lovski zakon za divjad, za gozd in za lov Omenil sem že, da se naše gozdarstvo usmerja k sonaravnemu obravnavanju gozdov. Pri tem smo si na jasnem, da je takšna usmeritev mogoča samo pri nižjih gostotah naseljenosti parkljaste divjadi od onih, znanih iz preteklosti. S posledicami uničujoče škode, ki so jo konec 80-tih let prizadeli viharji, bi imeli veliko manj težav, če bi bilo na velikih površinah starih' sesto- j ev zastopano mladje. Toda tega mladja ni bilo zaradi preštevilčne parkljaste divjadi. Doživljamo vse hujšo kritiko lovstva pri različnih družbenih skupinah - želim po- udariti: kritiko nemških oblik lovstva, torej spremljajočih pojavov, ki so sistemsko pogojeni in sovpadajo z zakupnim siste- mom. Lovci v Nemčiji zelo napak razumejo var- stvo narave in zato naglo izgubljajo vpliv na politični ravni. Naši lovci pa so si že dolgo tega zagoto- vili vsaj priznanje biologov: Kljub gosti po- seljenosti je divjadi prej preveč kot premalo ("Simpatična stanje", kakor je temu nekoč rekel profesor gojenja gozdov Burschel) in s to divjadjo upravljajo po načelih trajnosti ob spoštovanju populacijskih struktur, ki so podobne naravnim. A tudi to priznanje se nenehno zmanjšuje. Pod pritiskom re- dukcij divjadi v zadnjih dveh desetletjih se je izkazalo, da imamo lovski zakon, ki pre- pušča lovcem nesorazmerno veliko svobo- ščin, medtem ko zanemarja divjad. Zato so danes lovne dobe pretirano dolge, div- jad izredno plašna, jelenjad je po prostoru zelo neenakomerno razporejena, nesmi- selne, trofejnemu lovu prilagojene varstve- ne dobe otežujejo lov, praksa krmljenja in vabljenja divjadi je pogosto zlorabljana. NEMŠKI ZAKUPNI SISTEM GERMAN SYSTEM OF HUNTJNG LEASING Če primerjam različne evropske lovske sisteme, ne morem oceniti nemškega si- stema za dobrega. Razlog temu je zakup- ni sistem. Stanje v Nemčiji je naslednje: • Večina rovišč je takoimenovanih občin­ skih lovišč (Gemeinschaftsjagdreviere). To pa ne pomeni, da lovci v njih skupaj lovijo. Pač pa pomeni, da večje število posestni- kov zemljišč skupaj oblikuje takoimenova- na lovsko skupnost, ki svojo pravico do izvrševanja lova oddaja v zakup. Za to dobi denar- čim manjše je lovišče, toliko več po hektarju. Ta lovišča morajo obsegati najmanj 250 ha, v visokogorjih 500 ha. • Državna lovišča (Staatliche Jagdrevie- re) zavzemajo samo okrog desetino po- vršine. Približno tretjino teh rovišč ravno tako oddajajo v zakup, sicer pa jih upravlja- jo v lastni režiji, torej z gozdarskim oseb- jem. Državna lovišča se nahajajo v glavnem na razsežnih gozdnih območjih in v Alpah. • Zasebna lastna lovišča (Eigenjagden) pokrivajo samo skromen delež od skupne !ovne površine. V lastnem lovišču je mogoče loviti, če njegova površina pokriva najmanj 80 ha. Lastna lovišča je mogoče oddajati v zakup. V Nemčiji imamo tako imenovani revirni sistem lova, kar pomeni: pravica loviti div- jad je povezana z lastnino zemljišča. Divjad nima lastnika (res nullius), dokler prosto živi. Uplenjena ali poginula (kakor koli po- končana ali živa ujeta - opomba prevajal- ca) pa pripada lovskemu upravičencu. Pra- vico loviti divjad je dovoljeno dajati v za- kup ... Kritika našega lovstva ni usmerjena proti revirnemu sistemu, temveč proti za- kupništvu in njegovim posledicam: • Lovišča postajajo zaradi delitev vse manjša, ker je na ta način mogoče doseči višjo zakupnino (na enoto površine - op.prev.). Večina lovišč zunaj alpskega območja je danes manjših od 500 ha. • Zaradi visokih zakupnin imajo lovci, živeči na območju lovišča, vse manj mož- nosti za lov. Lov v glavnem služi poslovnim interesom in ne uravnoteženju gozda in divjadi. Majhna lovišča ne morejo zagotavljati enake uspešnosti lova, kakor velika lovi- šča: divjadi je manj in pogosto je v lovni dobi sploh ni v lovišču. Zato poskušajo zakupniki rovišč te pomanjkljivosti izravnati s pomočjo svojih velikih finančnih sredstev: • dvigajo gostoto naseljenosti divjadi s prenizkim odstrelom netrofejne divjadi (sa- mic in mladičev- op.prev.), • navezujejo divjad na svoje lovišče s krmljenjem in izboljševanjem pasišč, • s polaganjem hrane privabljajo divjad pred puško tudi ponoči, • prepuščajo divjadi vse manj mirnih oko- GozdV 54, 1996 273 Lovski zakon za divjad, za gozd in za lov lišev, kamor bi se lahko zatekla na varno pred lovom. Posledice teh manipulacij lovstva z div- jadjo so: • visoke gostote naseljenosti in koncenw !racije divjadi, na drugi strani pa tudi prazna lovišča in zato: huda škoda od divjadi na eni in nizek donos od lova na drugi strani, • nenaravna prostorsko in časovno vew denje divjadi, • odsotnost velikih plenilcev, zlasti volka in risa. Zakupniki majhnih lovišč ne trpijo velikih plenilcev, ker jim znižujejo uspešnost lova. Ker so največkrat sami, nimajo nadzorstva solovcev, pogosteje kršijo zakonske pred- pise. Velikopotezni, učinkoviti načini lova, so v majhnih loviščih komaj izvedljivi. Posledica majhnih lovišč so mnogi nega~ tivni pojavi: • lovske naprave (visoke preže in čakaliw šča) v velikem številu, še zlasti v bližini lovskih mej; • predimenzionirana krmišča, ki krize v gozdu ne odpravljajo, ampak jo izzovejo; • dolge lov ne dobe in nočni lov, s poslew dico, da postaja divjad vse bolj plašna; • upadanje lovske kulture in ugleda lova in lovcev. Na začetku mojih premišljevanj sem po- stavil tri cilje, h katerim naj bi stremelo lovstvo: • uravnoteženje gozdnega okolja in div~ jadi, • doprinos k varovanju narave, • sprejemljivost za široko javnost. Po prepričanju mnogih lovcev in gozdarw jev je zakupni sistem lova, ki je uveljavljen v Nemčiji, pri izpolnjevanju naštetih ciljev popolnoma odpovedal. Zaradi tega začenja vse več zemljiških lastnikov (predvsem lastnikov gozdov) samih upravljati z lovišči. Problem zakupništva vidijo v: • predolgi navezanosti na določenega zakupnika, • premajhnem interesu (zakupnika) za gozd, • odtujenosti zakupnika kraju. Pred preobratom smo v nekdanji DOR poznali drugačen, boljši lovski sistem (lov- ske družine iz krajevnih lovcev), podoben kot ga ima Južna Tirolska. Južnotirolski 274 GozdV 54, 1996 sistem v splošnem velja za najboljšega v Evropi. Toda v Nemčiji so takoj po preob- ratu tudi v novih zveznih deželah na vzhow du uveljavili zahodni zvezni lovski zakon. Prepričan sem, da bi bilo za divjad, goz- dove in varstvo narave veliko bolje, če bi prevzeli lovski sistem nekdanje DOR- no- vih zveznih dežel. Ta je čisto podoben si- stemu, ki ga še imate v vaši državi - z lovskimi družinami iz pretežno krajevnih lovcev na veliki površini. Mnogi razgledani lovci vam to zavidajo. Zato temeljito pre- mislite vsako spremembo. •• Opomba prevajalca: To kar avtor omenja kot značilnosti revirnega sistema lova, namreč, da je prosto živeča divjad brez lastnika, pravica to divjad lovili pa, da izhaja iz lastnine zemljišča, niso značilnosti revimega, ampak tako imenovanega dominalnega sistema lova (iz lat. dominus- gospod, gos- podar). Ker je zemljiška lastnina površinsko vedno določena in omejena, je domina!na ureditev lovstva res lahko vedno samo rev ima V Evropi pa je znan tudi tako imenovani regalni sistem lova (iz lat. rex- kralj, vladar), pri katerem divjad ali pravica do lova ali oboje, pripada vladarju, oziroma državi. V tem sistemu pa je poleg revirnega sistema, ki daje osebi, ki lovi, pravico loviti divjad samo na določeni točno omejeni površini lovišča ali revirja, možen tudi takoimenovani /icenčni sistem lova, pri katerem lovec proti odškodnini dobi od državne upravne oblasti dovolilnico ali licenco, ki mu dovoljuje loviti določeno vrsto ali več vrst divjadi na vsej površini neke pokrajine ali kar cele države. Revirni sistem je torej samo prostorska ureditev lovstva, ki nič ne pove, od kod izhaja pravica lova in čigava je divjad. Tudi v Sloveniji imamo revirni sistem lova, čeprav pravica lova ne izhaja iz zemljiške _posesti in divjad ni brez lastnika, ampak last države. Tudi v S vi ci pripada pravica lova izključno kantonu - ki je država. Ne glede na lo je v delu kantonov uveljavljen revimi sistem lova, ker kantoni pod določenimi pogoji odstopajo lovcem upravljanje z divjadjo na določenih površinah lovišč. V drugem gelu kantonov pa velja licenčni sistem lova ali kol mu pravijo v Svici "Patentjagd", pri katerem lovec pridobi od kantona dovo!ilnico za odstrel določene vrste divjadi, ki jo potem lahko lovi na vsej površini kantona. Nekatere države npr. Italija in Francija imajo po nekaterih pokrajinah uveljavljen celo do- minalni, po drugih pa regalni sistem v različnih specifičnih oblikah. Skratka v Evropi veljajo po državah ali celo po pokra- jinah iste države vsi našteti sistemi v številnih različicah, ki so posledica zgodovinskega razvoja in lovskih tradicij teh dežel. Ker se evropska skupnost dobro zaveda, na kakšno naspro- tovanje bi naletel vsak poizkus poenotenja lovskih sistemov, se je glede ureditve lovstva odločila za načelo subsidiarnosti. Z drugimi besedami to pomeni, naj vsaka država ureja sistem lovstva lako, kot to najbolje ustreza njenim zgodovinskim in lovskim izročilom. Zato še zdaleč ni res, kot to zadnje čase nekateri razglašajo, da je v Evropi možna samo takšna ureditev lova, pri kateri lovska pravica izhaja iz zemljiške posesti. Iz nemščine prevedel: Anton Simonič