Leto: 1977 J-
Številka:IV
3L.VJE M LI3CI
MLADI PLANINEC
D



Planinci našega društva smo proslavljali letošnje jubileje posebno slovesno.
Proslava in srečanje članov našega ter sosednih planinskih društev v soboto in nedeljo dne 25. septembra 1977 je bila organizirana v počastitev letošnjih Titovih jubilejev in vrsti obletnic važnejših dogodkov, pomembnih za PD "LISCA".
V avgustu 1902. leta, to je pred 75 leti, je bila slovesno odprta pi-va planinska koča na Lisci in ena izmed prvih v Zasavju, Postavil jo je takratni nadučitelj na Razboru pod Lisco Jurko Blaž, po katerem se še danes imenuje. Trideset let pozneje je bil zgrajen večji planinski dom na Lisci pod vodstvom prizadevnih planincev Posavske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Med drugo svetovno vojno so bile planinske koče tudi na Lisci uničene, zato jih je bilo treba obnoviti. Leta	je bila ob-
novljena Jurkova koča. Na pogorišču planinskega doma pa so zgradili planinci novo ustanovljenega današnjega PD "LISCA" /leto 1948/ velik planinski objekt - "Tončkov dom" - imenovan po neumornem organizatorju njegove gradnje Tončku Čebularju. Pred 25,leti - leta 1952 - je bil ob navzočnosti velikega števila zasavskih planincev dan v uporabo. Pred sedmimi leti je bil Tončkov dom povečan s pomočjo delovnega kolektiva "Lisce", ki ga ima sedaj tudi v najemu in upravljanju.
Ta čas poteka 5 let, odkar smo obnovili odnosno iz temeljev na novo zgradili "Jurkovo kočo", za kar smo porabili gradbeni material, ki je bil odstranjen pri obnovi "Tončkovega doma". Tako imamo danes na Lisci dva planinska oDjekta, ki sta v ponos našemu društvu in vsem slovenskim planincem.
Gradnja in obnova domov na Lisci je vsakokrat družila veliko planincev z območja našega društva. Pri delu smo kovali načrte za pohode po slovenskih in jugoslovanskih gorah, pa tudi o obisku vrhov zunaj naše domovine. Delo je bilo tisto, ki je dajalo pobudo za druge društvene dejavnosti, delo je bilo tudi tisto, ki je pritegnilo v naše vrste številno mladino in pionirje. Delo
Je bilo tisto, ki nam je in ki nam še danes zagotavlja ustrezno materialno osnovo za naše uspešno društveno delo.
Ob tolikih Jubilejih, se Je društveno vodstvo odločilo pripraviti srečanje vseh članov, ki žive danes v Posavju in širom naše Slovenije in ki so sodelovali pri obnovi naštetih domov na Lisci. Srečanje Je bilo ob sicer zelo skromni udeležbi v soboto dne 24, septembra 1977 na Lisci.	-j"
Poleg sedanjih članov društvenih organov in skromne udeležbe "veteranov" se Je srečanja udeležilo tudi lepo število aktivnih mladincev, ki so pripravili tudi kresovanje. Ob tabornem ognju in ob pesmi smo obudili marsikateri spomin na opravljene naloge in uspele ali manj uspele pohode po naših svobodnih planinah.
Naslednji dan - nedelja 25 septembra 1977 - Je ^il namenjen množičnemu peš pohodu na Lisco in na osrednjo proslavo. Do desete ure dopoldan Je prišlo na Lisco peš preko 550 udeležencev proslave, ki so za nagrado prejeli društveno TRIM značko. Proslave se Je udeležilo skoraj 1000 planincev našega in sosednih.društev. Prišlo Je tudi cel avtobus mladih iz PD Kamnik, ki so prišli iz Brega prav tako peš.
Slavnostni govor na proslavi Je imel prof. Jože Bogovič, sekretar občinskega komite Ja ZKS Sevnica. Gasilski moški pevski zbor in mladinke MO našega društva so izvedli kulturni program. Po proslavi Je bilo prijetno srečanje vseh udeležencev proslave, med katerimi so bili številni člani družine pokojnega Blaža Jurka. Med udeleženci Je bil tudi Tonček Čebular in vrsta planinskih veteranov tega društva.
Planinsko zvezo Slovenije Je zastopal njen tajnik Janez Kmet, meddruštveni odbor zasavskih planinskih društev.pa predsednik Drago Kozole. Proslave so se udeležili tudi predstavniki druž-_ beno političnih organizacij občine Sevnica in Krško, kakor tudi številni predstavniki in vodilni delavci delovnih organizacij, ki so finančno in materialno pomagale pri obnovi in gradnji planinskih domov na Lisci.
Lepo vreme in ansambel SEPL/lN iz Sevnice so pripomogli k prijetnem planinskem vzdušju na Lisci, ki Je edinstvena v Zasavju in nam vedno draga.
Drage planinks in planinci, draga mlficlina!
Zaöenjam proslavo planinskega društva "LIGGž" v počastitev jubilejev ob '85, življenski obletnici tov. Tita in ob 40, obletnici, ko js on prevzel vodstvo v jugoslovanski koiatmistični partiji in katero vodi še danes, Haša društvo še possbno proslavlja danes 75. obletnico postavitve Jurkovo sočo in 25. obletnico dograditve [Tončkovoga doma tu na Lisci,
S posebnim vesoljen posdravljam na tom srečanju tov. Janeaa "Jmeta, predst. ?SG, tov. JoSotc:. Bogoviča in ?ipan Franca, predst. družb, polit. org. občino Govnica, predstavnike sosednjih PD; Bohor Genovo, Rimske toplico, Brežice, Dol pri Zrrastniku, Laško, Celje, Radeče in vso, ki so so udeležir-i našo proslavo. Posebno vesel sem, da so je slavja udeležil tudi častni preda, društva tov. Tonček Cebular, številni člani družine Jurko z edine žive Iičorko Blaža Jurka Sašo Šarič. Pos^dravljam predstc^vnike delovnih organiaacij in/bako številno mladino, ki je prišla na Lisco peš. ITa proslavo so prišli tudi planinci ia Zamnika, ki -jim volja naš iskreni srečno.
Pozdrav'vsem planincem, ki so pomagali kakor koli pri gradnji teh domov in danes niso več člani našega društva, pa so se zbrali na tej proslavi« Prisrčno pozdravljam vso, ki so danes prišli~na ta prelepi zasavski vrh peš ali kako drugače in se tako odsvr.li našemil vabilu. Poseben poadrav volja številni mladi» ni, ki je izkoristila to slavje sa svoj trim pohod.
Petinsedemdeset let ni dolga doba, toda za dogajanja, ki so so zvrstila v tem obdobju v tem društvu, pa izredno pomembna. V avgustu mesecu prod petinsedemdesetimi loti so zasavski planinci slavili svojo prvo zmago, ko so odpirali ono od prvih planinskih koč v Zasavju tu na Lisci. Novembra bo preteklo 25 lot, ko se jo dogodek ponovil in smo posavski planinci dajali v uporabe onega najlop* Sih planinskih domov v slovenskih gorah.
Vse to je bilo delo in trud planinskih sagnancev, Slovencev, ki so se znali boriti za svoj narodnostni obstoj, ki so vse to počeli iz ljubezni do svojo d.omovino.
Yaem, ki smo se danes zbrali tu, žolin prijetno planinsko počutje, vsem sodelujočim v kulturnem programu pa v inenu planinskega društva in nas vsoh tu zbranih prisrčna hvala.
naprošam tov. Bogoviča, sekretarja občinskega komiteja HL občine Sevnica, da nan spregovori o ponomlanocti današnjih jubilejev.
Tov, Jože Sogovio, sekretar občinske konf. ZKS je v svojem slavnostnem govoru na osrednji proslavi v nedeljo, dne 25. 9. 1977 na Lisci povedal:
TovariSico in tovariši - dragi ljubitelji gora!
Ilaše planinsko društvo "Lisca" 'Govnica - !::rško nas jo povabile na prijetno srečanje" planincev na Lisci, da bi v jubilejnem letu, letu Titovih jubilejev^ zadovoljni in srečni proslavili tudi visok jubilej,75-loti"-icc postavitve üurkova kočo in tudi P.5-lotnico Tončkovega doma.
Lisca, ta zgodovinski prostor, prikupen in vabljiv v vseh letnih časih so nevsiljivo vltljučujc v veliko dogodke bližnje zgodovine naših narodov. V času, ko je nanaprodnejši dol delavskega razreda Jugoslavijo, vključen v EPJ pod vodstvom dragega tovariša Tita iskal skrivna zatočišča, je bila. Lisca važen gostitelj,
S ponosom vodno znova prebiramo Vrstice na spominski plošči, ki nas prepričajo, da je bila narava in da so bili tudi ljudje tega predela naklonjeni skrivnostnemu snovanju todaj nočno preganjanih, velikih sinov naših narodov. Tovariš Tito je ob obisku 2, maja 1974 na Lisci zapisal v spominske knjigo; "Z velikim zadovoljstvom som obiskal to zgodovinsko mesto Lisca, kjer smo nekdaj prod vojno snovali /načrte za zmago delavskega razreda. To smo tudi dosegli,"
Lisca in prebivalci tegci obnočia ono üobili najlopoe pricnanjG, ki ga je izrekel tovariš "i to.
Skoraj 40 let jo loreteklo od zgodovinskega srečanja. Pravilno oceno in obsodbo' nevarnosti' fašisna. niso izrekali člani polit biroja bres osnove. To je bil čas, ko je. faSisen že kazal svoj zločinski obraz. Inogi torrc. še niso verjeli, Pravočasne priprave na oborožen odpor so inele dalekosežne posledice v zmagoviti revoluciji. Zako nalo časa je preteklo od zasedanja na ten nestu v letu 1938 In do tistega časa, ko' so fašistične bände preplavile tudi našo domovino. 'Toda Lisca s svbjini'ljudmi, priraSčenini ha obronke blianje okolice je sprejela neenakopraven boj, ?c teb tratah in gozdovih so stopali partizani Kozjanskega ödreda in celo legendarne 14. divisije. Prehodil jo jo tudi sovražnik, tekla je kri, goreli so domovi, nikoli pa ni ugasnila vera v našo zmago, zmago Titove revolucije.
—	. . :	v
,7 letu jubilejev Tita in ZZ je bilo mnogo povedanega in napisanega. Gtevilne proslave sno posvetili tem velikim obletnicam in prav je tako. Cveza komunistov s vsemi delo-pnimi ljudmi uresničuje stoletna hotenja biti svoboden, biti gospodar svojega dela, biti svojo sreče kovač. Uresničujemo zgodovinsko poslanstvo samoupravnega urejanja vseh zadev. Ponosni' smo na dosežene rezultate, hkrati tudi kritični do vseh slabosti, ki nas spremljajo. Velike djružbene spre-nembe, ki smo jih tudi v naši občini soustvarjali v povojnih letih, prodirajo čedalje globlje v zavest delovnih ljudi in občanov ter postajajo sestavni dol življenja in pojmovanja nas vseh, naše morale, naših misli, želja, aahtev in čustev in ne nazadnje naših potreb ter dejanj. Prav v teh dejstvih se izraža ' morälria-pclitiehs.Eoč in šola naše revolucije, v njej se zrcalijo in potrjuj s-" jo pravilnosti našo poti, humanost revolucije, dostojanstvo človeka, sposobnost in tudi'ustvr.rjalnost graditeljev nove družbe, novih človeških odnosbir. Öö tega" ne bi bilo, ne bi nogli sprejeti in uresničevati zakona o združenem delu, koncepta o GLC in družbeni samozaščiti, ■ In še marsikaj!	' ■
Pred kratkim sno spremljaH pot tovariša Tita in naše delegacije po S3, Eoreji in Zi-tajski, kako ponosni sno bili, ko so povsod sprejenali naše predstavnike, ne glede na našo relativne naloštevilnost z veliko pozornostjo in prijateljskimi.. čustvi.;: Tega ni bilo mogoče ustvariti preko noči, to je plod dolgotrajnega težkega dela in snovanja samoupravljanja in naše neuvrščenosti.
Ponovno smo bili torej priča, kako so nekatere našo izkušnje, naša praksa pomembna rešitev za številne težavo S9dcbnega človeštva. I'i nikoli nismo proda jali* ali celo vsiljevali naših rešitev, prav gotovo pa smo veseli, če se tudi v mednarodnih odnosih vedno znova potrjujejo naše poti in resiWe.
I'i vsi smemo biti ponosni na to kar imamo in kar še ustvarjamo. To ni samohvala majhnega naroda ampak dejstvo, ki ga priznavajo mnoga prijateljsko drŽave na vseh kontinentih sveta,
Beseda Tito je danas simbol vseh zatiranih in izkoriščanih posameznikov in' droKbenih slojev. Pomeni osebnost svetovnega pomena, ali se smemo čuditi, da nam je najdražji.
v	»	.
2elimo, da s našimi planinskimi obletnicami še dolgo slavimo tudi Titove jubileje.
llaj mi bo dovoljeno še nokaj besed o osrednjem dogodku, povodu današnjega srečanja, 75 letnici postavitve Jiirkove koče in 25 letnici Tončkovega doma na tli sei.
G tega mesta je že bilo povedano, da so je 1902. leta zbralo na Lisci preko 3G0G slovenskih in hrvaških planincev in domačinov. Proslavljali so dograditev- in otvoritev prve planinske kočo na Lisci.
Gam dogodek ne bi bil toliko pomemben, če ne bi v tem času Glovenci bili ogorčeni boj za našo slovensko besedo, za našo slovensko zemljo. Avstrijskim iTemcem ni bilo po volji J da je z najvišjih vrhov prelepo slovenske zemlje odmevala dom^ača pesem (kako se zgodovina ponavlja). Avstroogrska država - -
- 5 -
ječa narodov je želela in podpirala svjj "/.Ipenverein" in druge nemškutarstva naklonjene organisacije, Clovenci so se dobro aavedali savojevalskih teženj tujcev, resničnih interesov, ki niso bili planinsko ljubiteljski, anpak politični. Glovenska intelegenca angažirana v narodnostnem boju je družno s kEiečko delavskimi možicani budila narodno savest in nacionalni ponos tudi preko organizacije slovenskega planinstva, ^Tako se je kovala tudi vez z bratskimi Hrvati; kajti ljudje, ki so imeli radi lapote narave so tudi ljubili do« movino. Gadovi nekdanjega dela so nmogo let posneje dvignili ljudi v obrambo slovenstva in naše semlje,
""ri Ista po zgraditvi Jurkove koče na Lisci je bila ustanovljena Posavska podružnica Glovenskega planinskega društva. Cbstajala je vse do ustanovitve sedanjega planinskega društva Lisca. Cd Gotle do „rbovelj je združevala ta podružnica planince v svojih vrstah. Do 1, svetovne vojne je bil sedež podruž» nice v. Gevnici, Leta 19S3 je bil prenesen v Zidani most, kjer so se tamkajšnji člani na čelu 2 načelnikom i.ndrejem Gostišo dogovorili o gradnji večjega planinskega dona na Lisci, 19. junija 1932 so izročili dom v uporabo (poročilo ob "IZ, obletnici) in istočasno so tudi povečali Jurkovo kočo,"
O Elažu Jurko, nekdanjem šolskem upravitelju na :::a2boru je bilo že precej napisanega in tudi povedanega. Gpomin na tega nedvomno velikega rodoljuba in Ijtibitelja gora, ljudskega učitelja je še danes Siv med prebivalci tega področja in tudi med številnimi šolniki.
3sprav je bila od takratnega deželnega šolskega sveta izdana všolovana listina za to področje že let-a 1C73 in s tem vpeljana šolska obveznost v krajih pod Li SCO, smemo govoriti o prvem pouku šele s nastopom mladega učitelja abitu-rienta Blaža Jurka. Gvojo pomembno, lahko rečemo šivljensko delo je pričel Jurko 1. oktobra IG7S na ^azboru. 45 let, vse do septembra 1924 je ostal zvest •Lisci in ljudem tega področja. Dobro jih je poznal in vsi so poznali njega,
Cel so še prvi okupatorjevi učitelji poskrbeli za uničenje šolske kronike in drugih pismenih virov tako, da danes razpolagamo z razmeroma skromnim'avtentičnim gradivom, ki se nanaša na Jurka in njegovo delo, Gvoj značaj je uspešno predstavil v svoji Imjigi in tudi odlomlii iz kronike, ki jih je osebno zapisal, govorijo o vedrem značaju razgledane osebnosti, D.azumljivo, da ta uradni dokument ni mogel vsebovati iskrenih misli napi-ednjaka toda med vrsticami slutimo širino in usmerjenost osebnosti.
Poznejši kronist, že,v dobi stare Jugoslavije, je zapisal, da je Blaž Jurko Gkalčan iz Daleške doline, TIvršča ga med osebnosti posebnih zaslug. Vneto je sodeloval pri zidavi šolskega poslopja, vzorno zasadil šolski vrt in deloval vzgojno s stalnim iskrenim kontaktom z domačini. Zaslužen pokoj je preživel v Vojniku pri Celju.
V	šolskem letu loCC/C9 je zapisal; Gola se je podrla so govorili škodoželniki, pa to ni bilo res, a res na je bilo to, da se je v noči 2S,7,1809 udri strop jedilne shrambe, nekako opolnoči s takim ropotom, kot bi^bil sodni dan. Planili smo vsi pokonci! 7up frajha za vratmi ni pustil v sobo. Gele sčasoma smo odrinili puščobo toliko od vhoda, da smo prišli do okna. Valil se je tak prah, da ni bilo moč dihati in nič videti. Gtrahota!
V	šolskem letu 1094/95 opisuje potres takole; V noči od velikonočne nedelje na loonedeljek opolnoči, oziroma pol 12. Bog nas varuj, najprej je šumelo, kot bi morje kipelo, potem opočetka zamolklo a čimbolj razločno bobnelo in hkrati se je začelo zibati in tresti in pokati in rukati pod nami in okoli in okoli omet sipati po sobah, opeka padati s strehe, dimniki se lomiti, šipe, steklenice žvenketati, zvonovi obupno klenkati, živina renčati, perutnina jaskati, psi tuliti, ljudje bosi in napol nagi i-z stanovanja se zunaj" zbirati in ječati; o groza! L'oja žena je z "votlim" glasom začela mene v drugo sobo klicati, jas pa sem se kar k steni prihulil in ji nazaj zaklical; "le moli,
kar je, je!"
Posepiio iiaj še onenin, da je to leto isšla nared'ba o obdršfivanju medpočit-niškili univerzitetnih tečajev za učitelje! Da se univerzalna naobrasba spopoini (pa ko bi ae plače šolnikov spopolnili!)
Caniniv je odlomek is kronike v šolskem letu 1938/9, ko opisuje gradnjo vodovoda.
Vodovod! Izmerili sno teren od studenca iz Cel do šole in napravili načrt po -ing. Zansu Pitsraanu, Ineli smo zato tudi sejo, a nan je "Liški bog (stari Jošt)" vse zmešal, ker je prišel rogovilit in vplivat na zeta ....
Tik pred prvo svetovno vojno opisuje snrt duševnega pastirja s katerim se očifeo nista posebej dobro razumela, G.G. (imena ne navajam) dušni pastir žalostnega spomina. SS. aprila je odrajžal v pokoj s svojim haremom in "8ak in ?akom" ko je 22,5 letä mučil uboge farane. Gtoril je mnogo krivic. Bog "imi bodi mi 1 o stliv,. poravnati jih več ne more!. Več ji kot je bil i^raznik, bolj se,je nerodno vedel pri oltarju in dajal spodtiko in pohujšanja! Jezovitež in'maščevanja željnež! Ciavrelko je dajal piti, da so reveži potem zboleli ., " nikom ni bil dober. Zrez zaupanja! Odlomek iz šolskega leta 1917/18 nazorno prikazuje življenje kmečkega prebivalstva med vojno, durko ga je takole' doživljal.
Trpeli smo vsi zaradi neznosne draginje, a upamo, da bo boljše! Gest kg težek, pujsek SOD Z; žmavc c'. Z, bela fina moka 15 Z. Germa, mesa in kruha domovina nima. Vino C Z sreči sem imel Se 20C 1 sadjevca pa 3 mernikov skrite pšenice, drugače bi bili siÄo žvižgali!
r,d kmetov ni bilo nič dobiti sa denar, ker ga je vsled "vojaških podpor" vsaka babnica in vsako ženšče imelo, da so kar razsipavali ga. Dobilo se je le'proti izmeni ali pa ža .... usluge k podporam! Sa vsako uslišano prošnjo, katero pa sem moral na pristojnem mestu osebno oddati z bakšičem in natural (pitani petelini, nulerce, jajca) sem si izgovoril lepo štruco za bližnje pr?.znike! Tako so mi nanosile včasih stranke po S - IC belih mlečno kvašenih štruc in hlebov. Za smo živeli! I?urov3i so nehali, tako Zartini, godovanja. rjiv.krst te ni povabil, ne poslal iiičesar. Cedmine, obletnice, likofi -vse preč. Postali so Iji-djo nezaupni in štodljivi! Trav! Griža nas je pasla celo leto po malem, 1. španska še huje. Celo mrli so!
V slovo v šolskem letu 1923/24 si je zapisal; Uradni slog kronike " Upokojen je bil "one Gang und Zlang" (brez petja in glasbe) 53 let stari, v r.azborju 45 let "tadellos" (brez napak) službo joči šolski upravitelj in vodja "Blaž Jurko" "Zer Lohr hat seine Dienst getan,"., der i'.ohr kann gehen." (Samorec - suženj je delo opravil ... suženj sme oditi)
Gola jö bila tako vzorna, da ni bilo treba'nič nadzorovati po nadzomi'm. iTa, videz'pobit, še vedno šaljiv in mlad si je postavil trajen spomeniki dom na Lisci.
* v
Četrt stoletja Tončkovega doma ni ravno majhen jubilej slasti ne ob ugotovitvi, čG upoštevamo silno voljo in napore graditeljev in veliki pomen doma za .razvedrilo in počitek številnih delovnih ljudi, Drez pretiravanja smemo trditi, da so prav prijetni jprostori Tončkovega doma v veliki meri pogojevali številčno rast in dobro organizacijo ?D Lisca Zrško - Gevnica.
Pred leti ob 20. obletnici Tončkovega doma je predsednik društva dejal; "?o končani vojni je ts^kratni ravnatelj nižje gimnazije v Zrškem Jože Zo-šorok začel zbirati somišljenike, da bi domova obnovili. iTajprej se je ogrel za obnovo Tone Oebular, ki je takoj postal duša in organizator obnove. Leta 1948 je bila z vsemi takratnimi težavami obnovljena Jurkova koča. Takoj za tem so začeli graditi enega najlepših planinskih domov v Sasavju, ki so ga dali^v uporabo 18. novembra 1952. leta. Dom je dobil zasluženo ime po Tončlru Cebularju, saj je bil njegov prispevek mi^ogo večU, kot bi .on kot predsednilcu in članu planinske organizacije pripadal," (citat)
Zgraditev prostornega in po isgledu prikupnega objekta je resnično zahtevala ogromo dela in materialnih sredstev. Upoštevati noranio, da je gradnja doma potekala v času velikega pomanjkanja vseh vrst gradbenega materiala in v <5a-su velike obremenitve posameznikov. Bres gradbenih strojev in kar je še zlasti pomembno, brez prave ceste, ki bi omogočila dovoz gradbenega materiala je na-stajal^Tončkov dom, Planinski entuziasti, katere je z lastnim vzgledom vspod-bujal Čebular in njegovi sodelavci, so dobesedno znosili dom na svojih ramenih.
Bolj kot se odmikamo dograditvi doma, pomembnejši postaja dogodek in s tem tudi veličina graditeljev,
belimo, da bi nam naša domova Se dolgo služila, da ostane fi varna streha in naš ponos,
Čelimo, da bi imeli še več članov in obiskovalcev, da bi se na Lisci še nadalje kovalo bratstvo in sožitje med nami in drugimi narodnostmi.
belimo, da bi se z vzponi na Lisco še nadalje krepili in postali ob visoki zavesti tudi telesno sposobni obraniti kar js našega.
IIaj še dolgo Živi naš dragi tovariš Tito, naj živi planinstvo!
. Po slavnostnem govoru so izvedlis moški pevski sbor Gasilskega društva Gevnica in mladinke, članice ID druš-^a Iculturni program po naslednjem sporedus
" 1. Zlil J/. - EHJ GLCW-JI1 ~ poje moški pevski zbor Gas, društva Gevnica ■ g, Cl^rcniTT/ - predsedi^ik društva
3,	GLLTilCGTIII GC73n - Bogovič Jože, sekr.obč, kom. ZI^ Gevnica
4,	::SZDD:j.ri GOGTOV - predstevnik ?ZG, častn_i preds. Tonček 3ebular in pionirka posebne osnovne šole Gevnica
5,	Ta.' liOE ?ig/.iI/.. g: rOLJi- - moški pevski zbor ■ S, YIUCITIXIJL - Laja Blazar
7, GTGJI T/j: Gcni liZTIZ^'H - moški pevski zbor C. r:KIT/..CIJA - Bobekova 9, C J TTJGL/.V I.:OJ DCi: - moški pevski sbor IC. ■niCITi.-CIJB - Laja ?lazar. Gonja Vovk, Larjota 7ovk
11.	PJEUJjT/-TC7 TTJi:. BOHOm.
12,	SDB/.VIG/.- - moški pevski zbor.
Poročilo o TBII.: pohodu;
Tni: pohoda se je 'adeležilo 335 evidentiranih udeležencev, IIa razpisane pogoje so bile razdeljene nagrade:
1,	najstarejši pohodnik - Lojze Pere, star 78 let
2,	najmlajši pohodnik - Latej Jerše, star 3 leta
3.	najštevilnejša družina - 5 štiričlanskih družin, izžrebana družina Vinka Geška, laven konlairence še 3 članska družina planincev iz Kamnika,
4.	najštevilnejše zastopan šolski razreds razred posebne osnovne šole Gevnica pod vodstvom tov. i.'ajde Leben,
Pozdrav predsednika društva udeležencem srečanja na slavnostni seji UQ 24. 9. 1977 na Lisci;
Drage planinke in planinci!
Isredno sem vesel, da vas lahko danes tu na Tjisci prisrčno posdravim s planinskim " CB^HCIir". Vesel sem, da lahko med nani na tej slavnostni seji UO > društva posdravljain člane - planince, ki so v ten odbora in dnigih dniStvenih organih sodelovali v povojnih letih, v času obnove porušene domovine in v času obnove planinskih domov tu na 7_,isci in širom po Gloveniji, "osebno od srca po-adravljam tajnika tov, Janeza I'jneta, predsednika neddruštvenega odbora sasavskih ID tov. Draga Zosolete, preds, ZC "joka tov, Jožeta Deršnaka^ vabljene nekdanje člane odborov društva i:arjanko in Dibija, Lep poadrav velja tudi vsem članom sedanjih organov društva in vsen nladin, ki ste se udeležili današnje slavnostne seje društvenega odbora*
Lal ugotavljam, da mnogih od povabljenih nocoj ni med nani. Inoge tudi nismo uspeli povabiti, ker ni ono.imeli njihovih naslovov, ilekateri od povabljenih so sadržani in so se opravičili, premnogi so sgubili s nami osebne stike aaradi odhoda drugam, v nova okolja. Dolžnost nam je, da se spomi^imo tudi tistih, ki bi prav gotovo prišli ned nas, pa so nas morali sa vedno zapustiti.
Ladnji med mhimi se je poslovil dolgoletni član društvenih odborov Ludi Malešič, ITekaj let pred njim je ^a vedno odšel Ivan Derger, Lnogi se še dobro spominjate blagajnika ?epička - Jožeka Zra-thovila in pa mentorja sasavske planinske mladine, častnega člana našega društva in sina rasborskega nadučitelja, Vitka Jurka, Zrosim vas, da njihov spomin počastimo s enoininutnim molkom,
v	,
Le is vabil ste ugotovili, da smo se nocoj sbrali; a namenom, da počastimo visoki jubileji dan ko je bila tu na Lisci dana v uporabo prva planinska koča v spodnjem Sasavju - "Jurkova koča". Govpada nam to leto tudi 25, obletnica dograditve [Tončkovega doma, 45, obletnica postavitve večje planinske koče na Lisci in končno 5, obletnica obnovitve Jurkove koče, take kot je danes,
7 društvu smo se dogovorili, da povabimo na to srečanje vse, ki so sodelovali pri gradnji in obnovi vseh domov in koč na Lisci in bili člani gradbenih, gospodarskih in društvenih odborov. To naj bi bilo srečanje starejših planincev našega društva s današnjo generacijo, ki hodi po poteh, ki ste nam jih s svojim velikim delom in agledi trasirali prav vi in vaši sodobniki,
Zad bi vas s svojimi mislimi popeljal v tiste dni, ko ste stali kot prvi povojni ialetniki na pogorišču obeh koč tu na Lisci in se zarekli, da jih morate čim preje obnoviti, Ce danes se zavedamo, da jo bila to velika obljuba in obveza takrat, leta 1943, ko je bila porušena domovina, ko so bili porušeni skromni domovi naših ljudi v mestih in na podeželju, ho so bili porašeni in požgani skoro vsi domovi okrog Täsce, kjer se je sovražnik zdivjal s še prav posebno srditostjo nad temi skromjaimi prebivalci v zimi 1944/45,
Le leta 1940 je bila pod vodstvom tov, Jožeta ZoŠoroka in Toneta Cebularja . obnovljena Jurkova koča, ki je potem štiri leta služila kot zavetišče planincem in vsem, ki so gradili nov prečudovit Tončkov dom, Zolikokrat ste se zatekali ob dežju in snegu in ob vsakem vremenu v kulzinjo, ki je istočasno bila tudi jedilnica in ne malokrat tudi spalnica, tem boste vedeli sami z Johanom Gterbencem največ povedati. ?o tem času je Tonček Cebular znal pritegniti nešteto starejših in mlajših somišljenikov in zgraditi v naslednjih par letih dom, ki je bil ponos vsem posavskim in slovenskim planincem.
Tako obsežno delo je rodilo ustrezne uspehe, 7 lotu 1958 je bila na Lisco zgrajena cesta s pomočjo seviaiSkih delovnih organizacij, s tem pa tudi izredno povečan obisk planinskega doma, Zahteve obiskovalcev Lisce so bile z rastjo boljših življenskih pogojev naših delovnih ljudi vedno večje. Hujzio je bilo raisliti na obnovo, razširitev in modernizacijo Tončkovega doma.
?o temeljitem tehtanju i:i po mnogih razgovorih nam jo priskočil na pomoč delovni kolektiv "Lisce",- ki je pod vodstvom tov. Vinka Božiča in tov. Ogorevca prevsel Tončkov dom v sakap, kolektiv Lisce je vložil v obnovo doma znatna sredstva in jo zaključil pred sedmimi leti. Tako smo dobili na Lisci enega najlepših planinskih domov v Zasavju,
Has planince pa je preurejanje Tončkovega doma vspodbudilo k obnovi Jurkove koče^ ki je bila tudi dotrajana, Skoro 203 članov in mladincev drua^a je tri leta, dan z& dnem prihajalo sem gori in si 3gradj.lo prijetno zavetišče, kjer se s veseljem in v miru sbiramo ob važnejših dogodkih in v prostem času.
Geveda pri vsem tem gospodarskem delovanju ih skrbi sa planinske domove nikoli v tem društvu nismo posabili na našo osnovno dejavnost, Zoja v gore, boja po naših slovenskih planinah in vodenje našega mladega rodu je bila vedno prva naloga planincev tega društva, HačrtRo in s vso resnostjo smo ves čas skrbeli sa vsgojo mladih planincev, kar je dokaa, da je skoro dve tretjini članov društva pionirjev in mladincev. Prav aaradi tega v društvu nikdar nismo v aa-dregi kdo bo vodil posamesne dejavnosti, kdo bo prevzemal dolžnosti od starejših članov in koga bomo izvolili v organe društva,
Dokas,- da vodi društvo'pravilno kadrovsko'ter i^rogransko politiko in da je : delavno, je nenehj^a rast števila članstva. Leta 195C je bilo včlanjenih v tem društvu 13C članov. Gd toga časa je število preseglo lOCO članov in smo imeli v preteklem letu včlanjenih S70 pionirjev in loL'adincev ter 445 odraslih članov, sku.pno torej 1115. Tako smo se uvrstili v maloštevilno skupino planinskih društev, ki sdmžujejo v Sloveniji-preko ICGC Članov. V irrSk'em, kjer je društvo imelo svoj sedež vse do leta 1964, Se danes adružujemo preko lOG članov, ki so aktivni in delavni. Lovedati moram, da na tem področju deluje tudi planinsko društvo Dohor, ki združuje v svoje vrste predvsem mladino in pionirje v Zrškem in drugih krajih v tej občini.
Gmatram pa, da število članstva ni osnovno merilo nekega dela, 7 zadnjih IC letih je Slo skozi tečaja za mladinske vodnike, planinske vodnike, mentorje planinskih skupin in druge vzgojne delavce preko 5C naših članov, predvsem
Vsako leto popeljemo v gore na organizirane izlete preko 120C - predvsem mladih članov društ^. Gamo v tem letu imamo pregled, da je Triglav obiskalo 16 večjih ali manjših sirapin. Vsako leto organiziramo tvidi odpravo na večjo turo, teko po zahtevnosti, kot tudi po organizacijski plati. To leto imamo za sabo Ga/planino v i'.akedoni ji, z najvišjim "Titovim vrhom" , Pred leti smo bili na Durmitorju, pa na Velebitu, pred nami pa so še vrhovi jugoslovanske transverzale. Dvakrat smo se poiskusili z i^nt Blanckom, dvakrat z Grossglock-nerjem in še z nekaterimi vrhovi v italijanskih Dolomitih. Tnogi naši člani so nosilci znakov o prehojeni slovenski, zasavski in še marsikateri drugi transverzalni poti J
Planinska zveza Glovenije je delo našega društva vedno visoko cenila. Cenile so ga tudi družbenopolitične organizacije kraja in občine. Dokaz temu so številna priznanja društva s strani planinsko zveze in najvišje občinsko priznanje "üedaljö Dušana Zvedra" - občine Ge?i:iica, Številni naši člani so za !T7oje delo prejeli najvj.šja priznanja in častne znake planinske zveze Glovenije.
Vse dosedanje delo in uspehi pa nas ne uspavajo, ampak so nam vspodbuda tudi za v naprej. iTešteto nalog in obvez imamo še za uresničiti. Cim preje moramo razširiti naše delo v vrtce in vzgojno varstvene ustanove. G pomočjo vzgojiteljic bomo že cicibane uvajali v prečudovit gorski svet. G prehodom na celodnevno šolsko varstvo se bomo tudi planinci viiljučili v delo šole.
iTašo delo moram rasširiti v vse krajevne skupnosti, kjer bono poskusili ustanoviti nove planinske skupine. Sicer pa so to že delovna rasmioljanja, ki sodijo na naslednje seje našega upravnega odbora in mladinske komisije»
Cb aaključku naj še enkrat izrečem iskreno sal^valo sa opravljeno delo v ten društvu in v vsej planinski organiaaoiji vaen van, ki ste se nocoj tukaj abrali, Zahvala velja tudi vsem ki nisc uspeli priti in vsem, ki jih ni veS med nami.
^ IIa j živi slovensko planinstvo, naj živi tov, l'ito dolgoletni prijatelj naše Lisce!
[Tov» Jože Košorok, častni član H) "Lisca" se je opravičil takolei Di-agi noji sevniški planinci!
Prisrčno se van zahvaljujem za vabilo na draŽabno srečanje planincev in na slavnostno sejo upravnega odbora, bo na Lisci 24, sept^ Zer pa je prav ta dan tudi moj rojstni dan (60 let) in so se mi najavili številni ožji sorodniki, se srečanja, žal, ne morem udeležiti, čeprav bi bil raje med vami in v mislih tudi bom s vami,
V svojem zrelem življenju sem imel res rad tri stvari: svojo pokpjno ženo Zoro 'is Loke, ki me je-sa Gilvestrovo 1« 1935 prvič spremljala na Ijisco, ■svoj učiteljski poklic in mojo drago Ligco» Lrvo dvoje je minilo, Lisca pa je.ostala, se rasvija, kraljuje v Zasavju in je večnal
Dobro, da smo imeli take ljudi, kot je bil Jurko, Brez komisije je izbral najlepšo lokacijo in gotovo tudi brez gradbenega dovoljenja, sa tedanje razmere postavil kar prijetno kočoj dobro, da smo imeli tudi po vojni tako požrtvovalne ljudi, kakršen je Tonček Gsbular, 7 splošnem pomanjkanju vsega smo X3od njegovim vodstvom obnovili ne samo cJurkovo kočo temveč tudi postavili in razširili dom, ki nosi njegovo ime^
IIa stara leta se človek Se bolj spominja mladih dni in svojih sodelavcev,' pa vidim v duhu" poleg Tončka tudi tovariša Strcblja, r.apij.ana, Indreja Če-bularja, /..nžičkove, Bibija, Jesenicovo Ilajdo, Kulejevo Franco, Ginkovčevo , Lavlo, riltaverja, Larjanko in Pavleta, Darinko Ctrgarjevo, Zoričevo Romi« CO in druge nesebične pomočnike in graditelje naše Lisce, Ilekaterih, žal, že ni več, lepa- pa je zavest, da je bilo temeljno delo v težkih časih v redu opravljeno in da je v dobrih rokali, da napyediaje, da ima planinstvo vedno dovolj mladega podmladka, za katerega skrbijo prosvetarji-planinci po šolah, 'ki so in še opravljajo plemenito poslanstvo v domovinslii vzgoji, v vzgoji do lepote narave in utrjevanju zdravja,
v	'
Se pojdem a nahrbtnikom is Brega mimo Eacnanovega mlina, še bom občudoval ciklame pod E^zborom, a jih ne bom trgal, še bon poslušal razborški zvon in se oziral čez Ckroglics na Sv, Lovrenc in P.ozje, še bom grizel kolena po stezi pod Sv, Jošton in stopal po mehkih odpadlih bukovih listih in še bom vesel gledal iz dolinice pod Lisco njen travnati vrh in lep planinski don, V tisti dolinici se počutim tako kakor otrok v materinem naročjuj vamo, toplo, mehka tla, blizu je hrana in postelja.
In na vrhu Lisce kakor nalokje! D.azgled za olimpijske bogove! Vsa utrujen nost je pozabljena ob mira in občudovanju bližnje in daljnje panorame.
Upam, da ne boste dopustili, da bi si z vikendi posamezniki še naprej prilaščali ta lepi svet; naj bo last vseh, saj je v domu streha za vsakega organiziranega planinca, ki poleg telesnih potreb najde tu tudi dobre tovariše.

Dragi prijatelji planinci s želim, da bi van srečanje lepo uspelo, želim, da Tsi bila slavnostna seja ob teli jubilejih res ganljiva in vzpodbudna za nadaljnje uspešno delovanje in vas vse prav prisrSno poadravljaia s tovariškimi planinskimi pozdravi
vaš Jože Košorok
Jela Frankič, dolgoletna blagajnica društva (l3 let) se je opraviSila z naslednjim pismom;
Res sem.bila ganjena, ko sem prejela vaše vabilo na srečanje starih žlanov društva. Hvala vami Cršno rada bi bila v soboto med vami, pa mi moje zdravstveno stanje tega ne dopušSa, Ko boste vsi zbrani in vam bo najlepše^ se spomnite na mene, ki zaman upam na prelepo planinarjenje in izpijte kozarec na moje zdravje«
7sem zbranim planincem vse najlepše želim
Jela
Čestitke je poslal jfcudi izredno delaven član gradbenega odbora "TonSkovega doma" ing, Henrik Č mak, ki je ta leta, ko se je dom gradil, vodil gradnjo tovarne Celuloza v Ifrškem, V brzojavki pravi takole;
Benkovac, 24.9,1977
Planinsko društvo Gevnica
Vašemti dvojnemu jubileju na Lisci čestitam in se slavju v mislih pridružujem
ing, Čjnak
ZAKLJUČEK
v
številka Mladega planinca, ki je pred vami, je v celoti posvečena praznovanju Titovih in društvenih jubilejev v letošnjem letu.
Na slavnostni seji upravnega odbora društva 2^,9.1977 je bilo sprejetih
tudi nekaj sklepov in to:
-	na željo predstavnika PD Dol pri Hrastniku, katerega soustanovitelj je bil pokojni Vidko Jurko, sin graditelja Jurkove koče, naj vodstvo kluba Jurkove koče razpravlja o sprejemu v članstvo člane tega društva, To bi pomenilo še tesnejše sodelovanje med dvema zasavskima društvoma;
-	predstavnika Krajevne skupnosti Loka je obrazložil željo, da bi naše društvo prevzelo gradnjo planinskega zavetišča pri Lovrencu, KS bi pomagala s finančnimi sredstvi. Sklenjeno je bilo, da se sestane UO PD "Lisca" in svet krajevne skupnosti Loka na skupno sejo in pretrese jo možnost take gradnje;
-	sprejet je bil tudi sklep, da se ta številka Mladega planinca pošlje vsem, ki smo jih vabili na slavnostno sejo in aktivnim članom društvenih organov kot spomin na to proslavljanje.
V Sevnici, 5, oktobra 1977