Edini ftkrrenaki j)D«mik < ▼ Zedinjenili df^tth
Velja sa vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ihe only biovemau umi^ «: in the United States s-
■ ■ H
issued trery day txeept Sraoajs —: aid Legal floBdaya. s— 50.000 Readers, s-
TBLBFOH PISA&KK: 4637 COKTLAMDT.
itorod ma Sooond-Olua lUfcUr. September 11, 1903» at tho Fo* OWm it How York, N, Y„ tidir lk» AM of
NO. 154- — *TEV. 154.
NEW YORK. THURSDAY, JURE 8, 1916. — ČETRTEK, 8. JUNIJA, Ml«.
VOLUME XXIV. m LETNIK XXIV«
Ruske zmage v Galiciji. Turki in Rusi v Kavkazu.
IZ PETROORADA POROČAJO, DA SO VJELI RUSI 40,000 AVSTRIJSKIH VOJAKOV IN ZAPLENILI VELIKO VOJNEGA MATERIALA. — RUSKIM CE TAM POVELJUJE GENERAL BRUSILOV. — AV STRUSKA OFENZIVA PROTI ITALIJI. — TURKI POROČAJO, DA SO POGNALI RUSE NA VEC ME STIH V BEG. — RUSKE ČETE PRODIRAJO PROTI BAGDADU — RUSKO BRODOVJE V AKCIJI.
Petrograd, Ruija, 7. unija. — Veliki ruski generalni .^tab je izdal sledeče poročilo:
—	Pred par tedni smo zaceli v Voliniji, Galiciji in Bukovim z ofenzivo, ki izvaiu*edno dobro napreduje. Na-
vojaki m pribore z vsakim dnem večjih uspehov.
Sovražnik se je nahajal v močno vtrjenib postojankah, *oda n:i smo ga brez posebnih težav pregnali proti zapadu ter ga še vedno zasledujemo.
Ruski armadi v Galiciji, Bukovim in Voliuiji poveljuje treniral Brusilov.
(><1 začetka ofenzive pa do torka zvečer smo vjeli 900 častnikov in več kot 40.000 mož. Poleg tega smo zaplenili 77 topov. 134 strojni hpušk ter nešteto drugega vojnega materiala in municije.
Naša infanterija je zaplenila brez posebnih težav nekaj avstrijskih baterij. Sovražnik se na celi črti v divjem begu umika.
Zmlnji boji so dokazali sovražniku, da nam ne manjka \ ( juega materiala ter da smo tudi z proviautom prav dobro preskrbljeni. Dosedanji boji so nas tako navdušili, da niti malo ne dvomimo o končni zmagi.
Vrhovni poveljnik ruske armade je poslal generalu Brusilovn sledečo brzojavko:
—	Sporočite svojim četam, da sem žujimi popolnoma zadovoljen in da občudujem njihovo hrabrost. Popolnoma sem prepričan, da se nam bo posrečilo pregnati sovražnika iz dežele in osvojiti velik del njegovega ozemlja. Prej ne smemo odnehati, dokler ne bo zmaga ruskega orožja popolna.
Nikolaj.
Rim, Italija, 7. junija. — Vrhovno poveljstvo ita-!jamske armade naznanja:
-- V pondeljek je sovražnik z vso silo obstreljeval ;iaš«* postojanke v dolini Arse, pozneje se je pa tudi razvil;' bitka v dolini Mulo in pri Monte Spiri. Vsled av-strijsko premoči smo bili na nekaterih mestih prisiljeni umakniti se: to se je zgodilo v prvi vrsti iz strategičnih njcirov.
V	dolini reke Drave smo obstreljevali železniško postajo m Tobias k em polju.
< *b Soči vlada mir.
Berlin, Nemčija. 7. junija. — Turška ofenziva je vstavila rusko prodiranje v Kavkazu. V Armeniji so pognali Turki Ruse za 40 kilometrov nazaj in se nahajajo zdnj pred Aškalo.
Turki so nadalje porazili Ruse, ki so prodirali proti Bagdadu.
T'radno poročilo turškega generalnega štaba se glasi:
—	Na kavkaški fronti se situacija na desnem krilu
armade ni posebno izpremenila. V pondeljek sta napadi;«. dva sovražna polka naše postojanke severno od Ba-:ke**:i. toda mi smo ju pognali z velikimi izgubami v beg.
V	cen t rumu je položaj neizpremenjen.
21. maja se je vnela pri Kasr i-Širinom vroča bitka. OI»e str."liki sta imeli precejšnje izgube, toda mi smo primeroma %Teliko več dosegli kakor pa nasprotnik.
Naša ofenziva je v prvi vrsti naperjena proti levemu sovražinSkcinu krilu. Za pozicije na obronku gore Kope eo vršo vroči boji.
Carigrad, Turčija. 7. junija. — Poročilo turškega generalnega štaba se glasi:
-- Na mezopotamski fronti ie začel prodirati sovražnik v treh kolonah proti Kasr-i-Širinu in proti Kanikinu.
Rusi so poskušali obkoliti naše levo in desno krilo, toda naše rezerve so jim prišle za hrbet in jih pognale z velikimi izgubami v beg.
Rusi so pustili na bojišču 100 mrtvecev in preko šest-sto ranjencev. Vjeli smo 57 ruskih vojakov in zapleniJi precej vojnega materiala.
Berlin, Nemčija. 7. junija. — Iz Carigrada poročajo, d:i so turške čete zaplenile na reki Evfrat tri angleške jadrnice, ki so prevažale vojni material.
Petrogad, Rusija. 7. junija. — Poročila o situaciji v Kavkazu in Mezopotamiji so zelo redka in netočna. Iz njih jc razvidno samo, da Rusi prodirajo in da se z veliko naglico približujejo Bagdadu. Umevno je, da so turške vesti precej pretirane.
Zadnji čas je oddelek ruskega čmomorskega brodov-t obstreljeval turška pristaniška mesta.
Konvencija v Cliicagu,
afere, j Iz delavskega sveta.
Chicago, 111., 7 junija. — Re publikanbka kouvemija. pri kate ri bodo imenovali predsedniškega kandidata za prihodnje volitve, se j<» v.*-eraj pričela. Otvoril jo je Harding: njegove besede so nekateri smatrali za najrrobni frovor.
Kavnotako m* je otvorila ton vencija progresivne stratikr. Pri otvoritvi so kliei "Roosevelta hočemo !"\ "Roosevelt mora biti naš prihodnji predsednik". "Teddy je uaš ideal" itd., trajali triindevet deset minut.
Med republikanci Roosevelto\a popularnost umira iu Hughesova se pa vedno veča. Med delegati vlada mnenje, da bo sodnik Hughes najbrže prej imenovan kot se nekaterim dozdeva. Odkraja so imeli nekateri ljudje malo upanja na Hardinga, todan jegov otvorilni govor jim je vzel vso nado.
Progresivei se zavzemajo za "preparedness", ki bi obstojala v "pravem ameriškem duhu. orožju in industriji".
Oyster Bay, L. I., N. Y., 7. junija. — Govorica, da namerava ko-lonel Roosevelt v Chicago na konvencijo je povzročila splošno razburjenje. Ko so ga včeraj obiskali časnikarski poročevalci, je izjavil, da se dozdaj še ni nič takega zgodilo, da bi bilo potrebno, da bi moral biti on pričujoč. Včeraj je bil cel dan v telefonični zvezi s svojimi privrženci, ki sc nahajajo v Chicagu. Zvečer se je izrazil, da se nad situacijo ne more pritožiti. Od svojih zastopnikov je dobil več brzojavk, v katerih ga pozivljejo, da pride v Chicago.
Washington, D. C.. 7. junija. — Sodnik Hughes molči kot grob. niti časnikarskih poročevalcev ne sprejema. — (Jovor. katerega je pred par dnevi imel v neki šoli. ni v nikaki zvezi z republikansko konvencijo.
Nekateri so še celo mnenja, da Hughes ne bo nominacije sprejel.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojno imo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na kranjsko,
Štajersko, istrijo, KOROŠKO, hrvatsko, in droge kra-je t avstro-ogr8ki blixo 7 m i-1 i J o n o ▼ kron. Vse to poiilja-tre so dospele ▼ roke prejemnikoT ne tako hitro kakor prej v mirnem dem, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom na mora denarja pofflja* ti, kar jih vedno prestavljajo, lah ko pa se potijo sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam poiljejo vojaka, ako vedo xa njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natanden naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati Gist:
K	SIK.	f
S.... 4>0 | 120____ 17.40
10---- l.eo I 130.... 1&9S
16.,.. 2.88 | 140..... 20»
20---- 8.09 | 160. C.. 2173
28.... 8.80 | 180.... 28.20
80---- 4-60 | 170.... 94.88
88.... 8^6 | 180____ 98.10
40..,, S.S8 | 180.... 97.88
48 ---- 8.70 j 200.... 98.08
60---- 7.40 j 980.... 8828
88---- aiS | 800____ 48.68
88.... 8.86 I 860.... 80.78
88.... 8.80 | 400____ 8800
70.... 10.80 j 460____ 80.18
78---- UM I 800____ 7980
80.... 11.78 I 800.... 87.«0
88.... 1940 1 700_____ 101.60
88.... 18.98 | 800.... 118.08 180.... 14.60 f 800.... 180.90 118---- 16.86 j 1000____142.90
Ker se sdaj osne denar jn akoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejiih osnih In bomo tadft nekesovel! po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na sspad ponavadi par dad kasneje in med tem, ko dobi ssMtovnflc Ust v roka, m pH nos eene morda le večkrat spre-
TVXDKA FKAMK 1AOTB, «i nmmrnm WL. Wtm M. «.
ROJAKI NAKOCAJTE SB NA
monstracije v Chihnahui proti Ainerikancem.
Washington, D. C.. 7. junija. — Pri včerajšnji kabinetni seji so dani kabineta iu predsednik Wilson razmotrivali o Larranzovi noti iu ukrepali, kak odgovor bi da li mehiški "de faetoT* vladi.
Najbrže bodo Združene države v svojem odgovoru predlagale Car-ranzovi vladi, da se vse afere, ki so zadnji čas nastale med Mehiko iu Združenimi državami, predloži mednarodni komisiji v pretres in odločitev. Vlada Združenih držav je mnenja, da se bo na ta način najlažje in najbolj mirnim potom rešilo mehiške zapletljaje.
Predsednik AVilson in Carranza bosta, ako bo mehiška vlada sprejela predlog Združenih držav, dobila enako število komisarjev, ki se bodo potem zbrali v nekem mestu izven Združenih držav in Mehike.
Tak odgovor bo dobila vlada Mehike, ko se bo še predsednik odločil, kajti on se zdaj še nekoliko pomišljuje.
Eliseo Arredondo, mehiški poslanik v Washingtouu, se je danes popoldne oglasil v državnem departments in prosil, da se mu pojasni, kdaj lahko mehiška vlada pričakuje odjrovora Združenih držav. Odgovorilo se mu je, da vsled bolezni državnega tajnika Laitbinga dozdaj še niso popolnoma preštudirali 12.000 besed dolgo uoto in se mu je zagotovilo, da bodo dali odgovor v teku prihodnjih dni.
Med uradniki vlada glede mednarodne komisije zelo dobro mnenje, ker so prepričani, da se bo na ta način najprej in najhitr^j še rešilo zadeve, ki že vsakemu presedajo. Prepričani so. da bo taka komisija določila, da Združene države odpokličejo svoje čete iz Mehike in pripoznajo, da je Car ranza popolnoma opravičen, da zahtevajo pojasnila glede Pershin-jfove ekspedicije in da želi, da se čete odpokliče.
Najtežje vprašanje, ki bi ga morala taka komisija reševati, bi bilo glede izgub amemških življenj in škode, ki so jo povzročili mehiški banditi pri napadih na ameriška obmejna mesta, kajti Carran-zova vlada se bo gotovo zoper-stavljala povrniti škodo, ker ona ni bila v nikaki zvezi s temi napadi in tudi ne kak človek, ki pri-pozna Carranzo za mekišega vladarja.
Vladni krogi so prepričani, da Carranza in njegova vlada ne bo nasprotovala predlogu predsednika Wilsoua. Olaue take komisije bi si mehiška in ameriška vlada izbrale v tujih državah, največ v južno ameriških republikah.
Chihuahua City, Mehika. 7. junija. — V tem mestu in okolici so se vršile zadnje dni resne demonstracije proti Amerikaneem. Neka razjarjena tolpa je metala kamenje na ameriški konzulat iu hišo nekega kluba, katerega člani so povečini ameriški državljani. Na javnih trgovih se je vršilo več shodov, na katerih so govorniki obsojali ameriško vlado, ki ne odpokliče svojih čet, ter mehiško, ki ne zahteva odločno, da bi Združene države to storile. — V Chihuahui se nahaja le še par Amerikaneev.
Boji v Afriki. London, Anglija, 7. junija. — Angleška admiraliteta je izdala sledeče poročilo tikajoče se bojev v Afriki:
Čete brigadnega generala Nor-thej*a. ki zasledujejo nemške čete v Nemški Afriki, so imele zadnji teden veliko uspeha. — Ujele so večje oddelke Nemcev, med njimi celo poveljnika.
Brigadni general Northsey poroča, da so prebivalci v onih krajih, po katerih prodira za Nemci, popolnoma demoralizirani.
Francoski parnik potopljen. Pariz, Francija, 7. junija. — Francoski torpedni rusilec '' Fan-tassin" se je, glasom francoskega N/UWD^ nyviCa^slo!• uradnega poročila, potopil, ko je V ZD8. DBfAr j zadel na podmorsko mino. — Mo-.. fttto ae je reiflo.
Železničarji.
Doznalo se je. da -o zelezniški magnati že napravili potrebne na črt*', da bodo zatrli stavko 300.000 železniških delavcev, ako slučajuo izbruhne. Poslužile se bodo moči. katero jim dajejo postave Združe ni h držav.
Nekateri so prepričani, da. ako prid** do stavke, bodo zaprti vsi delavski voditelji radi ovirauja pošte, kajti, ako zastavkajo železničarji, bo dostavljanje pošte zelo ovirano. — V načrtu imajo še več drugih naklepov, katere so skovali že prej, predno se je pričelo pogajanje med delavskimi zastopniki in njimi.
Pri včerajšnjih pogajanjih ni prišlo do liikakili sporazumov; delavski voditelji so se včeraj izrazili, da preti velika nevarnost, da izbruhne stavka, kajti delavci ne bodo popolnoma nič odnehali. A-ko pride do stavke oziroma ako se doseže sporazumljenje, je odvisno od magnatov, kajti delavci so prepričani, da so do svojih zahtev docela opravičeni in vsled tega si jih hočejo tudi priboriti; ako ne bo šlo l»'pim iu gladkim potom, se bodo poslužili drugega, namreč stavke. Taka stavka bo magnate popolnoma gotovo prisilila, ako bo do magnati sami, ako ne bodo imeli na svoji strani kakih drugih zaveznikov, ki imajo večjo moč kot vse delavstvo.
8 pogajanji se bo danes zopet nadaljevalo. Nek delavski zastopnik, ki je član te konference, se je izrazil, da je mogoče, da sc popu janje nenadno razdere.
Newyorski krojači.
Neuyorški krojači še vedno stavkajo iu vstrajajo pri svojih o-pravičenili zahtevah, kljub temu, da so se delodajalci poslužili že vseh in najpodlejših sredstev, da bi jih spravili nazaj na delo.
V	družinah stavkarjev vlada velika beda, toda vstrajajo navzlic temu. Dnevno dobe družine, ki so potrebne, od Unije in Woman's Trade Union League podpore, da se morejo preživljati. — Krojaška stavka se je razširila tudi po okolici.
30,000 premogarjev bo sastavkalo.
Wilkes Barre, Pa., 7. junija. — Trideset tisoč premogarjev pri The Lehigh and Wilkes Barre Coal Co. zahteva osemurno delo5 katero jim pa družba noče dati. vsled česar je nevarnost, da vsi ti tisoči zastavkajo.
V	tukajšnji bližini stavkajo delavci pri treh velikih družbah, namreč dve so v Plymouth, Pa. in ena je pa v Buttonwood, Pa. — Stavka blizu pettisoč delavcev, ki zahtevajo isto kot oni, pri gori o-meujeui družbi.
Novi kitajski predsednik.
Peking, Kitajska, 7. junija. — Lijuanhung, bivši kitajski podpredsednik, se je danes zaprisegel kot predsednik kitajske republike in tako postal naslednik umrlega •Juanšikaja.
V vladnih krogih, kot tudi med ljudstvom, vlada veliko zadovoljstvo. ker poznajo vsi novega predsednika kot zelo odločnega in razsodnega moža in velikega patriota.	'
On se je vedno zavzemal, da bi prišlo med Ameriko in Kitajsko do večjih in tesnejših zvez.
Potop parnika "Hampshire".
London, Anglija, 7. junija. — Poročevalec lista 'Stoesman Kirkwall' je poslal poročilo o potopu križarke "Hampshire", s katero je utonil Earl Kitchener, angleški vojni minister pravi, da je na lastne oči videl, ko se je parnik pogrezal :
"Noe je bila vlažna in viharna. Stali smo na obrežju. V daljavi smo opazili neko križarko, iz katere se je naenkrat nekaj zakadilo in čuli smo glasen pok. Dvajset minut pozneje je križarka izginila. Na površini smo pozneje opazili tri volne, ki so pluli proti obrežju, toda tudi ti so izginili, kajti morje je bilo. zelo viharno in valovi so bili podobni velikim
Izjava nemškega cesaija. Kitchenerjev naslednik.
NEMŠKI CESAR JE V SVOJEM PREVELIKEM NAVDUŠENJU IZJAVIL, DA JE ANGLEŠKO NADGO-SPODSTVO NA MORJU POPOLNOMA UNIČENO. — STARE PRAZE. — ZMAGA V SEVERNEM MORJU JE BAJE ELEKTRIZIRALA CELI SVET. — LORD MILNER BO POSTAL KITCHENERJEV NASLEDNIK. — MNENJE NEMŠKEGA ČASOPISJA. — ŽUR-NALIST HARDEN. - "ZUKUNFT".
. Berlin, Nemčija, 7. junija, (preko Amsterdama in Londona.) — Tukajšnje časopisje je danes priobčilo govor nemškega cesarja, katerega je imel pred mornariško posadko v Willielmshafeu.
Med drugim je rekel tudi sledeče:
—	Tiransko nadgospodstvo Anglije na morju je enkrat zavselej uničeno. Ko je izbruhnila vojna, so nas sovražniki od vseh strani napadli. Naša armada je slavno zmagovala na vseh frontah in še vedno zmaguje. Mornarica je morala mesece iu mesece čakati na pravo in odločilno bitko.
Ponovno smo poskušali spraviti sovražne bojne ladje iz pristanišč in začeti žnjiini boj, toda do zadnjega tedna, so bila vsa naša prizadevanja brezuspešna.
Ko sem že rekel, smo čakali do zadnjega tedna. Tedaj se nam je približalo angleško brodovje z namenom, da uniči naše bojne ladje. In kaj se je zgodilo?
Angleži so bili premagani.
Zadobili so strašen udarec, in njihovega tiranskoga liadgospodstva je bilo konec.
Vest o nemški zmagi je elektrizirala ves svet. Povsod, kjer bijejo nemška srca, se je razlegal klic navdušenja in veselja.
Mornarji, sam Vsemogočni (nemški rabelj se že zopet sklicuje na Boga! Op. ur.) je ojačil vaše roke, da ste zamogli doseči ono, kar ste si namenili. Kot vaš vladar se vam iz vsega srca najprisrcuejše zahvaljujem. Zahvaljujem se vam v imenu domovine in vam prinašam pozdrave od svoje armade.
Oli času, ko sovražnik strahovito krvavi pred Ver-d\ujom in ko pode naši zavezniki Italjane proti jugu, ste sc zelo proslavili.
Svet je bil na vse pripravljen, samo ue na to, da bi nemško brodovje premagalo angleško.
London, Anglija, 7. junija. — Po celi Angliji vlada še vedno velika žalost vsled potopa križarke 4'Hampshire'* in vojnega ministra Kitchenerja, ki se je žnjo vred potopil.
Ca sopisje priobča dolge članke in se strahoma vprašuje, 3e bo mogoče dobiti dobrega namestnika.
Tz zanesljivega vira se je doznalo, da ne bo Kiteke-n^i'jev naslednik general Robertson, pa tudi lie Lloyd George, pac pa lord Milner, bivši generalni governer v Južni Afriki.
Vojno ministrstvo je prevzel začasno ministrski predsednik Asquith. Angleški vladi so izrekli sožalje papež, predsednik Poineare in ruski car.
Berlin, Nemčija, 7. junija. — Tukajšnje časopisje se bari na dolgo in široko s smrtjo angleškega vojnega ministra Kitchenerja. Vsi poudarjajo, da je bil general izvrsten organizator in mož izvanredno velikih zmožnosti.
"Lokal-Anzeiger" piše med drugim:
—	Skoda za tako slavnega vojaka, da se je moral bojevati skoraj vsa leta s samimi divjaki. V burski vojni se posebno proslavil po svojih grozovitostih.
"Taeglicbe Rundschau" piše:
—Kitchener je bil naš časten sovražnik. Škoda, da ni bil nikdar v Nemčiji ter da ni imel prilike občudovati njene filozofije in njenih manevrov. Preko njegovih ustnic ni nikdar prišla nobena beseda o medsebojnem zbli-zanju obeh narodov, njemu ni nikdar padlo v glavo, da bi nas ljubil in spoštoval Hvaležni so mu zato; bil je brutalen mož. toda bil je mož.
Paris. Francija, 7. junija. — Iz Curiha poročajo, da je nemška vlada znova prepovedala nadaljno izdajanje nemškega tednika "Zukunft", katere urednik in lastnik je Maksimilijan Harden.
Harden je namreč pisal v zadnji številki:
—	Nemčija je povzročila vojno in Nemčija je kriva, da ta vojna še zdaj ni končana. Nemški državni kaneelar ne dela prav, ko zahtevi od zaveznikov, da naj sklenejo mir. Bojujoče se države morajo skleniti mir, ki bo zagotovil vsem narodom varnost in boljše življenje. Zavezniki se samo zato bojujejo; ker se boje, da bi ne začela Nemčija po vojni zopet oboroževati.
Vlada je zdaj Hardnu že vtretje prepovedala izdajati "Zukunft"
. —--------—----——
mm

gHHMHH
GLAS NARODA, 8. JUN. 1916.
(Slovenk; Daily.) Owned and Published by the 8L0VKNIC PUBLISHING CO.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. X-OUIS BENEDTK. Treasurer.
Place of Business of the corporation
and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za celo leto velja list
Canado ....................
m pol leta
„ celo leto za mesto New York.. „ pol leta aa mesto New York.. „ Evropo za vse leto
-GLAS NARODA" Izhaja vsak dan tzrzemžl nedelj in praznikov.
•O L A 8 NARODA"
("Voice of the People" > every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement so agreement.
Dopisi brez podpisa tu osebnosti m ne
pri občujejo. Denar naj se blagovoli j«ošilJatl po '—
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo. da se nam tudi prejšnje bi-MvaliMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pofiUjstTam naredite ta uarioT: -GLAS NARODA"
82 Cortlandt St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Earl Kitchener.
Pravijo, (la je zavladala po celi .Angliji in med vsemi zavezniki zelo velika žalost, ko se j«* izvedelo o smrti vojnega ministra Kit-ehenerja.
Smatrali so ga za euega najboljših vojakov iu gotovo za najboljšega vojaškega organizatorja.
Smrt tega človeka je presenetila celo one, ki niti z očesom ne trenejo, ko berejo, da je bilo uničenih v enem sainem dnevu dvaj-M*t ali trideset tisoč človeških življenj.
V	pomorski bitki v Severnem morju je vtoniio prej kot v dvanajstih urah nad pet tisoč ljudi. — Kazen sorodnikov iu znancev ni
živa duša objokovala njihove smrti, živ krst se ni zmenil zanjo.
Po našem mnenju bi ne smelo biti te razlike.
V	bojujočih se državah se nahaja dve vrsti ljudi. — So taki, kateri prelivajo kri, ki sami ne vedo za kaj, in so taki, ki po natančnih načrtih vodijo klanje. Čim boljši je načrt, tem več jih pade. Oni. ki si izmisli najboljši načrt, je deležen največje slave.
Nazori o smrti iu klanju so različni.
Ko se vojaki mesarijo med seboj in na najbolj divjaške načine drug drugega uničujejo, se govori, da se hrabro bore in junaško umirajo.
Kdor umori ranjenca, ki iz vsega srca in vse duše hrepeni po smrti, je divjak. Na bojišču pade tisoč vojakov — tisoč skrbeč i h o-četov, tisoč zakonskih mož. Domovina bo imela baje korist od njihove smrti, preko njihovih trupel bodo stopali drugi iu morda dosegli svoj končni cilj — piška-vo zmago.
Ako pade kak višji general, ima domovina vsled njegove smrti veliko škodo. — Težko je namreč sneti s kljuke človeka, ki zna vse tako urediti in preskrbeti, da bo žetev smrti kolikor mogoče obilna.
Umor ženske se smatra v vojni za velik zločin. Dolžnost vojaka je pa umoriti žensko, katera javno protestira, če so ji ubili moža.
Iz teh jpar primerov je gotovo vsakemu jasno, da sta si vojna in trezna miset dve veliki nasprotnici.
Smrt, ki je dozdaj gospodarila večinoma le med izvršujočim de lom raznih armad, je začela izte govati svojo roko tudi po vodil nem delu. In ako ne bo smrt v tem oairu preveč izbirčna, ni več da-konec vojne. Nobeni vladi sc ne zdi škoda vojaštva, za poveljnike in voditelje se pa vsaka boji.
Narod nima vsled smrti takih ljudi nikake izgube, nasprotno pa Ima vse človeštvo že vsaj delen dobiček
Ti ljudje izvršujejo od rane mladosti do pozne starosti poklic, kas&srega zahteva je ubijanje, zalim je, da stopi na njihovo me-sto drugi, toda naslednik bo ne-
Dopisi.
Little Falls, N. Y. — Že dalj časa se ne čuje liikakega glasu iz naše naselbine, zato sem se jaz na-menilx da na kratko sporočim glede tukajšnjih delavskih razmer. Iz vseh krajev se čuje, da je štrajk, pa tudi pri nas ni nič drugega. V strojarui so stavkali in so dobili vse, kar so zahtevali. Zdaj delajo s polno paro. Predilnice so zaprte, ker nam kapitalisti nočejo^ ugoditi. Upirajo se z vsemi silami, toda upamo, ^la bomo zmagali prejalislej. ako bomo složni in vstrajni. Sem hoditi ne svetujem nikomur; ko se bo kaj spremenilo, bom že sporočil. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam. — G. S.
St. Marys, Pa. — Tukaj nas je več Slovencev. Delamo večinoma v gozdovih. Plača za belenje hlodov je povprečno tri dolarje na dan. Večkrat nas slabo vreme ovi-rapri delu. tako, da se ne morem preveč pohvaliti. Drugega tega mesca je padala en inč debela toča, ki je napravila tukajšnjim farmarjem zelo veliko »kode. O-lnenim naj še, da se mi ideja, ki jo je sprožilo uredništvo *G. N.', da bi se pričelo nabirati za naše brate v stari domovini, zelo do-pade. To je naša dolžnost! Po zdrav vsem rojakom! — Jožef Celin.
Boswell, Pa. — Rojak Martin Korošec iz Ralp-htona je nas 28. maja povabil r»a krstijo svojega sina. Povabilu ^ino se odzvali. Zabavali smo se imenitno. Ječ me novca je bilo v izobilju, pa tudi druge pijače ni primanjkovalo. Srce nam je razveseljevalo petje in lepa godba. Dioižini Korošce vi želimo obilo blagoslova v bodoče, malemu sinčku pa obilo sreče na zemlji! — Naročnik.
Waukegan, DL — Z delom gre "aH right", odkar je A. S. & W. Co. pri boljšala plače za 20 odstotkov. Delavstvo je zdaj bolj zadovoljno, pa saj je že tudi skrajni čas. da so kaj izboljšali; zadnja leta že tako ni bilo za prestajati. — I*red kratkim sem se z nekolikimi -rojaki mudil v Chi-cagu ter se na tem mestu v imenu vseh gospodu in gospej Kobal za prijazen sprejem in uljudno po strežbo kar najlepše zahvaljujem. Martin Govekar.
Pueblo, Colo. — Dne »1. maja smo pokopali rojaka Franca No sana, doma iz Do Ion je v asi pri Rib niči. Tu je spadal k društvu sv. Petra iu Pavla št. 35 J. S. K. J., Colorado City. B odeli ad je več mescev na bruhanju krvi. Na zad nji poti ga je spremilo več rojakov iz Colorado CiU'ja iu Puebla. V stari domovini zapušča soprogo iu hčerko. — Hribolazec.
Naša "preparedness".
Vse se pripravlja, vse govori o "preparedness". Nekateri zahtevajo .militaristično. drugi industrijsko, tretji trgovsko, četrti zopet kako drugo, nekateri pa splošno "preparedness".
Združene države se pripravljajo. oborožujejo se in vsi kličejo "pripraviti se moramo, velika nevarnost nam preti".
Nevarnost jim preti, toda ne povedo odkod, ker ne vedo.
Še ne poznajo sovražnika, še nimajo nasprotnika, pa se že pripravljajo, da se mu bodo postavili v bran, da bodo odbijali njegov uapad.
Evropska države se med klanjem in oblite s krvjo pripravljajo, da bodo mogle po vojni zopet tekmovati druga drugi.
Posamezni narodi se pripravljajo, da si bodo mogli po sedanji vojni izboljšati razmere.
Bazni narodi imajo drugje, v prostih deželah kot n. pr. v Ameriki in drugod, svoje ljudi, ki se zdaj1 pripravljajo, da bodo mogli po vojni jvojcffia Mrfida Z rt*d
Angleški vojni minister, kateri se je potopil s križarko'Hampshire'.
movini pomagati, da ne ho izdihnil pod pritiskom nasprotnika.
Vsi. sploh vsi *«> pripra\ljajo!
In mi?
Ali se pripravljamo? Izgleda, da ii**. Podobni smo možu. ki stoji na varnem in «rleda svojega izmučenega in izžetega brata, ki j«' v nevarnosti, da itiii njegov sovražnik, ki vihti nad njim svoj hii'% zadene zadnji, smrtni udarce.
Ali nismo podobni temu možu?
Mi smo prosti, nikdo nam ni«* ne more, ako se mu ne udarno prosto voljno; lahko mislimo, govorimo in pišemo karkoli hočemo ;*poniagali bi lahko svojemu izdelanemu bratu. ---
Toda dozdaj še nismo storili ni česar. Prepirali smo se, drug dru gen m očitali. <"eš, vse bi šlo. <"e ne bi bilo tebe pa onega zraven; ti pa on sta vse pokvarila. Nastale so iz ene stranke dve stranki in ti dve stii rodili zopet druge, da so se razmnožile kot bitja.
Se oni, ki bi radi delovali, niso mogii in vse skupaj se jim je pri-gnusilo.
Vsi vemo v kakšnih razmerah se nahaja naš narod v stari domovini.
Lakoto trpi. sinovi iu očetje ter možje so umrli bog ve zakaj. Naj-zavednejši del domovine .je razrušen, naši ljudje so morali bežati iz lastnih domov.
Pomoči je treba narodu. Pričakoval jo je od nas, toda še vedno jo le pričakuje in ako bo šlo tako. jo bo še pričakoval.
Vsak si lahko misli kake razmere bodo zavladale na Slovenskem po vojni. Boljše ■ gotovo ne bodo, brez dvoma slabše.
Narod bo pričakoval pomoči od nas. tod« ako se mi ne bomo pričeli v pravem pomenu besede zavedati, bo zopet samo pričakoval.
Naš narod bo imel po vojni še večje potrebe kot jih ima zdaj.
Naša dolžnost je, da mu bomo pomagali; toda s čem?
Mogoče bo lahko pomagal vsak posamezen, toda ta bo priskočil na pomoč le svojemu, svojim najbližjim.
Toda ameriški Slovenci, kot del trpečega naroda onkraj . pa ne bomo mogii ničesar storiti, kar bi pomagalo naši domovini.
Prvo pomoč, katero bodo potrebovali in jo že zdaj potrebujejo je. da se jim olajša življenje kot lju dem. Po vojni jim bo vsega manjkalo; ako bo slovenski narod ostal pod istim gospodarjem ali če bo prišel pod drugega, si nc bo mogel toliko pridelati in zaslužiti, kolikor ga bo stalo življenje in kolikor bo moral plačati davkov.
To bo prva sila, v kateri jim bo mo morali pomagati kot ljudem.
Druga pomoč, katero bodp potrebovali, bo pa v sili, v kateri se bodo nahajali kot Slovenci.
Ako bo narod srečno premagal prvo silo. se bo moral pričeti boriti proti drugi, ki bo šc bolj odporna.
Dozdaj so bile na Slovenskem dražbe. ki so gledale na to, da ni slovenski jezik in duh minil; bila so društva, ki so vzdrževala narodno zavest.
Teh zdaj ni več. Matice Slovenske ni, Sokol je umrl, Ciri-Meto-dova družba je izčrpana, ravnota-ko tudi drage.
Brez pomoči bodo; izpostavljeni bodo pesti sovražnika.
Strah pred operacijo

Pričakovati jo morejo pa le od
nas.
M i se pa še nismo pričeli pripravljati. da bi mogli potem vršiti to našo dolžnost.
Skrajni čas je, da se pričuemo zavedati, da se pričnemo pripravljati za oni čas, ko se bo našemu narodu odločalo za biti in ne biti
Pripraviti se moramo, da bomo mogli našim prvič pomagati, kot ljudjem, in drugič tudi, kol Slovencem.
Tr**ba bo dela in denarja! Pred tem bo pa še zlasti treba sloge iu skupnosti; zavedali se bomo morali pričeti, d«; smo vsi skupaj samo Slovenci, ki ne poznajo strank
Lahko bi imeli par strank, ako bi bili deset ali stomilijonski narod. toda pri nas, ki nas je zdaj mogoče le šc dober miljou. je stranka) stvo bolj nevarno kot kak dru«* narodov sovražnik.
Pričeti moramo takoj: naš in par drugih i asopisov so že izrazili svoje mnenje. Potrebno je, da sc oglasijo še drugi.
So med nami ljudje, ki ,,o bo-;iji neprevidnsti govori slovensko, v resnici so pa nasprotniki naroda. katerega jezik govore. Ti ljudje pravijo, da je vsak boj za slovensko narodnost največja buda-lost; pravijo, da bi bilo za nas Kranjec veliko boljše, da bi se bolj zanimali in pobrigali za
kšeft *. ne pa za take neumnosti.
Torn j. z drugimi besedami rečeno. podležemo naj Nemcu ali Italijanu, ki nas poskušata ponem-čiti oziroma poitalijaučiti, ter tako razširiti svojo narodnost.
Takih nazorov so nekateri naši K ran ar j i!
Ali ni naš narod, čeprav je majhen, ravnotako opravičen do obstanka in razvoja kot nemški ali kateri drugi Čemu bi se morali ravno mi ukloniti potujčeuju? Saj smo še vendar zdrav in krepak narod.
Saj ne zahtevamo popolnoma nič neopravičenega!
Zahtevamo le pravice, katere u-živajo drugi narodi. Da se nam da pravico razvijati se v kulturnem, gospodarskem in drugih ozirili.
Mi v Ameriki se moramo pripraviti. da bomo mogli narodu v stari domovini pomagati si priboriti te pravice.
Nismo edini narod, ki si bo moral to priboriti, ako hoče. da bo obstojal; so tudi drugi z istimi težnjami, toda oni drugi delajo, se pripravljajo; zato imajo tudi upanje na uspeh.
Zbirajo denar in ga hranijo do tedaj, ko ga bo treba rabiti.
V tem smislu moramo mi pričeti z našo "prepareducs", pa bo mogoče šlo.
Oni, ki pravijo, da je boj za narodnost budalost, naj prično trezno misliti in si naj poskušajo sa-misebi odgovoriti na sledeče vprašanje ; — Zakaj naj bi ravno naš narod opustil ta boj in se pustil potujčiti?
—č.
Nemiri Indijancev.
Guyamas, Mehika, 7. junija. — Yaqui Indijanci so pričeli v južni Sonori z nemiri, v bližini ameriških naselbin ob reki Yaqui. Neko poročilo naznanja, da so Indijanci umorili dvajset Mehikancev, ko
A A a
PHONC £44
Zsotopnlk
"61 AS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina. lzvratne amotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne ilstke v teh prekomor-■kih črt.
POŠILJA denar v stari kraj taneiljlvo ln pošteno.
UPRAVLJA v te ▼ notarski posel spadajoča dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,



iz Združenih držav zelo povečal. Leta 1915. so poslali ameriški si-rarji zavezniškim državam 63 mi-Jjonov 227 tisoč funtov, medtem ko so ga leta 1014. poslali le ^,797.000 in leta 1013 le 2.G5U.OOO funtov.
Tekom petih mescev letošnjega leta sc je izvoz sira še bolj večal kot od i. 1914 do 1915.
Preti vojno so Združene države
.9	.	.	.
import ira le vsako leto najmanj 60.000.000 funtov sira. medtem ko so ga 1. 1915 le okoli 10 miljo-nov funtov; največ iz Švice in Italije.
Ameriški mlekarji so pričeli zdaj čisto posnemaiti izdelke Švicarjev in Italijanov ter so si omislili velike tovarne za sir.
Glasom industrijskega poročila s o različni podjetniki investirali več sto milj ono v za te sirarne. A" preteklem letu so imeli velikanske dobičke.
Največja s ira raka država je Wisconsin, potem pride pa država New Y ork.
Uradniki v poljedelskem de-paitmentu v Washing!onu so sc
izrazili, da so prepričani, da ne'" bodo Združene države v par letih nič več importirale sira. temveč j ga bodo pridelovale toliko in ta-j ko dobre kakovosti, da ga trgovcem ne bo treba importirati iz j Švice in Italije, temveč bodo še evropske države kupovale ameriški sir.
Podraženje papirja.
Nedavno so v Odesi imeli konferenco vsi lastniki ruskih časopisov, pri kateri so reševali vprašanje- glede pomanjkanja papirja. Zlasti časopisom v manjših mestih je zdaj zelo težko priti do potrebnega papirja. Cena je neizrečeno visoko poskočila. Prej so mogli tiskarji kupiti papir po sedem kope j k funt, zdaj ga dobijo funt komaj po 42 kopejk. Pričakujejo, da se bo papir še bolj podražil.
"Prosperiteta".
V	okraju Odesa je bilo koncem leta v tamošnjih bankah za osemnajst miljonov rubljev hranilnih vlog, medtem ko jih je bilo zadnjih par let le od devet do enajst miljonov. Različne banke so odprle zadnje leto šestnajst podružnic in v najkrajšem času jih nameravajo odpreti še več.
Boj draginji in raxkoinosti!
V	Žitomiru so oenovali neko dmžbo, ki bo imela nalogo pre*
'KRACKERJEV' BRINJEVEl
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
Cena as "BBINJBYEC Je: • steklenic 9 I.BO
12 stekleni« 18.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domaČi TROPINJEVEC in BLIVOV-KA kuhana t naši lastni dlstllertjl.
Naše cene so sledeče: Troptnjevec per gal. »2.^5, $2.BO, »2.75 ln 13.00
Slivovi ta per gal.................Jli.75—$3.00
Troptnjevec zaboj .................... 9 ».00
Sltvovltz zaboj ...................... »13.00
"68" Bye Wtilakej 6 let star, aaboj____ »11.00
Bndeča Ohio vina per gal.....Bftc., GOc., «6e.
Catawba m Delaware per gal.......7&c.—80c.
Zs 5 In 10 gal. posodo računamo »1.00, aa 20 gal. »2.00, sa večja naročila Je sod zastonj. Naročila naj se priloži denar all Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijače Jamčim«.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, 0,
Kupite vse svoje potrebščine
pri
RQSEHBAQM-U
v Pittsburgh-u, Pa.
Za vse fante in dekleta, ki se nameravajo v kratkem poročiti.
Zr. neveste imamo prekrasne bele poročne obleke, prekrasne poročne pajčolane, prekrasno okrašene bele i« barvane klobuke, prekrasno-poročno spodnje perilo, prekrasne poročne rokoviee. prekrasne poročne venee, prekrasne bele ali barvane nogavice iz svi'e. prekrasne poročne čižiue ali šoltie.. prekrasne solnčnike. denarnice iu zlatnino.
Za ženina imamo vsakovrstne obleke, ki lepo pristojajo. vsakovrstne lakane čevlje, bele čevlje, slamnike, ter mehke in trde klobuke, dežnike, kovčeke, bele vest je in pomaraučno cvetje, ki ga običajno nosi ženin, ko gre k poroki.
Potem mi lahko uredimo vašo kuhinjo, vašo jedilnico iu vašo spalnico s vsem potrebnim, vštevši tudi pogrinjala, upravo, peči in kuhinjsko orodje in dovolimo vam dovolj časa, da se plača.
Ne pozabite priti k nam. predno se poročite ter kupfte vse potrebno ali pa naročite, da uredimo vaš dom. Tukaj se govori vse jezike in imamo tudi jako prijazne dame, katere vam rade vse razkažejo *n razjasnijo, če tako zahtevate.
^ROSENBauMss
■Uann SIXTH AMO P*EKM
ahTSr—	St—a> AJJifcio* t, W	j
Slovenski oddelek r srednje nadstropje gocpica MY8ZK0W8KA ▼odiiteliic*.
Pridelovanje sira.
VojiikL vojskujočih se držav.' zlasti l'raneoski in angleški, so po-j jedli, odkar je vojua, že na lniljo-ne funtov sira. Vsak vojak ga dobi povprečno tri unče na dan.
Ulascm ameriških hranilnih ekspertov zaleže vsaka unča sira1 tolik o kot eno jajew, ali kozarec mleka ali pa dve unči mesa.
Sir so izdelovali že v" starem iu srednjem veku in je b rez d vo urno J najstarejša oblika hrane, katero so izdelovali iz mleka.
►Statistike kažejo, da so pridelali v mirnih časih v Evropi več' sira kot pa mesa; in v zadnjih letih se j«- pridelovanje sira tudi v zlasti na Jugu.
Vladni zdravniki in znanstveniki so natančno preiskali vse re-elihu snovi, katere vsebuje sir in kake posledice ima na človeško zdravje itd. 1'ronašli so, da je to zelo zdrava hrana in povspešuje zlasti hiter razvoj mišic. Preveč se ga ne sme jesti, ker je ta hra-ua precej težko prebavljiva.
Zategadelj, ker daje zelo veliko moči, so vojskujoče države odredile, da dobivajo vojaki v zakopih gotovo množino sira.
Odkar je vojna, so je izvoi sira
kajti prepričam so. da vojna m* more toliko uplivati na cene. temveč. da drlujo t«) različni saiuo-goltnezi. Isla družba bo tudi gledala na t<> da se odpravi vsa raz-kosnost in razuzdanost.
^Novo nemško voino posojilo.
Amsterdam, Nizozemsko, < pn*-ko Londona'. 7. junija. — Poročil A iz Berlina naznanja, da j«- Keii lt stag dovolil, da m- razpis«' novo nemško vojnop oMijilo za 11 mili jard mark.
■
VABILO ua
PLESNO VESELICO,
katero priredi SLOVENSKA (iODBA v prijazni in cvetoči slovenski naselbini Alexander, Canonsburg, Pa., v soboto 10. junija. Veselica se vrši v dvorani društva "Postojnska Jama".
Prir-etek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za močke $1.00, pivo prosto. Dame vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vsa v okolici se nahajajoča bratska društva in sploh vse rojake in rojakinje v/, t'anonsburg in Meadow Lands, da se te veselice v kolikor mogoče obilnem številu udeleže ter s tem pomagajo iu olajšajo breme tukajšnji slovenski godbi. Torej, rojakinje in rojaki, pokažite, da čutite narodno in pridite brez izjeme. Za dobro zabavo in postrežbo bo najbolje preskrbel v to izvoljeni odbor.
Na svidenje 10. junija!
"Slovenska godba".
Kje je PRANCES KRIV C! Doma j»' i/. Dobrove pri Ljubljani. I'red -J. leti je bivala v Penu-svlvauiji. Prosim rojake po A-ineriki. ako kdo ve za njen naslov, naj mi ga naznani, ali naj s« sama javi. kt*r ji imam sporočiti več važnih, nje tikajočih s«* zadev iz stare domovine. — Helena Vrbančič. 'J4 — Lf. St., North Chicago, 111. («-8—C)
je marsikoga že napotil od našiti zasloveli!) zdravil, «Ja jih je poskusil pred- ! lo je šel na operaeijo. In kakor čudužuo se je zgodilo, da si je z našimi zdra- i vili prihranil nevarno operacijo, bolečine in velike stroške, liuatno zahvalna pisnia. ki pričajo o tem jasno kot beli dan, notarsko zaprisežena. Kt»r srno prepričani o Čudežno zdravilni moči naših zdravi!, jih našim rojakom iskre- j *io priporočamo. Posebno vsem tistim, ki trpe na kroničnih boleznih. Bodisi revmatizinu. splošnih boleznih, oslabelosti, želodčnih, meh urnih ali ledičnih boleznih itd.
Naslovite vsa pisma na:
J. F. DOLENC,
F. O. Box 819,____Milwaukee. Wis. I
premišljevanje vseeno toliko raz jasnilo pamet, da je naloga držav ljanov živeti in skrbeti za državo ne pa po nepotrebnem umirati za njo.
Za takimi ljudmi ni vredno to čiti solza. Za njim naj žalujejo so rodniki in zna ne i, narod naj se p; oddahne. Ker nikdo ne žaluje zj vojaki, kateri so bili poslaui prot svoji volji na morišče, bi bilo ne spametno žalovati za človekom kateri jih je ua tisoče iu tisoče po gnal v smrt.
Nikomur ne želimo smrti. Dobn je pa vseeno, da okusijo smrtni boje in nasilno smrt tudi tisti lju dje, ki so liladknokrvno ubijali ii povzročili nesrečo v stotisočeril družinah.

Ink po^ehnn Litre. Xiso tnogli voziti hitrejše kot petnajst milj ua uro in tudi v breje jih in bilo uio-i»o«-e "<|»raviti. V linh cfl vlak vlekli i vrvmi, kateri« so imeli na praktičen način na kultnih napeljane srni i i»r«>t:«* .B
l*eta	j«- iybi \ Združenih
državah (ivaiinUajNft ieleanie. live m« bde o no* t ran Allegliaiivj goro\ (a. toda nobena i/iued teli dvrii nt bila NU milj dolgra.
S tem. da >«» u peljal i lokomoti-\ »• n, imenike .i«- industrija ut trgovina /'•!•» iiiiprcildvala. Zapud je i«-»»-! n: I ii<i i i »m hi" je sčasoma pri« «-Ih razvijati industrija iu pa
tMtijnlrktvo.
Potrebovali so vedno več delav- '' icv. katerih pa iits«» imeli iluvolj v kljub t-mu. «la s.» imeli \ večjih! državah Mi/eujski »»iatcui.
To je razne nt«*/" napotilo. «la so pri-Vli mi-liti na iznujdl»e kakih uov i!« strojev. - katerimi bi si industrijci prihranili ras m delsv!
skr lll'H'i.
t »..«1.11,1 doba 1*25— 1 >40 je «lala v»«lik<« /rlo nadarjenih lnož. iu i/našli stroj«*, s katerimi ji-bib» uiojfiH-r izdelati različne pred-1 UM-tr v /rlo krat krm ras«, medtem ko so jih prt*j delali z rokami /rlo
dol J»u.
ti-.fi dobi jr bilo opa/ati ve-, liko ^prrui« uiba tudi v mrstili Kazlični prekopi. nova pota m ce-si*«. paropiovha m želeinirc vj iia-r« «lilr. da •*«» i/ majhnih m zaue-itiarjriii)« \ji-i nastala velika iti cvetoča hi«*s|h. /la^ti sii mesta ra-s|Im *.Ii in .-kopi h in v bližini želez-ni«-. k.«)ti t .itn >r i> hotel v >4» k na-sr! i 11. k.-r je videl, da -r mu v takih krajih oliefa velik dobiček. M« -ta •« (»osTjijala vedno večja
lil /a T i. jr l»ii« • treba spremeniti tii.ii iii'Mii.i upravo. Odpravili mi slaro*d»i<-ajlo-jra no«'»»-jra »-uvaja iu nastavili iiM"lriu» poli»ajr. Nasta-viti -«» morali v«-."- novih uifstiiiii tira«! oikot 11« i K »»r niso im»;rli več m -i ti <I • < ,i k«»lira «i<« «1 rujrrua. s« t vi 1* |vwi na p rt* j v u Vor-ku omislili tako/vati«* 'omnibuse'
0	-t« m h. \ driiirih uirstili. Leta
1	jr p«* ur\\\orških ulicah vpr-v p- trki«! konjska pa»e«-stiia že Ir/ in.a.
Ann-rikam-i mi se pričeli povsem mo« leruizi rat i m napredovali. Vsa k«> n<>\o »tur |Mi/tlravili in jo takoj (Mi^ktisiii t«*r. ako sc jr obnesla ho jo tudi ut*4jali.
Takrat je prišel \ Združene dr /,I\|- II- ki liobrrt <I«I-|| lil prirrl I ju« I st vi i /.a litina 11 > svojimi mH jalimiii rrformauii. K«'k«*l jr. .ia jr
Življenj«- na >\rtii /ato tako t«-/ko. k«*r imajo nekateri ljudje velikanska i»r«-uu»/«-nja. drujri pa nie.
N.i«"_'«>\ iiij.-rt jr l»ii. «iij In i Hiatal i v-i I |ti«i i«- »-iirtki in <ia bi ni* drlo
Liebknecht.
Zadnji < h s. je /rbi vrliko po roralo o nemškim s<K-iali&tirueni vinlitrljii dni. Karlu Liebkueeti-t'i <-laim m-niškr^a drž. /bora. ki .i* hil ar«-tiran uli priliki majskih • b itionstra«-ij kot (MivzriH-it^lj t«*h !/'/rt «b»v l*r»'d |»ar dnevi je relo došlo pororilu. da j« Liebkueelit obdolifii vrlei/daje; — vrlei/da-jnl«-a pa /adetir >nirtna ka/eii.
N« k njr^o\ prist d.š jr p<»>lat po f m ist i \ Ann-riko s|ei]i-«H> «lalj-hr pororilu o ma jskih i/pr»-«lih:
Berlin, \eiueija. 1. maja. — Zgodaj zjutraj. — s tremi to\a-
riši sini prišli na Horteasiru-strassr, kjer stiiniij«- tovariš Lirb-km-eht. Na st. 11 smo šli navz-por po stopnieali Iu po/vonili. — Vrata je odprl satu tovariš. Bil je pre pa d en. njejrove la^* so bile r»ena\aino «"me iu njegov obraz je bil mrtvaško bled. On hodi kot kak mrtvaški duh: negotovi so njegovi koraki.
Pustil nas je v sprednji sobi iu se kmalu nato vrnil s svojo ženo: ona je KiiMiija. Prijazno je nam pnkimala v pozdrav. to«la niti besediee ni »»pregovorila, rav-notako tudi uu ne. Polastila se me je tirkaka neprijetna slutnja. — Nihee ni spregovoril besede. pa vseeno smo vsi vedeli, da se bo nekaj dogodilu.
Vsakemu izmed nas je dal kopijo govora, katerega je nameraval danes prebrati v državnem zboru in zujitit udrihati po vladi.
Ko smo prebrali, je rekel :
— Tiskati sem dal vee tisoe kopij tega govora.
Nato smo w vsi štirje eelo uro poKvetovali. nakar smo mi trije odffli. .
Okoli droga ura popoldne. — Ko sem po kosilu stopil iz Central hotela na eeeto. sem ua konca ulice aagledal vac črno ljudi;
vsake osebe ueeue alt neueene, upoštevalo enako.
Veliko pristašev je dobil v Indian i. Ohio. Tennessee. Pennsyl vatli j i in New Yorku. toda kake-«ra večjega uspeha ni dosegel.
Takrat se je pričelo soeijalistič-no «iibaiijr, ki sr še daucs nadaljuje.
Leta 1 7 se jr pojavil neki Joseph Smith, ki je govoril, da je dobil z neba neko ua zlatih ploščah pisano svetu pisuio. Pričel je o-zuaujevati neko novo vero; in vernike. ki jili je dobil na svojo stran, so imenovali Moruionee. Največ u-speha je inirl na Zapadli: pouaj več v Ohio, kjer so ti Mormonei ži-Veli par let: polnil sr pa presr lili v Maryland, odkoder so jih pa zopet prepodili, ker so pričeli ščuvati sužnje. Leta 1840 so se prese lili na obrežje reke Mississippi v llliiioisu m sezidali mesto Nauvoo. Ta m s«j ostali do leta IMG. dokler jih niso ljudje zopet prepodili vsled bigamije. Od tam so bežali v lovvo iu nato v Mehiko.
POLITIKA OD LETA 1824 DO
1845.
Leta lSL'.~> j«- bilo le šr par poh-tiriiili voditeljev VVashiugtouovr-<ra časa in kova. Možje, ki so ome njenega leta vodili državne afere so bili rojeni v «"-asu revolucije, ali so bili takrat šele majhni otroci. Kav not ako so bili tudi drugi od-raščeiii ljudje, ki so kaj odločevali otr«j«-i revolueije: le malo jili
bilo. ki so še živeli prej. ko šini bilo velike 1 nije. Zato s«> ti Iju-«lje živeli v popolnoma »lruga«-nih razmerah in ^o imeli druge ideje kot njihovi predniki. Bili so bolj demokrati«'iii iu manj aristokra-tleni. boli človeški iu bolj prakti«'--ui. Odpravili so grozne ka/ni in razli«"iie barbarske določbe iu lui-v aiie. i stiiiiovili s,, proste š«>!«\ re-forniartorije. uorišiiin- iu rloveške jetiiišlli<-e.
Napravili sl( tudi velike spre-iu«-i»»- v politi«'-n«-m življniju.
Ena izmrd t«-ii spremenili j«* lit la. «ia so na novo izvoljeni /npani ali guvernerji spinlili z službe u rad n i ke. ki se niso strinjali z njihovo stranko, oziroma če niso pri volilni kauipauji. pomagali dotič-nemii kandidatu za dober uspeh. Najprej so iuirli to navado le v posameznih državah, toda 1. 1 >^0 so jo uprljali eelo v kongresu iu (Miznejr eelo v uradih /vezne vlade. -
X tisti dobi j«' stopila v veljavo tudi navada, da se in kakega predsednika nikdar volilo /a tretjo šti riietno dobro.
1 stava Ziiruženih držav to ne zahteva, toda dozdaj ni bil Še noben predsednik dalj v Beli hiši
k«it osem let.
I>aljr prihodnji«' .
množica s.- ji- pomikala proti in«--tti. N a j v«*«" ji- i>ilo žnisk. možkiii je bil o mogoči- b* oko! I p«*til«*set : ko s»- mi jr množica približala, s. m pa Vhb l. «ia je več otrok kut žensk m mož. Videl sem «la nima niti r na ženska, uiti rn mož prijaznega obraza, temveč vsi so bi li otožni. j«'zni iu ustniee so imeli stisujeue.
Ol» cesti >o stal«- gruče gledalcev. to«la nihee demoiistraute pozdravljal. Se nikdar popr«'j nisem v i-«lel. «ia bi bilo ua berlinskih uli-rah toliko ljudi.
Spoznal s«-m par tovarišev in skoi'il v njihovo vrsto.
Milini halteu! — je zasikal
SI »S«.| I .
Načelnik sprevoda je zapeljal sprevod v ulico " Luter d en Linden". Zakaj, nismo vedeli: še o-pa/.ili nismo vsi. da yreiuo proti omenjeni ulici. Zapazili smo od-deike konjenikov, ki so stali ob «-«-sti. Od nasprotne strani je prihajalo še ver kavaleristov. Nihče izmed demonstrantov ni zinil besede; >"uli si» se lr naši koraki in udarci kopit.
Ko s«- je sprevod vstavil pred (»alačo. sem opazil ua vzvišenem prostoru pet oseb.(Okoli ujih je bila pa nabrana velika množica ljudi. Hotel sem se preriti skozi, kajti med onimi petimi je bil dr. Liebknecht. toda niso me prej pustili naprej, da sem jim f»ove-dal. da sem reporter tega iu tega socialističnega lista.
Prerinil sem sc nekako do 20 čevljev pred ouiui prostorom.
talen izmed onih petih, ne dr. Liebknecht. se je dvignil iu dal znamenje, da bo govoril. Med demonstranti je nastal '*šššš'. namreč, da naj bo vse tiho. Naznanil je. da bo dr. Liebknecht držal govor. Liebkueelit je snel klobuk in stopil za korak v ospredje. — Grobna tišina je zavladala, uiti v katedrali ni nikdar bolj tiho.
Pričel je:
i ®
Jugislovanski
®
a
Kalni. Jedneta
s
Predsednik kitajske republike, Juansikaj, o katerem nekateri po.-očajo, da je umrl naravne smrti, do-
člm drugi zatriuiejo. da je bil zastrupljen.	___
—	Tovariši iu prijatelji! —
Burni kriki prišli od nino/.i-
«•»■ in trajali so tako dolgo, da je dal govornik znaniriij«*. «1;« naj nehajo, nakar .]<• iiadal.jrval :
—	Pred l«-li j«- nek socialist rekel. d;i imamo Nemci v Prusiji
i ri veiikr pravi«-«', katrr«- s(»: — I .alt ko sni«« vojaku lahko piani ji'Uiti davki- m liuamo laitki« n-ta zaprta. Dot i.-ni so<*iafist je t«» takrat r«*k«d v m-kakem jeznem hu-morjn. toda ti^ti litimor jr lianrs izginil tu ostala j.- samo š«- j>z;i. Uaiies so s»- t«- naši- pravi«-«- po polnonia pokazali*. I>aues uživamo te pruske pravice v polni nori. Vsak ni-mški državljan ima
«iaii«-s pravico nositi puško. <"«-lo mladini s«< dali !«• prrdnost. Mla demu fantu s0 globoko v dušo vcepili ditit sovraštva. Sr «rno-vojnikr o prisilili iht pomagajo napadati .itti'jr-- ib-žrV. k<« \>-iniar državna ustava pr«-povrdtijr .'-r novojsko rabili v drugih slu«-a jih. kot «•«■ je domovina napadena.
I iruga praviea	p'a«'-«-vati
■ lavki-	I ud i obstoja: iu urin
ski državljan u:ora pla>«-vati r.--lo veliko višje davke kol jijegov sočlovek v drugi deželi. In. pred-ii<» Imi kom-r vojn«-. g;t	š»-
vrr takili prrdnost ij. Kolikor .i<-že iieluško Ijmlstvo ilo/.daj pla«-a l«t in žrtvovalo, sr ne da piiuier jati z ouiui kar bo sr uioralr* pla«~-at i m /rt v «»va 11.
—	Halje daje nova Netm-ija svojim državljanom pravim /u "Maul haltru	gobe«- držati. Nedavno j«- naše uradno časopisje rotilo ljudji da si- /a bo ž jo volj o— m- pritožujejo tako nad poiitaiijkanjrm hrane. -J«-zik drži za zobmi, ako si lačen ; .i«»/.ik drži za zobmi, ako tvoji otroci stradajo: molči iu glrj tvoje o-troke. ako jokajo za ml.-ko. za kruh: vedno molči, trpi in ur piši pis«-m tvojemu možu ali sinu ua frontu. —
Ako bi kdo drugi iu kje drugje. m- v Nemčiji, govoril te besede. t»i sr glasili- kot kup fraz. toda v Nemčiji uh ljudi ua«l-v se vplivale: nisem v id«-l očesa, da ne bi bilo solzno.
Liebknecht je po kratkem molku nadaljeval:
—	V zadnji številki "Nord-dcuLsche Allgcm«-Illr Z«'itung" je bila sledeča pritožba (bral je z nekega izrezka ; :
—	Naši vojaki ne dobijo vedno o«! svojih dragih najboljše novice. ki bi jih bodrile iu ojuuači-le. Vojak, ki je pred odhodom izpolnjeval vse dolžnosti napram domovini, namreč skrbel za svojo družino, mora ua fronti v strahu in slutnji. «la njegova družina doma trpi pomanjkanja. — k
—Okoli vojaka žvigajo krogle, poleg njega se razletavajo bombe; sama smrt iu razdejanje. Njegova žena pa doma strada, njegovi o-troei hirajo, ker nimajo potrebne hrane. Ona je obupana, toda levica se ne sme pritožit. Ona mora molčati iu trpeti. Toda. kako naj ona prisili svoje otroke, da bodo molčali? Ona še ne sme sočutstvo-vati s svojim možem-vojakom. ker bi vsled tega trpel vojakov ugled in njegova' moč. Kjer mož mora
inkorporirana dne 24- januarja 1901 v državi Minneaot*-
Sedež v ELY, MINNESOTA,
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GKKM, b07 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box 100, Pearl Ave., L'jraiu, Ohio.
(1 lavni tajnik: GEO. L. BKOZ1C1I. Ely, Minn. Blrgajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minu. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 5S3, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. MARTIN 1VEC. !M)0 N. Chicago St., Joliet, ill.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 4^1 - 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAIi. 4S2 N. 4th St.. Kansas City. Kane. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠN1K, Route 2, Bur ley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 'JSth St.. Lorain. O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. U. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila iu Metoda, eter. 1. Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. L', Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. Il l, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi deuaruc pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajuika Jed note, vs»: pn tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov kc ue hode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Meadow Lands, Pa.: Qeorg Scboita. Monessen, Pa.: Malh. Klkeij. Moon Run, Pa.: Frank MaCek. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksb«. 1. Podvasnlk. 1. Magister hi D. R. J a koblcb.
Sooth Bethleheas. Pa.: JerneJ K.o
[trlrSek. Steel t on, Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joneph Sk«?riJ. Went Newton. Pa.: Josip Jovsn. WlUoek, Pa.: Fr. Seme lu J. Peter net.
Tooele. Utah: Anton PalCU*. Wintcrquartera. Utah: L. HiaHleb. Black Diamond. Wash.: G. J. Po renta.
Davi«, W. Va. In okoUca: J. Broalrb Thomas. W. Vs. in okolica: Frmuk Kocljan In A. Koreneban.
Kenosha, Wit*.: Aleksander Tesdlr Milwaukee, Wis.: Joalp Tratnik Is Aus?. fVtllamler.
Sliehuycan, Mis.: Heroiiiui Svrtliu iu Martin Kos.
Went A Ills. Wis.: Frank Skok. Reck Springs, Wye.: A. Justin. VaL
»ta 1 loll In V« len tla UcrrlH
vzdržati iu kra>ti zemljo svojih sosedov, svojih soljudi. On mora vzdržati. k«-r t«« hočejo patriotj«-. ka;»itaii^ti iu j«-klar>ki kralji. — Vsak mora molčati in nadaljevati /. vojno, da sr bodo nekateri k«ili-kor mogoče več denarja nagrabili...
V. laž.i««. lagauj«-iu spravili n«-iiiškeg!i delavca v vojlio: lu z lažjo mislijo. «ia bodo nadaljevali z vojno. —
I >r. Lirhkiii-ehl j<- komaj kon«"-al ta stavek k«» je tu kaj završalo me« I množica. Blizu vzvišenega prostora, na katerem je stal dok tur iu drugi, so ljudje ua vse strani bežali in f»ri tem kričali.
Stegoval ->«!U se. totia llisrlit 11 L«»
•j"e[ pri'ii-ti k.ij s,- ji- dngajai««. t«»d;i že naslednji trenutek scin za pa zil. ko .j«- nekdo potegnil Lit b kuechta /. odra.
Hi»t.-I s.m sV pririuili do j»i'«» štora, toda itisem mogel. k«-r me ]•• val inno/i«'«' o«ln«'l proti nas prolni strani. \*se je vpilo in h«-zalo. ^»zrl sem s«1 iu videl. «ia s«i /. linami «-«-li «»«i«i»-l k i vojakov ua '-:«oijili /. ir« »I i in i s;i i»l j;mi i v rokah. <-uI ■-•'Ui t u«ii par strelov.
Ljudstvu je drlo kar naprej tu naprej. Ob cesti sriu zapazil par irupel. ženskih in moških: nisem •u<»«r«-! pogli-dati	■>«< mrtvi ali
«.amo r;i njeni. Poskuš;il <i-in \ v. •ligniti neko «!ek!ieu. toda v pri lunlnj' iii trenutku me jr množic.i - sel mj odnesla.
Zvečer istega dne. —- Okoli
pet in«l\ajset tovarišev >•,»■ jr n:i-.
zbralo v tajnem prostoru ua drasM>. \"sj Mim vedeli, kaj sc je zgodilo. Doktor j«- bil aretiran!
posvetovali stno sr kaj l>i u-krniili ;iiihče ni iuu-1 pr«-dloga. molčali smo — — -L-
< "«-lo noč smo bili skujnij in sklenili smo. da — —
Četrtega maja. — Tovariš Li«*b-
klirrllt jr še vedno V ječi. V k» t- ri ječi ? .laz n«- vem ; niti gospa Liebkiirrbt ne ve. kje ga imajo.
Tako s«- ghtsi poročilo Lieb-kiieclitovega pristaša o majskih demonstracijah. Kako je svoje pismo spravil napn-j. da ni prišlo v roki* cenzorju, sr ne ve.
Listnica uredništva.
F. K., Niles, Ohio. — Ujetnika iz kateregakoli ujetništva ni mo-goe*- do-biti -v Ameriki.
J. K., Waukegan, Dl. — Avstrijski prestolonaslednik Frain- Ferdinand j«- bil umorjen dne J8. junija. 101-1.
4'Mir", Pittsburgh, Pa. — Mirovna pogajanja po halkausko-lutvki vojni so se vršila v Londonu. -- Po rusko-japonski vojni se jt> sklenil mir v Portsmoul.hu. N. H. .
F. S., Bessemer, Pa. — Gospo«! Kosto Cnkovie v Pitt-^rurghu ni Slovenec, ampak Hrvat, toda slovensko razume. On ni trajno notar, temveč odvetnik.
Kje je FRANK VOLOVSEK iz Gor. Grada na Spod. Štajerskem ? Prosim ga. da se javi ua naslov: P. O. Box '2X2. Middle-ville, N. Y.	(7-9—6)
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so [looblaS&enl pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge t naAo stroko si>adaječe twsle.
Jenny Land. Ark. In okolica: Mlbsel Clrar.
San Franelseo, €al.: Jakob I^iviln. Denver. Colo.: Frank Skrabec. I^-adville, Colo.: Jerry Jamnlk Pueblo, i'olo.: I'eter L'uli^', Frank
.laursli ui Joliu (it'ini.
halidtt, Colo. In okolica: Louis Ca-
nrlio ri'Ue Bank Saloon).
Clinton. Ind.: I^unbert Bolskar.
Indianapolis. Ind.: Alois Ruthnan. Woodward, Is. in okolica: LiUkas
Pod brega r.
Aurora, III.: Jernej B. Verbl«. Chiraito, 111.: Frank Jurjovee. Depue. 111.: I>an. Badovtuae. Joliet, 111.: Frank i^urtch. Jono Za ielei In Frank Bambien. U Salle. III.: Mat. Kom p Nokoniis, III. hi okohra: Math. Gai-sliek.
Oeiesby. III.: Matt. Brlbernlk. Waukecan. 111. in okoliea: Fr. Pet-Koršck iu Matb. ORrin.
So. Chicago, 111.: Frank Cerue. Snrini:field. III.: Msttja Barborli. Cherokee. Kan?.: Frank Reftsnlk. Columbus. Kanu.: Jne Knafelc. Franklin. Kans.: Frank leskove*. Frontenar, Kans. In ekellea: Frank Keruc iu IU>lt Finn. Kansas Cilj. Kans.: Peter Hcbneller. Mineral. Kans.: loiin stale.
Kitico, Ivans.: Mike IVucil.
Kit/miller, Md. in okohca: Frank Voitopivec.
Calumet. Mich. In okoliea: Pavel ■ihaltz ln M. F. Kobe. Manistique, Mirk, la ekeUea: Frank
EoIsUil
So. Rant«. Mich, la ekeUea: It V
Ldkovlch.
Cbisfaolns. Minn-: K Zgouc to Jac«4> Petrleb.
Polnih, Mina.: Joseph Wis rs bon. Ely, Minn. In okoliea: Ivan 4?ouSe M. L. Kapeb. Joe. J. Pesbel ln f/ouls M PeruSek. Eveleth, Minn.: JnrtJ Kutxe. Gilbert. Minn. In ekeUea: L. VeeeL Hibbing, Minn.: Ivan PouAe. Kitzville, Minn.: Josip A«laiuieh. Nashwaok. Minn.: Geo. Maura* New Dulutb, Mian.: John Jerlna. ' Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcn St. Leois. Mo.: Mike Grabrtan. Klein, Moot.: Gregor Zooec. Great Falls, Mont.: Math. Urleb | Red Ledge. Meat: Joseph JersJ. Roundup, Moot.: Tomaž Paulta. Gowanda, N. Y.z Karl Sternlfia. Little Falls, N. If.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J • Marlnčlč, Chaa. Karllnaer. Jakob Bes | uik. John Prostor in Frank Meb.
Barberten, U. in okoUca: Main Irs mar.
Bridgeport. O.: Frank Hočevar
Collinswood. O.: Math. Slapiiik. Lorain. O. in okoUca: J. Kutuao i» Louts BalanL Niles, Ohio: Frank Kogorgek. Votings town. «.: Ant. KtKelj Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny. Pa.: M. Klarleb. Ambrldge, Pa.: Frank JakAa. Bessemer. Pa.: Louis Hribar. Braddosk, Pa.: Iran Germ. Rridgevllle, Pa.: Rudolf Plete«4^k Burdine, Pa. in okoliea: John Dem-čar.
Cananahars. Pa.: John Kokllek. CeeiL Pa. in okoliea: Mike Kotevat Cenemaugh, Pa.: Ivaa Pajk la Juki Zupančič. CUridge, Pa.: Anton Jerlna. Pa Ib
R<i(l Hi izvedel za naslov svojega ; prij.it el j:i ANTONA LOVJLV' Nahaja se baje nekje v ('leve-, lainlu. Ohio. Prosian ga. da se mi javi. ali pa če kdo ve za nje-j
«rov naslov, ua.j jjr;i mi naznani, j John Opeka. B««.k	Ilieii-«
vvoml. VV. Va.	(8-10—bi
- ROJAKI NAROČAJTE SE NA ••GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Kje je FIJANfE R1 Bič; Doma je i/. Huma pri Domžalah. V A-meriki biva že 17 let Lu zadnjič sem slišal pred tremi leti. da je tielai v Barbcrtonu. Ohio, v neki tovarni za žvepleuke. Kdor rojakov u-. naj mi javi njeguv uaslov. ali naj se sam oglasi svojemu bratu: John Uihič. c o 1 'aver.	U. St.. Brooklvu,
N. Y.
Kje j,- .JAKOB VRBAM" • V A meriki biva kakih 10 let. Prišla ^it .skupaj v Ameriko ua uar-niko " Paiinonia". Pred l«-ti je bil v Illeiii. Mont. Sedaj ne vem. kje je. t e kdn izmed rojakov tv za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi. Valentine Payer. :$."i0 S. St.. Brooklyn. N. V.
POZOR!
\ se eeiip.-u«- !:ijiiik»- slovenskih pevskih dnuštev v bližini Wauke-gana. II!.. kakor: i/ Vliicage, Su. Chicaije. Jolieta. Keuoslie. Wis.. .Milwaukee. Wis., itii. prosim, da mi v najkrajšem «*-a?>ii naznanijo svoje naslove za kar se že vnaprej zahvaljujem.
Paul Bartel. lun; i •ett««x Av«-.. North * hi«*ago. <8 10—lit	III.
/a vsebino oglasov ni odgovorno ne
■Hiravništvo ne uredništvo.
Darraeh. Pa.: Dragnttn Slavi«. Dnnlo, Pa. In okoUca: Joseph 8ubor. Expert, Pa.: Frank Trebeta.	I
Fareet City. Pa.: K. Ealar la fraak XiCben In Math. Kamin.
itadl Pa.: Anton ValenttnOa Greeosharg. Pa. la ahato: Joeepk Novak.
Irvta. Pa. la okeBea: Fr. Dofler. Iihnstiira. Pa.: Fraak Gabreaja la
John Polanc.
Pa. !■

šil
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo j na slovensko linijsko tiskarno
! "Clevelandska Amerika"
Mi isdelnjeno vse društvene, trgovske ia privatna tiskovine. Naia tiskarna je aaibolj ssoderao opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite sa cene vsaka tiskovin« nas, predao ae obrneto kam dragem. Pri nae dobita lepie. cenejšo in bolji« tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PKVA 8LOVKNSKA UNU8KA TISKARNA
6119 ST. CLAD& AVE. CLEVELAND, O.

GLAS Sa
a. JUtf. 1SL0L
Slovensko katoliško
51	13
©T
svete Barbare
ft
ZA ZEDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
b>»f»»riw *mm 21. immmmrjm 1902 v Mavi PMLM7Itmm.
J	GLAVNI I RADMKI:	" J
PmHwJuik: JOŽEF PlTTKItNFL. Box »5 Willoek, T*.
I.	pod|>mlM*«liiik : KAUUL ZAI.AR. B«.x Forest City. Pa.
II.	?Mjd|irvtls4Hliiik : U>UIX TAfCHAR. Box N"i.>, Rock Sprites, \Yyo. Tajnik JOHN TELB1X. Box TUT. Forest City, Pa.
II. tsjoik: JOHN O SOLIN, Box 4'J2. Forest City. Pa. RiftCaJtUk: MARTIN AICHU', Box S.T7, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALA It, lool North Chicago St., Juliet, III.
VRHOVI ZDRAVNIK:	v
1>T MARTIN IVEC. 900 Chicago St„ Joliet, HL
NADZORNI ODBOR:
Pnthwdnlk : ItiNAr IM>1 »VASNIK. 47:5-1 HatfieM St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik : JOHN TOBMi", Box Forest City. Pa.
II.	nadzornik: UtAVK PAVLOV0l«\ Bol 703, Concniaugh. Pa.
III.	uaJ/oriiia: AXbltLJ SLAK, 77X3 Issier Ave., Cleveland, Oblo._
POROTNI ODBOR:
Pre>lMH|tiik : MARTIN OBKKŽAN. Box 7'J. Kast Mineral, Kana.
I	i«irotuik MARTIN ŠTFFAVČIČ. B«x 7H. Franklin, Kaus.
II	porotnik MIIIAl.I. Kl opCl«', Harsou Ave.. H. F. D. 1. (Jrecn-
fleld, Detroit, Micb.
UPRAVNI ODBOR:
Predalnik : ANION IHk I'VAR, k. F. D. No. 2 liox 11 Vi, Bridgeport, O. I Upravnik : ANTON DEMČAIl. II«,x 135, Brought .mj, I'a II. .»pravnik: PAVEL OBRECAR, Box 4UJ, Witt, 111.
Ikipi«! naj m. 'Ijajo I tajniku Ivan Telt-an. 1». O. Box 707, Forest Cirv, lvuna.
Drusiveuo glasilo: "«; L K S N A R O D A"
Nihče neče
$1000.00 nagrade;
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE Nf DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO.
' 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.	/ > '
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.	t
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagatelj em, ka- ✓ kor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.	Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki ■e obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške,
ne glede kje in od koga kupi zemljo.	t
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POUA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NARMVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.	1 i ^ <
* Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem* naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora talsoj čistiti. Tukaj so polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.	w
MARSIKDO SE 60 ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.	' ^
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
a
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMLJO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
s
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela.
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.


Brata.
Povesi. Spisal tir. Ivan Pregelj. I.
Mračilo se je; slari Cuk je počasi krevsal n polja proti domu. V nogi ga je trgalo, da je venomer sum s seboj modroval in vzdihoval: "Dež dobimo, dež! Pn'snela noga, kako t«» trga!" S takimi! neljubimi občutki je prišel do pr-j ve hiše v vasi. Mlad. junašk fant' jo 1 > i I prt'd hišo in obtesaval debel' lilod.
"Ali H" t;ik<» mudi?" je dejal Cuk, "Petel*. vs. kal >*• bus. saj j«-ž« tema!"
"Ne bo >iie. stric", j.- odvrnil faut,
"Pa "..-iu jo le »kupil", vzdihu-* n« mo/. "pri I m-le m dnevu, da me se /,d;;j ta vražja noga boli. niso Mile!"
To rekiM-. je t uk sedel na klop pred h!-v<#. Kant, pu>ttv>i delo. >e mu je pridružil.
"l*epo sta napravila s Simonom, lepo! je dejal po kratkem premoru Cuk. "Prej taka podrlija. zd«j»ji- pa kar ve*elje pogledati vajino hišo. Samo malo premajhna ho /a oha. Zdaj /e gre. /daj; kaj pa. ko se porodita? Kar tako pa menda ne ostali, ta."
Ho že kako", je odvrnil fant. "Kaj Imih. saj vri'jo m-kaj ljudje. Vfbanova gleda, /.a Simonom.
"da/ pa še ni." no vem", j«- odvrnil nekako začuden laiit, "»trie. ta ho bn«a."
'Kaj, bosa 1 Pa ga vprašaj!"' Fant ni odvrnil ničesar. Cuk pa je govoril naprej.-
"Sitno Im» j m tem. Ju mislim. Peter, še najbolje bi bilo. da greš potem v n v et. oba ne moreta doma ..."
Začuti so s,- tačas koraki, okolu vogla ji* prikorarčil nekaj od PetrTT starejši fant.
"Kaj pa iuiate, Cuk?" je dejal. "O ženit vi s.' ne govori tako na glas. da sem va> slišal konee Zor-niauove njive. Tega pa ne, da bi me poročali na eesti; če bo kdaj <as za to. napravimo po krščansko v cerkvi."
*'l no. ljudje pravijo, kuj meni umri je ugovarjal Čuk, vstal in poslovivši se kmalu odšel.
lSrata sta nekaj easa inolee ob nedela pred hišo. Zdelo se je, kakor da je obema nekaj na srcu, u Kt ne upata govoriti o tem, d as čdtita, da bi mogla in morala. Pr vi. ki je prekinil molčanje, je bi Peter.
"ČV pa resno uiiMluš'.'. je dejal 4<u# vem. zakaj bi mi zakrival Saj sem pripravljen oditi v svet ti pa delaj, kakor se ti ljubi."
"Ti si vedno en»k". je odvrni Simon, "sam ogenj te je. Kdo reče, da je res. kar ljudje govore Če »em at Vrbanovo govoril kdaj nisem nikoli o poroki, marveč edi ■o o tebi!" "O meni?"
"O teibi", je dejal Simon in ne kako tožen v«tal in hotel v hišo Na pragu je poOal in dejal: "in »daj b* bil lahko tudi ti od
| kritosreeu in mi povedal, kako je ! /. vama."	,
Peter n i odvrnil na to besedo nir-. srl j<- /a bratom v hišo. Molče sla poveeerjala; že se je bil Simon' dvignil, hoteč ili v hlev na seno. ko ga ogovori Peter.
"Ti si vedno tko možat. Simon t "boj ;;«• morem govoriti kakor bi rad. Kakor da si mi oče. nikoli ne morem govoriti o vsem s teboj. Zato oprosti! Z Vrbanovo j-va sc včasih rada videla, zadnje | < asi' pa !'i*s ne vem več kaj, mene j si- ogiblje iu iši".* tebe..." j "Da. govori o tebi!" je nada-j Ijeval Simon in lice se mu je nehote nasmehnilo. I "Fant", je dejal, "spravi stvar ■ na jasno iu potem povej kaj. .Jav. •i gotovo ne boiu delal nobenih
ir. juz nikoli. Peter!"'
"Simon!" je dejal Peter.
Nista si voščila lahke iiočL dasi sta oba čutila taeas globoko, kako globoko uineta bratovsko 1 jubc-/.eii. Taka >n-a; ne izpovedo. ! kar bi rada . . .
I	I
Pred dobrini letoiu je bila umr-j . stara Tršaiika. zajnistivši sro-wma sinovoma skromno posestvo. Ski./.i pj'tnajst let samb gospo-1 darila, sama opravljala vso pose-' stvo. trpela kot črna živina in bila' pri tem dobre volje, videča, kako1, 1 l<-p<» ji rasteta sina. V dneh. ko je' bila v sa onemogla, užila je še edi-' | no veselje, ki sta ji ga sina mogla napraviti, namreč to. da sta ji z veliko vdanostjo stregla in ji olaj-' I šala dobo bolezni.
Ko jt- starka /a-slulila, da gre' i kont u z njo, poklicala je Si J ! moiia k s»-bi ter mu razodela vso svojo bolest pri odhodu,
"Ti si starejši, to si zapomni. Simon! Ne da bi imela Petra raje' kot teb«-, vendar mi pravi en glas,' i Ma naj te opomnim na n»kaj. Si-' pinion, ali mi hočeš napraviti eno I Veselje.'"
.1 "Mati. le govorite!" i "Vidiš", je nadaljevala starka, "malo je. kar dobita po meni. ne i 1 bo dovolj za oba. eden bo moral j po svetu, eden izmed vaju. kakor -j vajin oče, Ce je hotel.x da živimo i jaz iu vidva s Petrom, je moral i! v svet po delu.. . In enkrat se ni i v rnil..."
Starka je vzdihnila. sinu se je storilo milo. Objelo ga je z boljo -j ii toliko, da ni zaplakal. i J* "Mati'", je dejal, "le povejte, i: kii.i hočete!"
I Starka je jokala. Ko se je ute-lj šila. je rekla presekano in pro-
' S4s"-e:
j "Četudi bi ti bilo težko. Simon. - pojdi raje ti! Peter je mlajši, Pe-. ter naj bo doma. Koš videl. Simon, j ko boš umiral, ti bo dobro, če ini 11st oris to!"
a j "Pa bom. mati!" je obljubil Sjtnon.
i. Na vse to se je spomnil Simon .- I o noč, ko dolgo ni mogel zaspati, i Nenavadno svečana se mu je zazdela naenkrat vsa želja pokojne '- matere, začel je ume vata. da mu >. ho ta želja, katero izvesti je obljubil, globoko po&t?gla v življenje. I- Potem, ko je bil trdno sklenil, da
bo gotovo obdržal svojo beaedo, je bil zaspal.1	'
Prebudil jje je pozno in planil pokoneu. 13il je že jasen dan. Simon je zaslišal pred hišo glas svo-' iega brata, ki je govoril z nekom.
"To se že napravi", je dejal,' "s Simonom moram še govoriti, da »»stane on doma. I*a nič ga ni videti, menda je že odšel v go/d.' Pa *edi, Jerica, saj se ti ue'-mud i ?"
"Tudi!" je odgovorila deklica.' a Simon je spoznal, da je vendarle vdla.	f "Poprašal bi te nekaj. Jerica".' je dejal čez nekaj liipov Peter, "če ne boš huda !" "O. le vprašaj !" "Ali res uiaraš Simona.'" "Jaz?" se je začudilo dekle. "Ti! Vsaj ljudje pravijo nekaj, le povej. Jerica, saj nisem hud. a meni bi bila to že lahko zaupala.' če že ne za drugo, pa zato. ker jej on moj brat iu pa..."
"Peter", je odvrnila deklica, "veruj mi. jaz niacin nikoli mislila na to in tudi reki i nisem nikoli nič! Kako more Simon to govoril i r"
"On tega tudi ne pravi, ljudje pravijo, in jaz sem si mislil, da je morda res kaj. Jerica, ti zadnje čase mnogo govoriš z njim. . . " I "In on zdaj misli, on misli?" je hitela preplašena deklica.
"Tiho. tiho. Jerica", je fant deklico tolažil, "saj mi je vse pove-l dal. Zakaj govoriš z njim samo o meni?"	'
"Ne vem!" je odvrnila deklica.' "Ti ves. n meni ue poveš, ko vendar veš. tla ue mislim na druge:
kot nate."	i
"Potem kaj prašašje odvrnila šegavo deklica. *' J erica! * * "Peter!" "Torej res.'"
"Res. Peter! Zdaj me pa pusti jaz moram domov. Torej priti ti ali pa Simon. Kaj ne, da bosta?! Oče ne morejo več."	!
"Danes grem ja'z. snubit pojde pa Peter. Jerica, kaj ue '" je de-j jal Simon, pojavivši se na vratih v hlev.
Oba sta se prestrašila. Simon, videč njiju zadrego, je rekel:
"Kaj bosia! Meni je prav. Le tilio, P^ter! Jaz sem starejši in vem. kaj delati. — Torej oče ne j morejo sami orati.'" se je obrnil k deklici. "Da", je odvrnila ona. "Potem pa kar pojdiva". je de-j jal Simon, "če ne bo Peter ljubosumen. ka j C	j "Nate ne!" je odvrnil Peter.• dokaj boljše volje. j "Iu ti. Simon, ue bodi hud", ie
v I
dejala deklica fantu, ko sta šla j proti domu. "mogoče nisem vse prav delala... "
"Kaj boš. Jerica. Peter je dober fant iri ee bosta pridna, vama j ne bo sile. Jaz vama tudi nc bom napoti."
"Kam pojdešje vprašala deklica.
"V Ameriko!" je odvmrl faut, otožno.	j
N» kaj tednov zatem je Simon v resnici jemal slovo. Srce sc iuu je trgalo, ko je odhajal iz rojstne , vasi. Ni bil eden onih. ki gredo , brez pomisleka v svet. zato je bil I otožen ; vedel je, da nobena tujina ne more biti to, kar dom. Vedel | pa je tudi, da mu doma ni ostati, i Saj je še za brata liiša ozka. In ne Je to. Lepo si je Lil včasih nasi L-J | kal svojo srečo doma. Oženil bi se, delal bi pridno in vsi bi imeli ! vsega dovolj. Peter bo srečen, on ostane doma. dobi dobro in pamet-' no ženo. Zakaj Peter in ne on? Ali je morda ni vreden, ali on ni vreden sreče?
In spomnil se je materine želje. Svetlo mu je postalo pred duhom. Da pride do tega. da bo moral v svet, je pričakoval, da pa pojde1 'pod takimi razmerami, tega ni :ui-J slil nikoli.	!
| "Mati!" je vskliknil. <;Če bi tij ne bil obljubil tedaj, česar si pro-j sila, kaj bi se bilo zgodilo s tvojima sinovoma..."	! 1In začel je Ui*pešno koračiti po cesti, mrmrajoč sani zase:
"Dobro to. da so ljudje o tem le govorili iu nič vedeli."
Tako je bil Simon premagal svoje srce. Lahko boš umiral, junak. ki si samega sebe premagal!
IU.
Petnajst let je bilo prešlo po teh dogodkih. Jesenskega popol-! dne je bilo. ko se je pripeljal v ^ vas neki tujec in izstopil pred va-J ško gostihiico. Odšlovivši voznika, t je tujec stopil a- pivnico. Gostilničar je. uzrši novega gosta, pri-- hitel v mračno sobo in prižgal luč. ' (Troje mož pri oknu, zatopljenih v l( igro, ni tujca niti opazilo. Igrali so strastno, kakor igrajo vu, ki . igrajo za denar.
Tujec je dolgo čaaa motni «»•
' • t
| t
. ga izmed <r.uh. potem naslonil
I glavo na mk.» in sse delal, kakor
l da ne pa'd na nič. V resnici pa je
opazoval venomer one tri. Igrali
■ so molče, vendar je eden postajal
, vse bolj občutljiv; videlo se mu
,'je. da izgublja. Bil je lep človek,'
. malo bled. t od a gotovo ne eden'
i ouih, ki jim je igra in pijača že
. J vzela vse razmisleke.	j
j Izgubljal je in začel postajati
glasen. Zdajpazdaj je zaklel. To-' • ,1 . - ' v a risa. kakor da ne slisita. nista
si dajala znamenj, toda tujce je(
j takoj spoznal, kako stoje stvari:'
igrala sta pogovorjena, njiju žrtev i
pa je bil tretji. Tujec je spoznal
v njem svojega brata Petra.
Naenkrat se je dvignil ta.
" Kaj. že greš.*" je vprašal eden izmed onih.
"Obrala sta me!" je odvrnil Peter in izlil kozarec vina vase; ,"z varna pa že ne več. nikoli več!"
"Kaj de tebi", je dejal zopet oni, "ako izgubhš par grošev, saj. JiniiLŠ brata, ki je bogat!"	j
"Ce je on. je on. jaz nisem!" je odvrnil jezno Peter. ' "Pameten nisi. če ga ne popro-1 slš nič."
"Jaz že ne! Taka še m a pa še j nisem."
"Clej ga. kako je ponosen! Ja'z j »a mislim, denar je le denar, pa* ga vzemi od Petra ali Pavla." '
Peter ni odvrnil nič. Premišljal je. kako kruto mu je potreba denarja. Kakor da je njegov soigra-' le,- uganil njegove misli, je segel ' V suknjo Iti privlekel iz nje listnico. polno bankovcev.
j "-^aj ti-posodim, če hočeš. !>rat ti pošlje, v treh mesecih mi vrneš s polnimi obrestmi."
"Ali misliš resno?"
"Resno! Koliko hočeš?"
"Daj dvesto!"
Peter je vzel denar in podpisal , možu zailolžnitio.
j "Za liter vina daj, za obresti.; • Peter, kaj hi že hodil!" i ''To pa. naj l>o. ne igram pa es! I ne več!"
Tujec je ves čas zasledoval po-] čenjanje Petrovo. Nekaj časa s..; možje pili in govorili, kmalu paj so zopet, igrali. Peter je l>m zuovaj .ujet. pozabil je ravnokar storjeni! sklep.	!
| Kdo ve. kako bi se bilo Še to ' I končalo, da i/ vstopila tačas mia-|<la žena z otrokom v naročju v so-I bo. Stopila je k igralcem, j	(Konec prihodnjič.)
V ZDRAVEM TELESU
! ZDRAVA DUŠA.
i
I	-
i Razburjenost je najbolj razširjena bolezen dvajsetega stoletja in I je posledica nerednega delovanja notranjih organov.
KAKO S£ JE OBRANIMO?
I "Dokazano je. da jih od sto ljudi trpi devetdeset na razburjenosti." pravi H. H. von Selilick tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, katerega zdravilo je priljubljeno pri stotisorečih in kateri dobiva dannadan na stotine zahvalnih pisem od onih. katerim je (Bolgarski Krvni Či;j povrnil zdravje.
j Razburjenost, posebno če je že precej napredovala, je pravo pro-klestvo onemu, kateri trpi od nje. Svojega dela ne more povoljiio izvrševati, spati ue more. zelo je pozabljiv. moči mu pohajajo, z eno besedo povedano, on ni človek. ampak razvalina.
S tem. da odstranimo pokvar-■. jeno kri iz našega organizma in !pripravimo notranje organe do (tega. da redno opravljajo svojo i nalogo, se oprostimo razburjenosti in se je znebimo. lj Kot najboljše sredstvo za zdrav j jen je razburjenosti se je izkazal i Bolgarski Krvni Čaj. j Naš rojak Juri Sakae 120 Sta; ' te St.. Alliance. O. piše sledeče o
tem čudovitem zdravilu: 1 "Z veseljem vam javljam, da me hvala Bogu. glava več ne bo-Ijli. in da je moj želodec popolno-jina v redu.^ odkar pijem Bolgar-! ski Krvni Čaj. Pošljite mi ga še eno škatljo. ker ne morem več biti bez njega." > Eno veliko škatuljo Bolgarske-- ga Krvnega Čaja. ki traja za pet f mesecev, pošljemo za en dolar ka-<- morkoli;
: Marvel Products Co.,
r 9 Marvel Bldg. j PITTSBURGH, PA.
Ako hočete pošiljate? odgnrati, h pošljite 10e. vrt. _ ________
1
O kuncih,
i.
"Zdi ee mi. da se pri našem sosedu Zdravljieu večkrat kaj pogo- ' irtijo'1, pripoveduj« Vinko Urba- i ni če v pri navadnem razgovoru na . kriiadi v nedeljo popoldne. "Ze 1 liekolikokrat mi je iz njih liiše prijetno zadišalo, ko sem šel ] mimo."	"
41 Ne vem. kako si mtfrejo ti < ljudje večkrat kaj boljega privo- : Ščiti'\ oponjni S končen, "saj niso ravno premožni. Varčni so pa r« in pridni. Njega ne vidimo pose- ] dati" po krčmah, pač pa vidimo j večkrat ti est i kaj na prodaj, ali i ne vidimo jo. da hi me^o in pe- j čenko kupovala. Stradajo pri 1 Zdravljičti tudi ne, kakor si' vidi « na eel i družini, ker so vsi zdravi ; iu brhki."	j*
"tuješ. Vinko", oglasi se Ko- ' vačev. "morebiti si takrat duhal pečenko, ko si se ponoči prebudil i ter hitel cerkev odpirat in zvonit, misleč, da je jutro, pa še polnoči i ni bilo.' Gotovo si prej sanjal o I mesu iu pečenki, pa si mislil, da i jo res dubaš?"'	1 -
"No, vidiš ga. še ti se norčuješ i iz mene. Ni bilo takrat, ne, ker sem preveč hitel, da ne zamudim, 1 nego je bilo haš danes po kosilu < iu tudi prej večkrat iu to "*cz ' dan!"	i
"Kaj, meso in pečenka^»ri i Zdravljieu?" vmeša se v razg« vor ) Okičev. "Pri nas pa ni ie v n de- i lju iu praznik drugo kakor repa i m ka.>a ali pa krompir v oblk-i. < l*ra\ dobro bi bilo, tla. nas kilo na- I uči dobiti nifsa — brez denarja.J Pojdimo k Zdravljiču, ta nam bo povedal že kako, saj je dober in i postrežljiv človek."	j]
.M« -Jceljni ljudje sv hitro odlo- ' čijo za ta predlog in se podajo k i prijaznemu sosedu. Po lepem pozdravu reče Kovačev:	h "Slišali siuo. da si v vaši dru- i /ini večkrat privoščite kako bolj-n .še kosilo, pa bi radi zvedeli to va-j; šo skrivnost, da si znamo tudi ini . brez posebuili stroškov poboljšati hrano!'' <
"Prav raci vam raz<»dcncm to skrivnost, da si pomagate, .laz si L priredim meso doma sam; večkrat J za kol jemo kakšnega zajčka." i
"Kiiko ga pa ulovite, da vas nikdo ne zasači, ker potem bi bili zajei predragi. reče I rbaničev.
" Lovski čuvaj naj bi le brez skrbi, dragi moj Vinko! Jaz ne koljeiu divjih zajeov. nego redim domače, bi r^kli mi Kraševei: pitane. domač«- zajčke, ali kakor se pravi: kuuiče — kunce. Ravno *«-m pripravil zopet nekaj zabojev, katere ste gotovo opazili na dvoriščni, ker se je žival pomnožila.
"K j tak« zajčke vi redite, pa še eelo v zabojih?" začudi se Slauičev, ".Mi smo jdi tudi nekdaj imeli jk> hlevu, kjer so vse prerili iu izpodkopali; bili so zelo mali in kr/.ljavi, bolj za ign.če o-trokom. Tako meso s** nam je gabilo — pa smo jih zatrli."
"Prav ste imeli, da ste tako zalego /atrli, ker tako se kuncev ne »foji. Pa k^kor vidita, se vam kunčje meso gabi. ali je prav dobro iu tečno, samo ee so kune i dobrega plemena. Pokazal \aiu bom potem moje živali, pa boste videli, kako so lepe iu velike, zlasti one s klaiupav imi uaeai; to je vse kaj drugega, kakor ona kržljavina po hlevrli. Jaz redim vse v zabojih, kakor so me naučili iu kakor sem čital. da mora biti. Pri nas se ta koristna žival, pa tudi način, kako jo treba gojiti, premalo, pozna ; drugod so mnogo napredneji v tem. Bral sem, da odredijo na Angleškem vsako leto ogromno število kuncev, kar pa vendar ne zadostuje tamkajšnjim potrebam. V samem Lotidonu sc jih pokol je okoli 500,000 na teden iu dovažati jih morajo tudi iz inozemstva. Tako jih pripeljejo parniki iz mesta Ostende v Belgiji vsak teden do : 100,000 v London.' *
"Ali imajo pa Angleži dober tek in velik želodec", reče začudeno Okičev.
"Nič s«* ne čudite, Miha, i>ouii-hlite, da ima London čez o milijonov prebivalcev". nadaljuje Zdravljič. "in poleg kuncev pojedo de kaj drugega. — Kaj pa na Francoskem! Samo v Parizu, ki šteje 3 milijone ljudi., se jiii pokol je vsaki teden povprečno 200 tisoč; posamezne gostilno jih potrebujejo vsaki dan od 300 do 500. Kilogram kuučevega mesa stane na Franeoakeiu okoli 80 vinarjev. Tam odredijo as leto ua milijone kuncev, ki doneeejo zopet lepe milijone dobička. Mnogi posestniki dobijo dva do tri tisoč frankov na Irto od kuaocr, tA tega ima-
..j. . !
Belgiji, kjer imajo veliko tvorni-eo za. strojenje in barvanje kunčjih kož, v kateri je zaposleno več sto delavcev. Ob času nemško-1raneoske vojne (1870—71^ opazili so nemški vojaki na Francoskem lepo urejene kuničnjake ter so pokušali tudi meso, ki se jim je tako dopadlo, da so začeli po-, tem tudi sami doma kuuee gojiti. Tudi v Avstriji go se začeli že pridno s tem baviti. najbolj na Češkem iu Moravskem, potem tudi na Dolnjem in Gornjem Avstrijskem. Gibati se je začela hrvatska vlada za to. katera goji in razprodava za pleme kunce v liožjakovčni in v Zagrebu je napravila k uničil jak, kjer se neki učit H j s tem peča, ter je napisal posebno knjižico o tem in pred kratkim je izdalo tudi društvo sv. Jeroiiima (podobno naši družbi sv. Motiora 1 knjigo o reji kuncev. < 'ehi imajo posebno strokovne liste o tej stvari in tudi že dve tovarni za strojenje in barvanje kož. *'
"Poglejte", reče Kovačev. "kale«! so drugod napredni, mi pa v koristnih stvareh tako zaostajamo. Prav hvaležni smo vam. stric Zdravljič, za vaše pripovedovanje. prosimo, le nadaljujte."
"Razume se po sebi, da more kunce rediti samo ta. kateri ima doma potrebue hrane za to; ako bi jo moral kupovati, ne bi se mu izplačala. Za nekoliko teh koristnih živalic prerediti pa dobi tudi najrevueji kmet zadosti hrane, kar ta žival ni izbirčna. Zato si more vsakdo lahko nekoliko kuii-eev držati, ako ima mali kos zemljišča ali kaj vrta na razpolago.
ti lede kunčjega mesa bodi povedano, da ima samo tri odstotke manj hranljivih tvarin v sebi nego tolsta govedina; ima jih pa več kakor kuretuina. Kakor ste mogli že iz prejšnjega pripovedovanja se prepričati, ima tudi koža svojo vrednost. Lahko se reče, da tudi najslabšo kožo more klobučar porabiti. Da, še celo dlako, ki kuncem odpade, nekateri pobirajo, da jo prodajo. Seveda niso pa vs«* kože enake vrednosti; ta je odvisna od različnega plemena kuncev, katere ponekod red i j o zlasti zavoljo kože.
Kunci dajejo tudi dober gnoj, zlasti za vrte."	j
"Stric, vi pa znate tako ulično pripovedovati". reče Kovačev, "da bi vas človek kar do polnoči poslušal. Vidim pa. da ne smemo vaš«* dobrotljivosti in postrežiji-vosti zlorabiti. Dovolite torej, da se vrnemo v nedeljo zopet." '
"Le pritlite, ker imam vam še inuogokaj povedati in pokazati. Za danes bo pa res zadosti, ker moram kmalu žival nahraniti. Z Bogom, ua svidenje v nedeljo!"
11.
S«>%«-dje so držali besedo. Drugo m-deljo >«• zberejo zopet pri Zdravljiču.
"Danes na* je prišlo pa več kakor zadnjič", reče Kovačev. "Pripovedovali srno ljudem, kar smo od vas lejHiga slišali, iu da boste danes nadaljevali, pa se želijo tudi drugi poučiti."
"To me prav veseli, da vidim Jako ukaže l j ne ljudi. Vsekako je bolj«-, da se takoj o č«-m koristnem razgovorimo, kakor da bi v krčmi čas. denar in zdravje tratili. Koristno in Boginje všeč, da se nauči človek kaj bolje hrane pripraviti in par novcev pridobiti ter kaj b-jH'ga poslušati, kakor se pa s pijačo in praznimi razgovori kvariti. Da pa časa ne izgubljamo, pojdimo jiogledat, kje in kako jaz kunce redim. Boste videli, kako je vse to enostavno in preprosto, skoro brez vsakih stroškov."
Sosedje odidejo z Zdravljičem na dvorišče; pri gospodarskem poslopju vidijo malo lopo, pod katero je nekoliko preprostih zabojev z mrežo od spredaj; bili so pobeljeni tudi od znotraj. Zaboji niso ležali popolnoma na tleh, nego eden vrh drugega, dolnji so bili z drvom podloženi. Streha nad njimi je bila toliko široka, da je mogel človek lahko pod njo pred zaboji stati. V vsakem zaboju je bil po en kunec, ali stara i mladimi; v eueiu večjem pa jt bilo polno nekoliko odraslih mladičev.
"Te zajčje hišice so lepše pobe Ijene kakor moja; ali so kunci ta ko gosposki?" reče Okičev.
"Bolje je", odvrne Zdravljič "če se zaboje včasiii pobeli in po ui«ča med apno malo karbola. kej s tem se prepreči marsikatera l>o lezen. Kakor vidite, niso ti zaboj nikakšna umetnost. Naj bodo pri blizno meter dolgi iu 50 do 60 cn globoki in visoki. Za samice, ka tere imajo mlade, so lahko t ud nekoliko dalj&i; še obilnejši pt 1 neg bodo za mlade, ko so >2h od "I***?, 96 morejo bolj	Sf
I
bolje je pa, če imajo nekoliko pro-j štora pred štalieo. da se morejo preskakati. Sprednja stran naj bo vsaj za podovieo z mrežo zaprta, druiga polovica pa z desko, katera služi za v rata. Zaboj, v katerem biva samica, se znotraj razdeli še z desko na dva neenaka prostora; večji je za mater, v malem pa, ki naj bo za vratmi, izležejo se mladi. Na deski, ki deli prostore, se napravi zadostna luknja, da lahko ide stara k mladim. Ta prostor naj bo temen. Še bolje pa je mesto pregraje postaviti samicam hlevček, ko imajo izleči. drugi mali zabojček. ali nekako skrinjico. 60 do 80 cm dolgo in okoli 35 cm široko in visoko, brez dna in pokrov naj ne bo pribit; na stranski deski pa, naj bo primerna luknja. Goinja deska ali pokrov pa zato ni pribit, da se more lahko pogledati, če je kak mladi poginil. Kakor vidite, je vsak odrastli kunec v svojem prostoru, ker bi se včasih tudi do krvavega stepli. če bi vsi skupaj bivali, zlasti samci, in še mlade bi požrli.. S tem se pa tudi prepreči, da se samice prepogosto ne oplodijo in da niso ue mati in ne mladi preveč od drugih liadlegovaui. radi česar mladi lepše napredujejo, zlasti dokler še sesajo.
Zaboje s«- postavi laliko v hlev ali pa na kak drug primeren kraj. kakor tukaj vidite, ali prostor mora biti zračen, suh, svetel in ue izpostavljen prepihu. Prepih škodi kuncem, zlasti mladim, dokler šc sesajo. Glede mraza se ni treba toliko bat i, ker kuncem škodi bolj vročina kakor mraz. Ce je premrzlo. zagrne se zaboje s starimi vrečami ali s slamo, vendar treba pustiti vedno nekaj svetlobe in položi se v zaboje obilnejše štel je.
Paziti se mora tudi na to, da ne leijo zaboji čisto ua tleh, nego da so podloženi in okolo 10 em od tal, tla je pod njimi suho.
Da ne prevzamejo zaboji preveč prostora, se jih lahko postavi enega vrh drugega, ali tako. da so ne precej a mokrota iz zgornjih v dolnje." ^	..... "j
"t"ujete. Zdravljič". pripomni Ureziu. "zdi se mi. da so vsi- ti lese ui hlevčki nekoliko nagnjeni in še celo male jaslice ste napravili tem živalieam."	I
"Hlevci visijo radi snage", po-miruje nadalje Zdravljič. "Kunec je zelo snažna žival in s«' ne valja rad v mokroti, kar mu tudi z"!o škodi: zato zmoči bolj en kraj v hlevčku rn t<> čimdalje od tistega, kjer se mu polaga hrano. Kadi te-1 ga se napravi v tistem kotu nekoliko lukenj iu se nagne zi»boj. da mokrota laglje odt«*če. Sti-ljo j«-dobro tudi večkrat menjati, š«* zlasti, če ni /a odtok dobro urejeno. da bo v hlevu suho. Da se pa les preveč smrdljive mokrote ne napije, j«* dobro tla namazati s katranom ali pa prevleči jih z oka-t ranjeni m lepilom, kafcor se ga ra-ibi včasih na kakšnih strehah.
Skrbeti treba, da bodo hlevčki či-'sti in suhi. naj s«.* jih zato včasih opere z vodo. med katero je dobro staviti nekoliko kosov karbola. da se odstrani smrad. Sicer se pa j stavi lahko med tednom nekoliko suhe stelje na staro, da more žival na suhem ležati ali sedeti. Za steljo se rabi navadno slamo aLi listje. Male žičaste ali lesene ja slice se pa postavijo zato, da hrane. kakor n. pr. sena. trave, detelje, žival ne raztepe in potepta, ker ne bi jo potem več jedla. Za vodo pa in drugo hrano se postavijo v zaboje posebne posodice, najbolje glinaste.
Namesto takih zabojev, kakor jih tukaj vidite, napravi se lahko tudi en kuničnjak z več oddelki 'ali tako.,da ne odteka mokrota iz zgornjih v dolnje, nego s poseb 1 nim odtokom ven na prosto. Tak<j se tedaj prirejujejo staje za t« koristno žival, če se hoče. da bt dober napredek.
Prihodnjič vam bom pa pove dal, kako jih je treba od ga jat i iu » hraniti ter še kaj drugega." .!	(Dalje prihodnjič).
Rad bi izvedel za naslov svojili S dveh prijateljev JANEZA ii I IGNACIJA KALiLSTER. Donu ;i sta iz Juršič na Notranjskem ' Pred dvema letoma smo bil skupaj v Green Co., Pa., in se daj ne vem, kje se nahajata Prosim cenjene rojake, če kd< ve za nju naslov, da ga mi javi ali naj sc sama oglasita. — ♦ Alois Kalister, Box 96, Dela gu; ' Colo._(6-9—6
:| Rojaki!
i	Columbia gramofone ii
* fflrlH \ slovenske plošče je dobit 1,y<Jmj) vedno pri:
IMChasM St.Trn
NAZNANILO.
i Teiupot«>m obveščam Jožeta, i Lovrenca in Mihaela Bo«-, doma iz . Zagradca pri Grosupljem, o smrti i njih brata Dominika Boca, kateri i je irmrl dne 2~>. maja t. 1. Ako ; kdo želi natančnejših pojasnil, ; naj se obrne na: [	Martin Mikllcli,
P. O. Box Victor. Colo. • _(7-13—6)
\
VAŠI PRIJATELJI IX SOVRAŽNIKI
XI človeka ua c-elem svetu, o katerem bi vsi Ijmlje rekli: to je naj-lK»lj iH»>ten f-luvek. k;ir jih ua sv«-tu živi. in zo|H?t ni ;r:i človeka. <> katerem Id vsi Ijmlje rekli: i<» je najbolj krivičen človek, kar jih na svetit živi. Kako to? Zato, ker ima vsak človek prijatelje in sovražnike. Kadar sliši ido knira o kom slal»>> govoriti. lahko
takoj spoznamo, *da ta dva človeka nista prijatelja. Pameten človek nikdar ue v rja me enemu ne »Irnjieimi, dokler se satu ne preprn-a. Edina iu prava p«>t je, da se človek prepriča, ako siiši <xl obeli strani, .luz pn>da-
jem hiše in zemljišča po najbolj poštenem načinu. Prepričajte se!
JOSEPH ZAJEC 1378 E. 49th St. Cleveland, Ohio.
Tel. Central liW II
Dr. Richterje*
H za nrntKH kaleči-
H ■«, tkmUit in itfiW
P| ČMtt aki«p*T in M-
E| 7 zavoju, kot je
naslikan tukaj.
Irichter
m	---New Ymtk. M - T.
lšt"-«-ni svojega prijatelja ANTONA K RAJI C. doma iz Rločic pri Rakeku na Notranjskem. Njegov brat je bil ubit v šumi pri Seattle, AVash. Prosim ga. da se javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — .Jacob Nelc. 352*2 Longfellow Ave.. Spokane, Wash.
! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
POZOR ROJAKI!
Nijoivtittij« muxlk> zm žestk* laae. kakor tod« ■■ moške brke tn brado. Od teKk mazila zraalaja * 6tih tednih krasni froati io dol^i tanje kakor tudi . moikun krmani brki ia brada in nabodo odpadali le
osiveli. Revmatizetn. kostibcl ali trguj« T rokah, nogah in t križn. v otmib dneh popolnoma oedra-vim. rane. opekline, bule. ture. kraate in grinla. potne noge. kurje očeaa. ozebline ▼ par dneh DO potnoms odttranim. Kedor bi moj« idravila brst aapehft rabit mu jamčim u SS.00. Pliita takoj pc cenik, knjižico in žepat Koledar tn pošljite 4 canu * markah aa poAtnioo
JACOB WAHČIČ, 1082 E. 64. St., Cleveland, O.
NAZNANILO IN PRIPOBO~ ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
t- fc
EiH^lK
--5—
Mr. FRANK MEH,
!kat»-ri je pooblaščen pobirati naročnino na naš list, knjige iu «lru-' ge v našo strogo spadajoče posle ! ter izdajati pravoveljavne potr-l«lila vsled česar ca roiakoin na i-
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
Uprmml odbor J
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York.	,
Podpredsednik: Ignac Zaje, 1497 Ue Kalb Ave., Brooklyn. N. 1. Tajnik: Vinko Zevnik. lili Gauima Place. Glemlale. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 CaUlpa Ave., Rldgewood. N. T. Zapisnikar: Iran Uerjovicb, 442 Union SL, Brooklyn. N. X.
Nadaornl odbor; Josip Pogachnlk. 60 Ten Byck St, Brooklyn. R. I. Anton Cvetkovleb. 440 CnloD St., Brooklyn. N. I .Viktor Volk. 68 klaajer St.. Brooklyn, N. Y.
Društveni sdravnik: Dr. Henry U. Koblnaon, «9 B. 7tb 8U New York. X(
Hedne drnHtvene eeje m rrSe tnko ČETRTO SOBOTC1 v metcm » Aru-ttvenf dvorant 'TBEETHOVEN-HAIJL.", 210 EL OtU St. bllza ». Ate. v New Korku. N. Y. In me prlčno točno ob 8. art zreCer.
| jlmportirane Franz Lubasove harmonike
11 bo razprodane. Imel bom zalogo	..^jnulijujlI
I! I zopet po končani vojni, ter se za	^
| J pozneje rojakom priporočam.	3
B" Kupujem, prodajam in poprav-	(|
Ijain stare rabljene harmonike po J* jfixBflflMHBS	' l
dogovoru; izdelujem nove KOV- ii	) |;
ČKE po $6.00 ter nove mehove	j;
g od $6.00 do $10.00. Delo trpežno	t
[ | in zanesljivo.	I
I	Alois Skill],	i
j 323 Epsilon Place,	Brooklyn, N. Y. i j
l SLOVENSKI MOTEL,
j	UNIJSKA BARA
^ Frank Cvetic, lastnik i
i 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA.
4	Najboljše, vedno sveže pivo, fine unijske f»modke, impor ^
#	t i ran o in domače žganje. Čiste postelje, dobra domača ku- ^
#	hinja. Vsakovrstni časopisi vedno na razpolago.
J Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". J
| Pozor!	Pozor! J
H	V zalogi imamo iz starega kraja importiraue
l	S R R E.	\
Cena 60 centov s poštnino.
£ FRANK SAKSER, \
I 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. 5
	5______________________-i______
Pozor premogaiji!
•'
!
t
aAli hočete imeti svoj lastni dom in sprejeti stalno delo v enem izmed treh na novo odprtih premogorovov v pittsburgški 6 čevljev visoki žili?
Jaz vam to lahko dobim.
Samo nekaj milj iz Fittsburgha, največjega industrijalnega središča na svetu.
Pomanjkanje delavcev omogoči mi, da vam nudim priliko za celo življenje. Omenjene nove pre-mogarske družbe žele dobiti stalne in dobre premogarje, zato žrtvujejo in so prepričani, da bo vsakdo, ki si bo kupil dom, postal njih stalen delavec, — velik prilog novi premogarski družbi v teh naprednih časih.
Tukaj je vaša sreča.
Jaz vam zgradim hišo popolnoma, pripravljeno za seliti, na krasnem prostoru in na velikem lotu, _izjemno ugodne pogoje in poleg tega vam nudim, da dobite t? ko j službo v enemu izmed moderno urejenih urij?kih premogorovih, kjer je delo absulutno zagotovljeno zauprihodnjih dvajset ali štirideset let.
Zasedaj zamoremo sprejeti samo petdeset družin; — zato naredite hitro — naredite takoj zdaj.
Za natančna pojasnila pišite na:
Coal Miners Home Promoting Co.,
414 House Bldg., PITTSBURGH, PA.
nasprot B. & O. postaje.



GLAS NARODA, 8. JUN. 1916.


lo
(Nadaljevauje). Pelo poglavje.
AGRICOL IN GRBA.
—	Beri — je rekia t>i l»a kovaču in iuu ponudita pismo.
Aprieol jr bral :
Nekdo, kateremu je /nauo. kako ljubite kovača, no imenu Agrii ola tiauduiua vam naznanja, da je izdano proti Aprieolu zaporno povelje zaradi pesmi * Prosti delavce *. — Kaj bo z ubogo materjo. če ^a bodo zaprli?
Kovač ic bil sprva zelo presenečen, potem sc mu je pa razjasnil obraz.
Nikar ne skrbi, moja ljuba — sc je zasmejal — to je čisto navadna šala.
—	.Vikar ne bodi tako lahkoiuišljcji. Ajiricol. — Pomisli vendar kaj se je z podilo / tvojim tovarišem Remijem.
—	Z Remijem?
—	Seveda
Samo eno pismo mi našli pri njem. pa je moral celo leto sedeti. --
To« I a to je -se nekaj drujje^a kot mala pesmica, naslovljena ua prostega delavca. Pesem je bila tiskana že pred pol leta.
Ali m že pozabil. d;i so predvčerajšnjem v Prouvaires odkrili zaroto T —- ln /.urutniki so peli ravno tvojo pesem.
—	Kuj bo to. — Sicer je pa škoda. tla ni gospoda Hardvja v Parizu. Ako bi se kaj /podilo bi se 011 p o to v o zavel zauie. — Najboljše je. da se iznebiva teh misli. — Vse to je le brez potreben strah.
Naenkrat je skočila tirba kvišku in zaploskala z rokama:
Vidiš, kako sem poza bij i va. — Kaj ti je že rekla ona lepa da mu. kateri si vrnil psička? — Da se luhko obrneš nanjo, ko boš v potrebi, kaj ne ' — Ona bi trotovo postavila zate kavcijo.
—	Preponosen sem. <la bi jo uadlepoval.
V trotovih ozirili n ora biti človek tudi ponižen. — Le po.jdi jutri k njej in ji razloži celo stvar.
Prijatelja sta sc prijateljsko poslovila.
—	Prav imaš. Grba. — Dobro dekle si. — Počakaj me pred bito. v par uimutah bom pri tebi.
Aprieol je stopil v sobo iu izročil oeetu pismo.
—	Preberi, siu, — je rekel Dagobert.
lu Apricol je bral:
Ljuba pospa Baudoui : — Kot sem slišal, je prišel vaš mož po naročilu generala Suuutia v Pariz. — Povejte mu prosim, da naj pride v Char Ires in naj se oglasi v moji pisarni. — Tam bo dobil vse, kar bo velikega pomena za generala.
Notar Durant v Cliartres.
Dapobert je sina začuden popledal.
—	Bog ve. kje je gospoda i/vedela, da sem tukaj.
—	Kaj ne. da boš takoj odšel? — ga je vprašal Agrieol. — Zdi se mi. da pre v tem slučaju za neko zelo važno zadevo.
—	Če bi že vsaj vedel, kaj je to. V svoji torbi, katero so mi pa ukradli, sem imel papirje za nekepa notarja. — Toda tisti notar se ni pisal Durant in ni stanoval v Chart res. pač pa v Parizu.
—	To se bo že izkazalo oče. — Pri Rozi in Blanši bo medtem easum ostala mati.
—	Saj res — in tudi Gabriel je tukaj.
—	Ne. z menoj si ne bodo veliko na boljšem. — -laz jih bom šel samo pozdravit in sc bom takoj tudi poslovil od njih.
—	Kaj 1 — je vzkliknil Dapobert — ti hočeš zopet odditi.
—	Že vsaj nekaj časa. — Morda sc bo zopet vrnil
Posiliš;!j — je rekel Dapobert in mu ostro popledal v oči. — Zdi se mi. kot da bi te iuicli v velikih kleščah. — Tvoj patron, ali kako si že rekel svojemu predpostavljenemu, se mi liičkaj ue dopa*
—	Samo za par minut sem pa videl na gradu Cardoville. pa sem takoj spoznal, ua ni dober človek.
(Dalje prihodnjič).

dobite "OLAS NARODA" »kozi itirft meseca dnevno, iavsemži nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" 1 shaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 shrani, ali 624 strani ▼ Mirih mesecih. "OUkS NARODA" donaia dnevno poročila s bojišča in rasna slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da Je list aelo razširjen. ^ ^ Vte osobje lista je organizirano in »pada v strokovna linijo.

Šesto poglavje. OČE IN BRATA
Dapobert je zpodaj vstal, obril sc je in si oblekel svojo najlepšo obleko. — Neprestano je motril svojega sina.
Fant. ali ti ni nikdar padlo v plavo. da bi postal vojak?
—	Kaj bi potem počela moja mati?
Seveda, seveda. — Prav imaš. — Meni se pa tudi zdi. da je prenehala sablja s svojim pi^podarstvom. — Mi stari pardisti nismo za nobeno -tvar več.
Imate pa že v saj lepe spomine ua krasne dni. katere ste preživeli,
—	Več je hibi slubepa. kot pa dobrepa. — Boji. neprestano boji... Ali je pospod Hardv še vedno zadovoljen s teboj?
—	Seveda. — llardv je delodajalce, kakoršuih je le malo v Fran ciji. Rečem ti. da je napravil čudeže v svoji tovarni. — Njegova tovarna j« v primeri r drugimi kot paradiž!
—	Potem pa more biti pravi ceprrnik. — Zdaj bo čas, da se odpravimo. — Nikar uc pozabi pisati staremu Simonu. — »laz prem še v kuhinjo po kak grižljaj. — Ali bomo napravili izlet ?
—	Ne vem. če bo danes kaj. — Na vsak način moram iti v tovarno <M mojega dela je precej odvisno. — Mislim, da bom pa še v dveh ali treh urah doma.
Dolžnost je dolžnost.
Vrata so se odprla iu vstopil je vi-,ok mladenič, oblečen v črno obleko.
Gabriel brat! je vzkliknil Agncol m ga objel. — Oče nam ze včeraj povedal, da boš prišel. — Nisem pa mislil, da boš prišel tako kuialo — Pozdravljen! Pozdravljen!
—	Kje je pa mati? — je vprašal Gabriel.
Zdrava in vesela. l akaj, takoj premo v si .skupaj k njej.
Aprieol je neprestano opazoval misijonarja.
—	Kaj imaš pa ua čelu? — pa je vprašal in pokazal ua široko rdečkasto brazdo, ki m* mu je vlekla od levega do ilesuega sen,ca.
Ko je bil Dapobert v Gardo vilic, ni bil videl te praske.
—	Moj Bo p' — je vzkliknil — in kakšue so tvoje roke! — Kdo te je tako nakazil? — V Španiji so nekoč menihi pribil i nekega mojega tovariša na križ. ker ga niso hoteli usmrtiti. — Ta moj tovariš je imel ravno take roke kot ti.
Oče. to so bajke. — Nikar ne govori o tem. — Jaz sem bil kot meijoiiur pri divjakih iu oni so ravno tako storili z menoj kot v Španiji s tvojim tovarišem.
—	Prokleto. ali nisi imel nič orožja?
—	Misijouarji ne suit jo imeti orožja. — Misijonarji imajo le vero. —
Kaj pa napravi misijonar, če ua napadejo divjaki?
—	1'mre ni poiniluje one. ki žive v krivi veri.
Po teh besedah so vsi utihnili.
Dapobert je neprestano opazoval svojega varovanca in malo je manjkalo, da ni na glas zajokal.
—	Presneto' je vzkli' uil slednjič — dvajset let sem bil vojak. pa me tak mladenič premaga.
—	Toda oče. jaz nisem pravzaprav ničesar storil in ničesar dosegel. —
—	Ničesar storil? — Mladenič, te tvoje raue so ravuo tako častne. kot je moja. ki jo imam ua prsih. — Kaj pravim, ravuotako? — Ne, bolj so častne iu vredne večjega spoštovanja.
—	Da Gabriel - sc je oglasil Agncol — oče ima prav. — »laz tem čisto njegovega mnenja.
Na hodniku se je oglasila Grba :
—	Ah še zdaj nisi šel, Aprieol? — Kako moreš biti vendar tako lahkomišljen? — Agncol je stopil na hodnik iu se začel pogovarjati Ž njo. —
—	Nikar ue skrbi zame.
—	Že dve uri sem te čakala pred hišo iu gledala, če ti ne preti kaka nevarnost. — Takoj pojdi k gospe Cardoville iu ji pojasni, v kakšnem položaju se nahajaš.
—	Poslušaj, Grba — če bi ue prišel Gabriel. — bi bil gotovo
že odšel.
—	Kaj praviš — je vzklikuila. — Gabriel je tukaj?
—	Ijagal se ti vendar ne bom.
—	Oh. kako rada bi ga že videla. — Ne samo jaz, tudi gospodični. — Gospa Frančiška mi je izročila pismo iu me naprosila, da naj ga dam trojemu očetu.	- ■ ------- —	" *
Agrieol je vzel pismo in ga začel ogledovati.
—	Zdaj pa le hitro. — Pomisli, kako žalosten bi bil oče, če bi te v njegovi navzočnosti aretirali.
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
'I
DELO OKUSNO.
IZVRiUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
—■ m\ ac
TJNIJSKO ORGANIZIRANA
FO0BBNOST SOI
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
m naroČila roftuna mai
SLOVENIC PUBLISHING M,
82 Cortlandt St, New York, N. T.
mm^—— i ■ i i»	i n i i i
■ASKAJHILO.	I
Cenjenim naročnikom v Penna. n v West Virgiiiiji naznanjamo,! la jih ho ▼ kratkem obiskal nal saitopnik
MEB
Mr. ZVONKO JAKSHE.
ki je pooblaščen pobirati naroč nino in izdajati tozadevna po trdila.
Upravniatvo "Ola* Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDU& TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje pri-seljeuee ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kake postati državljan Združenih dr, žav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT
OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih do poldne do petih popoldne in ol sredah od osme do devete ur< zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S- Mor gan Building. Odprto vsak dai od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme d< devete ure zvečer.
HARMONIKE
boril*! kakrfinekoli vrste Izdelujem 1 popravljam po najnižjih cenati, a d« to trpežno lo nanesljtvo. V poprav zanesljivo vsakdo pošlje. ker sem C nad 18 let tukaj v tem poslu In sedi w svojpiu lastnem domu. V poprave vzamem kranjske kakor vse drua harmonike ter račuuara po delu ki kor&oo kdo cabteva bres na daljni vprašanj.
JOHN WENZEL. tt!7 Cast »2nd 8U Cleveland. Oh»
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio in ok< liei naznanjamo, da jih bo obiski nai sastopnik
JDHN KUM&E. ki je pooblaŠean pobirati naro< nino sa list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravnistvo Glas Narodi
__»-i mw^a i.aA.n^.aiia^
Veliki vojni atlas
▼ opirajočih se evropskih drža? in pi totaij- | ritih posestev vseh yefesD,
Obaega 11 runih zemljovklov;
ub LHJtih straneh iu vsaka strau je 1Uj/-j pri loVL* palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ua 8 straneh, vsaka strau 8 pri 14 palcev.
Cena samo 18 centov?
Vsi zemljevidi po uarejeui v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena ko vsa večja mesta, število prebivalcev. držav iu posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25e. ali pa 15e. v znamkah iu natančen uasloi iu mi vam takoj odpošljemo zaželjeui atlas. Pri večjeu odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
>mi t »ui nam mrftgttitMttRMOHmaattM!
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Jo pri 28 poldh. Cena 15 cento t.
Zailej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor uapriiner oil Italije, Rusije, Nemčije, Francije. Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezaui v platuo in vsak stane 00 eentov.
Naročila iu denar pošljite ua:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET.	NEW YORK. N.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem m prepričal, da dospejo denarne pošiljat?* ladf sedaj xanesljWo v roke naslovnikom; rasli k a je le ta. da potre* kujejo poiiljatre ▼ sedanjem tera 20 do 24 dni]
Tore} ai nobenega dvoma sa poiiijanje denarjev sorodnikom la	? staro domovino!
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y:
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaško prošnje in daje potrebno nasvete v vseli vojaških zadevali. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje polrebue informacije glede datuma izkrcanja ali imena paruika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste toeuo iu solidno postrežem.
•O.JL-Q-J.	— ■■ 1 ■	------
*
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki iu državulki u knjigi Berta pL Suttuer.	•
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Kujigo sem z velikim užlt koin prebral ui v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zek vpliva na človeka iu obsega uebroj lepih misli.
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla inadauie Stael ul bilo na svetu tako slavue pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedauje-gu časa. Ku človek prečita to knjigo, mora uehote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkoinalo: zelo dobra knjiga.
l>r. Lud. Jakobovski: To kujigo bi človek uajrajše poljubil. V din» tsrea me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri Grieglaeh lu sem bral knjigo z naslovom "DoU z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj laliko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. K« Nem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo kujigo v vb« kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v folab De smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali t»i se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih 1 kdaj bral--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jib spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (»a shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posilili). Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli žnjo križemsvet ln učUi vse narode.
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-6ki strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta ženska Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr tema deiu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Naročajte Ja pri:
Slovenic Publishing Co.,
; 82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y.
EVQEN 8UE1
VEČNI ŽID.
H
M	|(Priredil J- T.)