St. 36. V Gorici, v soboto dne 5. maja 1906. JLetnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. uri predpoldne za mesto ter ob 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Stane popošti prcjoman ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 K, polIetno-4 Kin četrtlotno 2 K. Prodaj a .so v Gorici y to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jel lersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevern tekališou po 8 vin. GORICA Urcdnistvo in upmynistvo ae nahajata v , ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narosinino pa na upravništvo »Goricec Oglasi sc računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veökrat tiiäkajo, raču- nijo se po pogodbi. (Zjutranje izdanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. vfsaj&VU Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. \,. Lukežič). Nekatere trde odredbe glede pobiranja užitnine. Uže meseca februvarja t. I. smo prioböili tri Ölanke, ki so pojasniii, kake vspehe je iinela država pri pobiranju užit- ninepotom tarila, in kake jü imeia naäa deželu vsleJ iste^a pobiranja pri na.dtUi na nžitnino, kakor tadi pri davščini na pivo. OpornniJi fcmo, da se vrnemo k temu poglavju, ko hitro dobimo v roke zanesljive podatke tadi o dobičku, ki so ga imele občinske uprave vsled pobi- ranja nžitnine in nje doklad po finančnih organih. Tozadevni računi so zdaj dovr- äeni, in naveati hočemo čitateljem tudi v tern oziru nekoliko podatkov, da se prepričajo, kake krivice so se godile tadi občinam in občinarjem po prejšnjem načina pobiranja občinskih doklad na ažitnino. Vsega tozadevnega gradiva ne moremo objaviti, ker ga je preveČ ; a iz posameznih podatkov bode razamen Čitatelj labko sklepal na celoto. Predno začnemo pa z objavo tega gradiva, zdi se nam uraestno naglaäati, da tadi sedanji način, po ka- terem ae pobira ažitnina, ni mogel od- straniti tozadevnih starih odredb, ki imajo mnogo pomanjkljivega na sebi. Naravno je, da mora financa posto- pati slrogo po zadevnih predpisih in od- redbah tadi v takih slučajih, ko je uver- jena in fiprevidi, da se tozadevnim obrtni- kom liado godi, dočim je postopal privatni zakupnik, ki je imel itak velikanske do- bičke od užitnine, a poaameznimi obrt- niki lahko mehkejše. Često je popastil, da bi si ohranil naklonjeoost krčmarjev, tema ali onemu interesentn nekoliko na tozadevnih, strogo po zakonu predpiaa- nih prejemkih, kar se dandanes ne godi in kar vzbuja nevoljo nekaterih krčmar- jev in obrtnikov proti aedanjemu sistemu pobiranja teh davžčin in proti onim osebam, od katerih mislijo, da so to spremembo zakrivile. Kar se teh zastarelih predpisov in odredb, ki segajo do leta 1829 nazaj, tiče, spada semkaj v prvi vrsti odredba, po kateri so vpeljani pri nas za obda- LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje.) „Si li znorel, budalo! Kaj pa delaä vendar", zavpije prestrašena žena, pre- j budivši se iz sladkega spanja. „Sem, sem, sem mislil, da utonem v kalu. Oh, oh, padel sem, aha, glej me no", mencal je Konfazelj, „saj se mi je sanjalo". Vlegel se je zopet, a Bpati ni mogel več, vedno so mu vhajale misli na kolo. Naslednjega dne vstaneKonfazeljevka na vse zgodaj ter se odpravi k prvi maši, mož pa je ostal doma kakor na- vadno in čakal droge, ki je bila ob deaetih. Toda ogodne prilike nikakor ni hotel zamnditi, ampak porabi jo v to, da odneee kolo na dvorišče in se po- akuša voziti. Na vse načine ga je reva hotel zajahati, a ni älo in ni šlo, sedaj ae ma je spak zasakal na eno, sedaj na drngo 8tran in ne malokrat jo je Konfazelj za- zibal po tleh. „A kaj bo to, brez truda ni kraha; dobro, da gre tako. Vsakemu koleearju je asojeno gotovo Stevilo koz- <5enje vina štiri tarifne postavke po raz- ličnosti občin in krajev. Pravimo, da je ta odredba dan- danes neumestna in krivična. Saj je vendar človeku z normalnim razomom neamljivo, zakaj plačuje n. pr. krčmar v Solkanu 4 K 46 v od hektolitra za- dteancga vina, v Grgarju pa le 3 K 72 v, a v Čepovanu f> K 94 v. Če se pridelujo v Grgarju vino nižje vrste nego v Sol- kana, ne pridelaje se v Cepovana sploh vino. Zakaj torej v tej občini najviäji tarif 5 K 94 v ? Kolikor smo mogli poizvedeti o tern, je priälo do tega zato, ker so ne- kateri občinski zastopniki ob času, ko se je ta razlika uvedla, mislili koristiti občini in kraju s tem, da so svoje vino zelo hvalili, zato so jim naložili vladni organi najvišji tarif, dočim so drugi stavili dobroto svojih pridelkov v nič, in so bili zato obdačeni po nižjem tarifu. Bodisi pa tema tako ali tako, vsekako je dandanes ta tarifna razlika nesmisel. Jedino prav bi bilo, da bi se vpeljal le jeden tarif in sicer po 4 K od hektolitra. Dežela in občine bi morale nalagati potem doklade le po 4 K od hektolitra ali večkrat po 4 K. Užit- nino mora plačati konsument, krčmar ne sine imeti od nje dobička, pa tadi zgabe noče imeti. To se pa da doseči le na tu navedeni način. Po sedanjih tarisih je to izkljnčeno. Za letos n. pr. je poviäala dežeJa doklade od vina za 20%. Prizadeti obrt- nik mora torej plačati pri srednjem ta- rifa 89 vinarjev od hektolitra. Kako naj ta povišek pobira in iztirja od kon- 8amenta? Poviäati bi moral vina ceno za 89 stotin vinarja pri vsakem litra, kar je pa z ozirom na naš novi denar neizvedljivo. Z ozirom na to in na deljivost poviäka primoran je podražiti liter vina za 4 vinarje ali nič. V prvem aluoaju ima on od povišanih ažitninskih doklad 311 vin. pri litra vina dobička, v drngem mora nositi pa sam ves poviäek. No, v tem oziru se je obrnil go- riški deželni zbor vže 1. 1901 na vlado za odpomoč, sprejemši resolacijo : lov", se je tolažil, „čim preje jih napra- vim, tem preje bom prost in gotov". Take poskuse je delal Konfuzelj dan za dnen?, toda na skrivnem, kadar ni bilo žene doma. V dobrih ätirinajstih dneh ae je bil toliko naačil, da je že trdno sedel na kolesa in ga znal obračati na vsestrani, kamor se mu je poljabilo. III. Ko je preteklo mesec dni dobi Konfazeljevka listek od Karliča. V krat- kem ji je naznanil, da naj le obdrži kolo, ali pa naj ga proda, ker on ga ne more več reSiti. Konfazeljevka je bila s tem zado- voljna; polna lepih nad na dobiček, spiäe äe isti dan svaku na Vrsno pismo in mu naznani, da ima lepo, novo kolo na prodaj. Kupila da ga je na neki dražbi za sto in petdeset kron prav nalašč zanj, ker re, da ga potrebuje. Pride naj ponje čim preje ter pri- nese naj denar. Kesal se gotovo ne bo.. Toda kako se sirota zavzame in preatraäi, ko ji svak odpiie, da si je kolo že priskrbel, da je prav zadovoljen Ž njim; T»I*»d tegt, da ne mara knpiti wVisoka vlada se pozivlja, da spre- meni nstavnim potom zakon z dne 18. maja 1875 drž. zak. št. 84, po katerem so v veljavi za našo kronovino trije, oziroma Stirje tarifi na vino, namreč po 5 K 94 v, 4 K 46 v in 3 K 72 v (ozi- roma tuii 1 K 48 v za takozvano vino žonto), tako da se uvede povsod le jedna tarifna postavka". A do zdaj ni Se nikake reäiUe. Še občutnejša krivica se godi krč- marjem s tem, da morajo dajati po se- danjih predpisih družini, poslom in delavcem le zadacano vino. Kar se dražine tiče, ni krivica tolika, saj morajo tudi druge, posebno revne dražine, ki nimajo vina doma, piti le obdačeno vino. Drugače je pa z de- lavci in posli. Dobijo se krčmarji, ki imajo do 1000 delavcev na leto, katerim morajo dajati radi napornega vinograd- skega in drngega dela po dvakrat in celo po trikrat na dan vino, in — žal — le obdačeno vino. To je hudo, to je krivično, to ovira prosti razvoj kmetijstva. Tu je treba odpomoči. Naši poslanci so poskasili priti v okom tudi tem nedo- statkom, a zaman. Dokler se ne odstra- nijo tozadevne zastarele odredbe, ni pomoči. Sicer pa se imajo zahvaliti priza- deti obrtniki za ostrost teh nedostatkov onim tovarišem, ki so pred petimi let» oddali svoja pooblastila za pobiranje užitnine privatnikom, ne pa deželnenoa odboru, oziroma ee imajo zahvaliti oni stranki, ki se je kröevito protivila tej nameri. Ako bil bil dobil pobiranje užitnine v svoje roke deželni odbor ter bi imel toliko dobička pri tem, kakor sedaj kaže, bi bil lahko in gotovo dovolil olajäave v tem oziru prizadetim krčmarjem po raz- merju delavcev in poalov, ter tako od- Btranil krivice, katerih ni možno odstraniti na drugi naöin pri sedaj obstojeöih predpisih in odredbah. Brezvestna gonja od „napredne" strani je zakrivila poleg velikanskega oškodovanja dežele in občin tudi te krivice. Še druge nečuvene določbe imajo Bedanji predpisi o pobiranju užitnine. Dežela sme sicer sprejeti v lastno režijo pobiranje naklad, a ta pravica pos^ane ni- čeva, ako odda vlada "erarsko užilnino v zakup zasebniku, kajti zakupnik se lahko pogodi z dotičnimi krčmarji, bodisi na- videzno ali resnično, ia dežela ne sme potem pobirati več svojih doklad pri takih obrtnikih po tarifu, marveč mora vzeti za podlago zneske, za katere se je zasebnik pogodil s krčmarji. Tudi občine imajo pravico pobirati svoje doklade v lastni upravi ; a tadi te pridejo v naj- večje zadrege, ako jim vlada ali njeni zakapniki nasprotujejo. Te in še druge neprilike in krivice, kakor ludi še posebno krivice pri izva- žanju mesa, telet in druge drobnine, se morajo odstraniti. Novo avstrijsko ministirstvo. Način, po katerem je hotel mini- sterski predsednik Gautach privesti novo volilno reformo k zmagi, bil je v začetku že tako načrtan, da ni mogel zadovoljiti vseh parlamentarnih strank, in to zato, ker nekatere v avoji megalomaniji in v moči svojih predpravic ne vidijo poleg sebe nobenih drugih narodov. Ti zopet so izražali odkrito to nezadovoljnost, ker se jim je dejansko zgodila nečuvena kri- vica. Najtrdovratnejši in najstrastnejši nasprotniki so bili poljski žlahčiči, ki nimajo odkritosrčne volje, priboriti ljud- stvu pravice, ker dobro čntijo, da pri splošni volilni praviei ne pridejo več oni na povräje. — Zato so skušali splošno volilno reformo pokopati ali vsaj prepre- čiti. Če so ae torej Poljaki s pomoöjo ostalih veleposestnikov in Vsenemcev nadejali to storiti, so se jako motili, ker s padcem barona Gautscha so le osebo začasno uničiii, a ne nove ideje. Vo- Hlno reformo zahteva o:romna večina prebivalstva in izdatna večina poslancev na Ogrskem in v Avstriji. Gautsch je čaatno odstopil. Ugladil je pot svojemu naslednika, dobil je lepo večino za vo- lilno reformo, omogočil je kompromis med Čehi in Nemci, ob nepremagljivo oviro pa je zadel, kakor je bilo že re- čeuo, pri Poljakih in veleposestnikih, Poljaki in enako misleče stranke bi morale se tudi prepričati, da genera- drugega. Ako bi bil on vedel za to po- prej, bi žo bilo, a sedaj je prepozno. Konfuzljevki je kar sapa pohajala, ko je pismo prečitala in zjokala se je I samega razočaranja. Posknsila je prodati I kolo drugim osebhm, celo za samo kupno ceno, a nihče ga ni hotel kupiti. To so bile za Konfuzlja zlate, a tudi grenke ure, danes se je tresel, da bi kolesa ta ali oni ne kupil, jutri zopet smejal, ko je čul, da ga ne mara. Kraalu se je pokazalo, da ne bo nikakor mogoöe prodati kolesa v dogled- nem času. Slednjič se šo celo Konfazelj oso- koli ter navrne vodo popolnoma na svoj mlin. Nekega dne izpije pri Skalarju kar tri vrčke piva in poi litra vina. Zibaje se in rudeč kakor rak pride domov; žena je ravno pripravljala ve- čerjo. Jezno se je držal Konfazelj in pihal. „Nocoj ne bom jedel nič, permej- matičk, da ne", zarobanti ter ndari po mizi. „Zaktj ne", vpraS« ga zaÖudeno žena, ki ni bila vajena videti svojega moža tako pogumnega. „Zato ne, ker me vse jezi in ljudje pravijo, da me pripraviš še ob hlače in zato, ker se delaš tako prebrisano in zvito, pa te lahko opehari vsaka šleva, kadar hoče. Si videla, kaj ti je bilo treba posojati Karliča denar; kaj ga ne pozinaä? In pa še na tako kolo, da me je kar sram. Le prodaj ga, Če ga mores. Šlo je sto svitlih kronic „parlafar". „Prava reč, četadi ga ne prodam zato ne pojdeva še beračit. Naj bo kolo pa doma", zaihti Konfuzeljevka, ki jo je res peklo, da ne more prodati kolosa in da se ji Ijudje radi tega posmehujejo. Ali navzlic tema je hotola ostati na vrhu, zato pristavi: „Saj ga sploh niti prodati ne mislim. Veš kaj, imej ga ti, da ne po- rečea, da ti človek ne privoSči nobenega veselja. Kupila aem ga prav za prav tebi". Konfazelj se namazne. Nič več se ni branil večerje. Od te are je bil presrečen. Kdo bi pa ne bil ? Pomislite ! odslej se je amel pokazati a kolesom doma na dvorüöu in zunaj na javni, državni cesti. (Dalje pride.) cija visokih uradnikov, ki so izrezljani iz lesu predobro znane in neelavne ša- blone, mora dati in da že davno mesto novi generaciji uradnikov z bistrejäimi načeli in svetovnimi naziranji. — Narodi nižje vrste, kakor jih imenujejo Nemci, se začenjajo spoätovati, njih jezike za- čenjajo aöiti. Temu je ludi pripisovati, da na- me8to padlega Gautscha je prišel Hohen- lohe. — Dne 30. aprila ob 2. uri popo- ludne je podal Gautach demisijo cesarju, katero je cesar sprejel in eno uro po- zneje je äel princ Hohenlohe, tržaški na- mestnik, v avdijenco k cesarju, ki ma je povcril sestavo novega kabineta. Z Gau- tschem je šel ladi minister netranjih zadev, Bylandt-Rheidt. Češki minister Randa je tudi sklenil odstopiti. Zdi se, da tudi drugi ministri bodo dali demisijo. — Prfnc Konrad Ho- henlohe-Schillingefürst je rojen I. 1864. na Dunaju kot sin umrlega najvišjega civornika cesarjevega, Konätantina kneza Hohenloho. Študije je dovršil na Dunaju, vstopil 1. 1888. kot konceptni praktikanl pri deželni vladi v Solnogradu v državno slnžbo. Od tarn je prišel k namestniji v Prago in bil prideljen okr. glavarstvu v Smihovu. L. 1894. se qiq je poverilo vodstvo okr. glavarstva v Toplicah in si je lam pridobil za časa bnrnih Strajkov splošne simpatije |prebivalstva. L. 1899. je bil poklican v ministerstvo notranjih zadev in je atal na čelu indastrijskega oddelka. L. 1903. je prevzel dež. pred- sedstvo v Bukovini, v septembru 1. 1904 pa je postal namestnik v Tfstu. V Ba- kovini so ga vse stranke prehvalile. Zato tnei ni čuda, da je poljski klab skrajno nezadovoljen, da je on poklican na Gau- tschevo mesto. — V Trsta ga hvalijo Slovani in Italijani kot nepriatranskega in prijaznega moža. Pri vsaki priliki je zahteval od uradnikov, do aradujejo in občujejo s strankami v njihovem |jeziku# Sam se je v razmerno kratkem časa na- učll italijanskega in hrvaškega jezika ter izjavil v istrskem deželnem zboru, da bode na slovanske interpelacije odgo- \arjal v slovanskem jezika. Princ Hohen- lohe sploh je pokazal, da računa le z onimi strankami, ki imajo zaslombo v ljudstvu. Mi voščimo ma na njegovem novem mesta, naj bi z močjo, ki je sedaj v nje- govih rokah, mogel uveljaviti svojo ne- pristransko voljo in svoja moderna na- čela! — Dopisi. Iz zap a dn ill Brd. — Dobro je V8akemn znano, katerema je količkaj na razvoja našega naroda in jezika, da se je pred ätirimi leti na Neblem astanovila nekaka sola s pomočjo „Lege" in neke prodane daše, ki ji je odstopila pro8tor. Ta prodanec je sedaj v preiskovalnem zaporu, ker se je tudi on ndeležil tatvine pri Joni v Ražtelju. Takaj se vidi, katn pride človek, ki proda svojo narodnost; nemirna vest, — pohlep po denarju ga tirata do brezmnnih činov. Ta Sola se ne nahaja ob glavnej cesti, ampak ob nekej stranskej poti. Namen take sole je vsakemu jasen, zato so poslali tudi takega učilelja, ki je nekoliko vešč slovenščine. Njih namera pa se jim ni posrečila ; pridobili niso niti enega slov. otroka, npati je da, bode i zanaprej tako. Ako bodo zavedni Nebelci in sosedje tako vztrajali, upati je, da nekega lepega dne pobere „L«ginw učitelj šila in kopita" in jo odkurij-od koder je prišel, najbrže de- lati mataro, katere še nima. V zadnjem Času n.u menda otežaje bivanje v tuk. kraju neka bojazen pred rnladeniči, ki so bili en mesec v preiskovalnem zaporu. Obdolženi so bili, da so oni pomazali z blatom „Legino" solo, a bili so spoznani nekrivi in oproščeni. Torej ,.Lega" je poslala učitelja, ki je nekoliko vešč slovenščine, češ, da se bode poitalijančevanje vršilo vspežneje. Namera njih je bila ta : začeti pri Neblem, ki je zadnje slov. selišče proti jugo-zap. in potem prodirati počasi proti vzhodu. Šolo pohaja kakih 20 furlanskih otrok, ki stanujejo pod furl, vasjo Rutarji. Ti otroci bi lahko hodili v Rutarje, pa samo da vzdržajejo „L^go", jih pošiljajo v Neblo, opuldne dobe kosilo, da se malo bolj zavežejo na obiskovanje te dole. Tukajšnje ljudstvo je, četadi mnogo ubogo, pa precej zavedno. „Lega" izvablja stariše tudi na ta način, da se ponuja otrokom oblačila ali jih sploh hoče kako obdarovati ; ali slovenski stariäi se ne dado od tega premotiti. Sicer sta tudi že parkrat posegla v svoj za na- rodne namene vedno odprti žep. „-Dr. 8v. G in M." in „Nar. sklad." Da se ljudstvo vzdržuje zavedno, skrbijo vrli narodni možje, naj le vztrajajo v narod- nem boju. Nazi nasprotniki so mislili, da se bode poitalijančevanje vräilo kar naj- vspešnejše, kakor pri beneäkih Slov. Nobeno čudo, tarn ni ne slov. šol, ne mnogo narod. voditeljev, ne zavednosti in velika revščina. Takaj na Neblem je sploh veo delavnosti, edino še nobene večje veselice ni bilo. Radi tega so skle- nila štiri bližnja draštva prirediti veliko narodno veselico. Nadejamo se torej, da nas bode narodno občinstvo podpiralo 8 tem, da se mnogošteviino udeleži tega slavlja. Natančnejše o tej veselici sporoöimo pravočasno. Glej ! Prednaznanilo k tej veselici. Ar j ol. iz Dol. OtlJcc, dne 29. aprila. — (Razno). Sprejmite gospod urednik dopis od tukaj, in prioböite ga v vašem cenjenem listu, da bodo vaši bralci tudi iz tuk. občine kaj izvedeli. Dobrega je malo sporoöati iz naših hribov, pač pa slabega toliko vec\ Lstina je bila slaba, živeža torej malo, jako malo. Ni ga posestnika, da bi se mogel skozi 3 mesece se svojim preživeti. Kaj pa potem? Odgovor ni težaven. Trgovcev dandanes ne manjka; zatorej grejo eni v Ajdovščino, drugi k Slokarjem in tretji se poslužujejo (posebno Dolanarji) do- mačih prodajalnic. In tako se naäe ljud- stvo preživlja leto za letom. Naši moški so pridni delavci, ki so skoro vedno na delu, n. pr. na Gor. Avstrijskem, Koroškem, Hrvaäkem, v Sla- voniji, itd. In tarn si v potu svojega obraza prislužijo s trudom in naporom novce, katere domov prinesejo..Žalostno je, da bo tudi taki, ki tudi dobro zaslu- žijo, pa si ne prihranijo toliko, da bi priäli domov pogledat, ampak morajo v tujini ostati. Ti pa so le izjema. Sreča te išče, um ti je dan, NaSel jo boä, če nisi zaspan. Začela se je spomlad, pa žalibog je preslabo vreme. Še starega snega se tu pa tarn ne manjka, sedaj pa še nov pada. Jako ovira obdelovanje, ni inogoče delati. Kmalu nastopi maj, pa je tako mrzlo, da človek brez jopiča ne more biti. Radi tega je vsa narava nekako mrtva. Pred nekaj časom so začeli tarn pod hriborn graditi kos no ye obč. ceste Bila je prej precej strroa in radi tega tudi potrebna predelave. Gotovo je bilo potrebno, tisto strmino odstraniti, pa ne na način, kakor delajo sedaj. — Ali ni škoda, denar zapravljati brez potrebe? A nekemu bode vendar to koristilo, namreč onemu, čegar je laBt, koder se cesta gradi. Malo je manjkalo, da nisem poza- bil povedati, kako prevladuje pri nas letos kupčija s posestvi. Vse vprek se brezmiäljeno kupuje in prodaja. Da ima kdo le petak, pa kupi celo kmotijo, tudi če je vredna več tisoč. Pije se naprej likof za likofom, za tem so na vrsti pa pravde, o katerih se ne ve, kdaj jih bode konec. Če bo čas, zna biti, da Vam o ten stvareh Se kaj več sporočim. Za dane8 naj zadostuje toliko. Tudi druzega gradiva je obilo, zatorej potrpite, vso pride na vrsto. Politiöni pregled. Novl avstrljski minlsterskl predsednik. Cesar je zaprisegel princa Hohen- lohe v petek ob 11. uri dopoldne. Pri prisegi sta bila navzoča min. Pitreich in viäji komornik baron Gjidenus. V zadnjem ministerskem avetu se je poslovil Gautsch od svojih tovarišev. Češki minister dr. Randa jo pa napovedal svojo odstavko. Današnja uradna „Du- najčanka" priobčuje cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se naznanja, da odslo- pita Gautech in Bylandt-Rheidt. Obonem je imenovan knez Hohenlohe za mini- nisterskega predsednika in za ministra notranjih zadev. Koj po zaprisegi prične knez Hohenlohe pogajanja s strankami. Hohenlohe namerava prej ko mo- goče pričeti pogajanja s poljskim kolom in predlagati Poljakom kompromia. Iz poljskih krogov se pa tudi poroča, da v sedanjih razmerah ni misliti na parla- mentariziranje vlade. Hohenlohe bo delal mar?eč na to, da reši s svojim urad- niškim ministerstvom državne potreb- Ščine, izvede volilno relormo in izvräi nove državnozborske volitve. Na poljake poslance so zelo vplivala zaduja zasli- šanja pri ceserju. Vladar se je izjavil z vso odločnostjo za hitro rešitev volilne reforme, tako da je napravil velik vtis na poljske voditelje. Med poslanci so razäirjena glede državnozbor8kega odgodjenja različna mnenja. Več poslancev sodi, da bo sledil odgodjenju razpust zbornice. Drugi pa sodijo. da so odgodili zbornico, ker se mora Hohenlohe pogajati s strankami. Vsi voditelji strank so zbrani na Danaju, ker pričakujejo, da prične knez Hohen- lohe dogovore z voditelji strank, da poizve njihovo mnenje. 0 Gautschu se poroča, da postane predsednik najvišjega računskega dvora, Bylandt-Rheidt pa cesarjev namestnik na Zgornjem-Avstrijskem. Sedanji zgornje- avstrijski namestnik Handel bo imenovan za namestnika na Tirolsktm, sekčtški na- čelnik baron Hein postane baje tržaški namestnik, odstopiti pa namerava tadi gališki namestnik grol" Potocki. Poljaki in nova vlada. Po „Novi Reformi", je večina polj- skega kola vrgla Gautscha ne zavoljo njegove osebe, marveč zavoljo njegove volilne preosnove, Ta večina ne misli ne na blagor Galicije, ne na državo, ko se gre za njene lastne koristi. Zalo tudi nova vlada ne bo imela v kolu nobene prijetnosti. Btz Poljakov se "pa ne da dobiti dvetretjinska večina. Z^to je po sodbi imenovanega lista edina rešitev, da se državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. V njih bodi edino geslo : Sploäna in enaka volilna pravica. Pri teh volitvah bi se lice poljskega kola popolnoma izpremenilo. Hrvatska. V Zagrebu je državno pravdništvo zaplenilo izustilo ogrske vlade, oziroma ministerska predaednika Wekerle, po katerem je dana uradnikom popolna prostost pri volitvi. Pravdništvo namreč noče, da bi uradniki tega doznali. Prvl dan volilnega boja^na_Hrvatskem. Doslej dobila opozicija 32 in madja- roni le 23 mandatov. Med izvoljenimi opozicijonalnimi poslanci je tudi grof Kulmer, ki je kandidiral v drugem za- grebškem okraju proti glaaovitemu To- mašiču, oziroma — po odstopa tegct po- slednjega — proti madjaronu grof. Spevcu. Od 55 mandatov jo do sedaj 3i sigurnih za opozicijo. Ogrska. Wekerle namerava odpotovati v i kratkem na üunaj, da pozve, ali prizna Hohenlohe z Gautschem sklenjene dogo- vore. Wekerlu se mudi, ker hoče podati izjavo o pogajanjih z avstrijsko vlado v eni prvih sej ogrskega državnega zbora. Do zdaj je znan izld 367 volitev. Izvo- ljenih jo 223 pristašev Košutove stranke, 65 pristažev ustavne, 28 ljudske, 1 nove stranke, 1 socialist, 5 Sasov, 4 Srbi, 11 Rnmunov, 8 Slovakov, 2 demokrata in ö poslancev, ki ue pripadajo nobeni stranki. KoŠutovci so imeli že včeraj absolutno večino. Izmed bivših liberalnih poslancev so bili izvoljeni 4. Listi uatavne stranke napadajo stoliäke uradnike po okrajih, kjer so zmagali kandidatje na- rodnoBtij, češ, da so delali zanje, da si pridobe naklonjenost rumunskih volilcev. Domače in razne novice. Novoimenovani miuister§kl pred- sednik princ Hohenlohe se je odpe- Ijal v četrtek z brzovlakom na Danaj. Isti dan je ministerski predsednik vspre- mal v oprostni avdijenci načelnike in vise uradnike tržaskih oblastnij. Vsprejel je tudi deputaciji slovenskih mestaih sve- tovalcev in politiönega draštva „Elinost", ki sle se mu predstavili, da mu česLitati na njegovem imenovanju. Deputaciji je vsprejel ministerski predsednik s priro- jeno mu ljubeznjivO3tjo ter je istima iz- razii svojo osebno zadovoljnost na po- zornosti, izkazani mu od zastopstva trža- ških Slovencev, poslovivši se od členov deputacije najprijazneje; Premeščeuja iu imenovanja. — Deželnosodni tajnik g. dr. Mittioni je premeščen iz Gorice k deželnemu so- dišču v Trat, voditelj okrajnega sodiäöa v Podgrada, deželnosodni svetnik g. Rihard Pdulin pride k okrajnema sodišču v Komen, okrajni sodnifc g. Ivan Gazelj premeščen je iz Komna na Volosko, sodni pristavg. Rudolf Sterle pride izBuzeta vGo- rico, deželnim s)dnim tajnikom v Gjrici je imenovan okrajni sodnik v Kanilu g. Viktor pi. Fröhlich. Sjdni avskultant g. dr. S. Dolenc je imenovan za sodnega pristava v Buzelu. Sinrtna kosa. — V Gabriji pri Ajdovščini je umrla 4. t. in. Marija Poljäak rojena Bizjak, uzorna gospo- dinja in skrbna mati, ki je svoje otroke lepo vzgojila in je bila ljubeanjiva tova- rišica svojemu soprogu, ki po njej žaluje. Ubogi so zgubili v njej svojo dobrotnicD ter sosedi svojo vedno prijazno Bosedo. N. v m. p. 1 Umrla je v Tolminu gospa Roza- lija Zacli, soproga g. sodnijskega ofi- cijala Jos. Zirlija, nagle smrti v 36. letu svoje starosti. Za „Solski dorn" so plačali pred- 8edništvu: J)sip Abra'n, kurat v Nova- kah, mesto venca na grob pok. Ivans Darmastia 5 K; Luka Dugar, upravitelj „Prim. Lisla", v isti namen 4 K; dr. A. Gregorčič mesto vencev na grobu mons. Ant. Cibiča in Ivana Darmaatia 40 K. — Mesečnino za marec so plačali gorišk i rodoljubi: Leopold Bolko, deželni po- slanec 10 K; Josip Cizelj, glavni učitelj 2 K; Jakob Čebular, prefaaor v pok. 2 K; dr. Josip Dermastia, odvetniški kon- cipijent 1 K; Ivan Drufovka, trgovec 2 K; Fran Finžger, okr. 9. nadzornik 4 K; Anton Fon, trgovrc 2 K; Josip Fon, sodni tajnik 2 K; Anton Fras, profesor 4 K; Miha Gabrijelčič, sodni svetnik 2 K; Anton Gvajz, profesor 2 K; Hedžel in Koritnik, tr^ovca 2 K; Teodor Hribar, poslovodja „Krojaške zadrugeu 4 K; J. G. v Gorici 3 K; Ivan Kalin, deželni uradnik 2 K, Emil Kavčič, deželni uradnik (za dva meseca) 4 K; Fran Kaučič, trgovec 2 K; Fran Kokole, višji davčni nadzornik v p. 2 K; Janez Ko- košar, župnik (za štiri mesece) 12 K; Jernej Kopaö, trgovec 2 K; Srečko Ko- vačič, sodni praktikant 2 K; Josip Ličan, knezonadškosijski tajnik 2 K; Ivan Mer- cina, vadnični učitelj 3 K; Gustav Novak, profesor 2 K; dr. Anton Papež, profjsor 2 K; dr. Fran Pavlotič, odvetnik 5 K; Filip Pečenko, kavarnar 2 K; Svetoslav Premrou, vodja „Gjriške zveze" 2 K: Fran Setničar, vodja 2 K. Fran Sivec, vadnični učitelj 2 K; dr. Sket, odvetniäki koncipijent 1 K; Anton Šantel, šolski sve- tnik 5 K ; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; tor goapa in gospo- dične: G zela Fmžger 2 K, Irma Fon 1 K; Št< fanija Havol 40 vin.; Antonija Hrovatin 2 K; Karola Kauöic 2 K; Marija Kopač 5 K; Milka Klančič 1 K; BerU Pavletič2 K; Mi- lena Papež 1 K; Avgu-.ta Šantel 1 K. Düfilo upravniatvu: Batistič Fran iz Vrtojbe 10 K; družba kegljavcev na „ie- pem počitku" v Rožni dolmi K 104. Tamburaško društvo „Št. Andrež" v Št. Andrežu izročilo za narodni kolek pri vstopnici k veselici 14 K. Srčna hvala 1 Koucertna vcselšca ženskega od- delka „Šolskega Doma" z dne 28. aprila imela je razen sijajnega moralnega vspeha tudi jako ugoden denaren uspen. Na raz- nih vstopnicah z doätetimi onimi, ki so predsedništvu naravnost dosiu, nabralo 86 je 553 K 80 vin. Po odbitih stroäkib v znesku 308 K 80 vin. po odu.l.h atro- äkih v znesku 309 K 14 vin. ostuio je za šolske zavode še 244 K 66 vin Rasun že objavljenih rodoljubov poslali so vatop- nino äe naslednji gospodje iu gospe. ki Be niso mogli osebno veselice udeležiti: profesor Čaček 2 K, baron Winkler 5 K, prelat Gabrijelčič 10 K. Marija Gleščič 1 K, Josip Zcrnik 1 K, obiteJj Trdan 2 K, Valentin Kumar 4 K. Hvalo sloven- skega raroda zaslužili so rodoljobni ade- ležniki koncerta, a poeebej §e njogove prirediteljice in prireditelji ter sodelo- valci in sodelovalke. Hvala jim I Narodni kolek „Š. Doina" je na prodaj pri denarničarki ženskega oddelka »S. Doma" g.čni Gabrijeli Mercina, pri društvenpm predsednika in v „Narodni Tiskarni", ulica Vtttnrini 9. Zasebniki, ki ga hočejo rabiti pri svojem dopisovanju, in rodoljubi, ki ga hočejo razpečavati, so oljudno vabJjcni, da si ga naročijo. Goriška z\eza gospodarskih zadrog in drnLlev \abi vso one, ki so naročili pri njej modro galieo (vitrijol) aliržveplo, n&j pridejo o priliki \o to bingo, kajti oboje je žo došlo in že je dožel ludi Čas, ko modri vinogradnik začne' boj proti razmm trtnim boleznim. Deževno vreme ki traja že cel teden, zahteva od vinorejca velike previdnosti. Vojn&ka inšpckcija. — V pond. 7. t. m. pride v Gorico poveljnik 3. ar- madnega kora Mdcejgmajster E Ivard pl. Succovaly inspiciral tukajšnjo vojaško posadko. Dopolnilnc volitvc v mestno sta- rašinstvo goriäko so končane. Tako rna- lozanimanja za občinske zadeve in sicer važne zadeve ni dobiti niti v zadnji vaški občini kakor v prvostolnici goriški. Gospodujoča klika, obstoječa iz par židov, odvetnikov in narodnih napotežev, cbrača nemočena po svoji volji usodo goriškega mesta. Glavna naloga ji jo dobivati meslu denar in zabavljati slo- venskim someščanom in sodeželanom. Za vse drugo naj skrb;, kdor hoče. Novi žu|ian spravil je nekaj reda v občinsko npravo; od mestnih nrad- nikov zahteva, da naj dolajo ; ukazal je, da 8e mora popravljati tlak ob hisah in zidovih ter da se izprane ulics in ceste posipljdjo z gruščem ; celo kron- berški vodovod je začel popravljati, oziroma popolnoma prenavljati po brez- nspeanih 30 letnih študijah za napeljavo druge vode v mesto. Pridobi! jo žt» ne- katere nove vire dohodkov goriäkemu mesta jn z(jj ge> ^a dobi še katere. Ali naj res v osebi novega žapana pamet sreča goriške upravitelje? Kako pa nje- govi odnošaji do meščanov in oböinarjev slovenske narodnosti? Do zdaj smo še vedno tam, kjrr za časa vnetih italijan- skih roioljubov in njih pokroviteljev. Mestna uprava naj se ne moti. Slovenci živimo in bomo za to skrbeli, da gospoda na mestnih sedežih bodo tudi vedeli, da živimo. Samo z zabav- ljanjem proti nam in preziranjem naših pravic ne bodo več vladali. Porotnikl /a to dobo so: Huber Domicijan iz B3VC*, Mistruzzi vit. Ric- cardo ia Ronkev, Lszzari Gino iz Viška, Cornel Joaip iz Gorice, Visintin Anton iz Zagraja, Candussi Fran iz Romansa, Ddlmestri conte Egidij iz Vrtojbo, Valle Peter iz Gradišča, Repič Karol iz Ajdov- ščine, Bozzi Ivan iz G^rice, Znrdini Ernest iz Kormina, Ko^vel Josip iz Črnič, Bratuž Anton iz Čepovana, Lj- nassi Odo iz Solkana, G nnel Joa. iz Gorice, Kaučič Fran iz Golobrda, Hribar Teodor iz Gorice, Bonavia Henrik iz Tr- žiča, Vennti Peter iz G^rice, Hmelak Fran iz Lnkavca, Zuechialti Ant. jz Medane, Montagnncco cont. Rihard iz St. fetra ob Soči, Iurman Peter iz Cerkna, Terpin Anton iz PodgorP, Bo- scarol DominikizRonkev, Vergna Fran iz fcare, KocjHnčič Fran iz St Lovrenca pri Biljani, Možič Leopold iz S. Martna, Gasparini Graziadio iz Vileäa, Bianchi Ant. iz Ajdovščine, Klanjšček| Josip iz St Ferjana, Portelli Anton iz Rade, Šivnik Anton iz Bilj, Grinover Gaido iz Gorice, Mažič Josip iz S. Marina, FrandoliČ Mihael iz Opatjesela. Namestniki: Muraviz Fran, Pinso9ig Fran, Venati Josip, Trampas Fran, Rossi Ernest, Gasser Mihael, Bru- mat Ernej, Dörsfles Erminio, Pavia Jo9., vsi iz Gorice. Veliko vcsellco in sicer prvo, pri- redi društvo „Zvezda" v Sovodnjah dne 27. t. m tik robijskega mosta na seno- žeti gostilne gosp. lg. Hrovata. Draätvo „Zvezda" se je izcimilo iz diletantov, ki so priredili lansko leto znano veselico meseca avgast», ki jo krasno vspela. Prihodnja veselica obeta biti v vsakem oziru še popolnejfia od lanske. Program se objavi pravočasno. Kolosarsko društvo „Goric/i" na- pravi v nedeljo dne 6. t. m. izlet v Dornberg, odhod ob \1/2 popoldne iz pred kavarne „Central". „Krulno iu pevsko drustvo v Oz«Bljanu" priredi s prijaznitn sodelova- njem šempaskega draätva svojo prvo društveno veselico v nedeljo dne 13. t. m. na dvoriščn g. Jožesa Pavlina. Priöe- tek točno ob 4. ari popoldne. Po veselici pro8ta zabava. V slučaju slabega vremena se bo vräila veselica prihodnjo nedeljo. K obilni adeležbi vabi Odbor. Preduazaanilo k velikej uarod- n cj veselici, katero priredijo pevsko bralno draätvo „Lipa" iz Bilj ane, no- voastanovljeno pevsko bralno draštvo iz Viänjevka, bralno pevsko dražtvo iz Kožbane in pevski zbor iz H r a š e v- lja, zadnjo nedeljo junija oz. prvo jalija v Neblem v prostorih g. Kocijančiča „na Križadi". Podrobnosti se bodo javile pravočasno. — Glej dopis „Iz zapadnih Brd". Prvl dan majiiika. — Naši soc. demokratje so imeli po mestu obhod z radečimi zastavarrii in godbo na Čela. UJeležba je bila jako klaverna. V vrtih Gorapove pivovarne sta govorila dva go- vornika, slovenski in la^ki ; govorilo ae je o tern, da proletariat hoče splo5no in enako volilno pravico. Po govoiih sta šli dve depataciji k zapünu potem k de- želnemu glavarju Pajerja s spomenico, po kateri hočejo soc. demokratje doseči splošno in jednako pravico v parlamenta, v deželnem zboru in v občini. Praznik je končai s plesom. — Popoldne so bile prodajalnice za- prte. — Tudi v Trsta posebno zavolj nea- godnega vremena je bil prvi majnik sa- hoparen. Ob 10 nri dopoldne so imeli socijalisti na senenem trga svoj shod, na katerem so govorili dobroznani Pittoni o pomenu prvega dne majnika, in o sploSni volilni pravici; rusinja Balabanov, ki je socijaliste pozdravila v imenu rus- kega naroda, in Slovenec Kristan. — Popoldanska veselica pri lovcu je izostala zavolj deževnega vremena, tako tudi vrtni konc^rt v „Nirodnem Doma" pri S*. Ivanu. — V mesta je bilo vse mirno, kakor v navadnßm praznika. — V itali- janskih mestih I^tre, kakor tadi v Furla- niji se je praznoval prvi majnik prav mirno. — Ravno tako tudi v vseh vecjili mestih Avstro-ogrske je bilo vse mirno. — Na Francoskem, posebno v Pariza se je pripravilo in balo izgredov. Zadnjega aprila se je govorilo po Parizu le, kak bo prvi majnik. Strah je bil že smešen. Mnogo oseb je zapustilo mesto, drage so R6 pa preskrbele z živili, kakor da se pripravljajo na obleganje. Policija je pri- pravila vsp, da prepreči nemire. Nekaj izgredov je bilo, vondar ni bilo tako kr- vavo, kakor so nekateri pričakovali. Po- licija s pomočjo vojaštva je vsako gi- banje že v zadetka vdušila. Mnogo oseb je bilo vendar ranjenih in aretiranih. ! Zvečer je bilo mesto kakor izumrto. — ! Razun nekaterih znatnih prask, tadi v dragih mestih francoskih, je bilo sploh vse mirno. Zah\ala. — Podpisani odbor si ! gteje v prijetno dolžnost te najiskreneje : zabvaliti tamburaškima iboroma iz Pod- gore in iz Dol. Vrtojbe, kakor tadi pev- skima zhoroma društva „Zvezda" iz S3- ! vodenj Rabii in „Bralno in pevskega drnStva" iz bt. Andreža za prijazno so- delovanje. Nadalje izreka podpisäni odbor iskreno zuhvalo vsem p. n. udeležencom veselice, ki so vkljub neugodnem vre- menu došli v obilnem ätevilu tor na ta način mlado draštvo navdušili v nadaljno krepko napredovanje. Št. Andrež, 28. aprila 1906. Odbor pev. in tamb. društva „Št. Andrež", v Št. Andrežu. Obrtno iiadaljcvalaa Sola /a zi- darje v llen^ah obhaja aklep šolskega leta 190fj/6 dne 6. maja ob 3. uri pop. ; v šol. prostorih. Ob tej priliki je odprta I razslava risarskih in drugih šolskik iz- delkov. Občinstvo, ki se zanima za naäe äolatvo, je u'julno povabljeno h raz^tavi. Zaradi nesročne ljubezni se je zd8trupila v nekem gozdu blizu Opčine 20-letna služkinja Agata Krajnec iz Srpe- nice pri Bdvcu . Vabilokobčnemuzbora,,Del. podpor- nega dru5tva" v Lokvah, ki bo dne 6. maja 1906 ob 10l/2. dop. (po maši) v uradniji. Dnevni red: 1. volitev treh pregledovalcev račanov za 1. 1905; 2. sklepanje o letnem poročila odborovem; 3. volitev novegi odbora; 4. razao po §§ 4, 7, 11, 14 dru- štvenih pravil. Opozarjaino nase čitatclje na oglas slovenskega optikerja gospoda Pri- možiča, katerega prinašamo na tretji strani danaänje ätevilke. Gjgpod Pri- možiČ je jedini sbvenski opttker v Gorici in ga torej toplo priparočanm našim ljudem. I Uradniško koiismnuo društvo v Gorici bode imelo dne 9. t. m. svoj redni oböni zbor ob 7'/a ari zveßer v dvorani „H^teJa Central". Dnevni red obsega poroöilo ravni- teljstva in nadzorstva, raöanski sklep 1/7 do 31/12 1905, sklepanje o aporabi či- stega dobička, predloge ravnateljstva, morebitne prodlogö članov in slednjiö dopolnilne volitre v ravnateljstvo in nadzorstvo. Ulje khko • pregledajo raöunski sklep v zadružni pisarni. Kolo ukradeno. — Gosp. Alojziju Hubalok, stanujočem v alici Municipio št. 6 je neznanec ukradei dne 29 aprila ob 11 uri ponoöi v gostilni Gorjupove j tovarne kolo model „Grazioaa" ki je bilo vredno 180 K. Pctiiidvajsetk'tafca obstauka „Tc- žaskega pudpur, in bral. driistva v Trstu, so bode lotos obhajala, ako ne bode drugih ovir že meseca jalija t. I. v Narodnem doma pri sv. I/anu. Ta dan razvije drustvo na svečmi naöin svojo zastavo. { Vspored velike veselico, kilero ' bode počastilo na desetine druHev do- mačih in zananjih se zastavami in pev- Bkimi zbori se objavi poznojo, kakor tadi drage podrobnosti. Vabilo k izvanrednemu občnemu zbora „Kons. društva, reg zadruge z omejenirn jamstvom" v Vrtojbi, kateri se bode vršil v nodeljo dne 13. maja v zadružnih prostorih ob 3'/2- ur' popo- ladne. — Dnevni red: Volitev enega člana ravnateljstva. Nadzorstvo. Bratskcmu nnrodn slovcnskemu, častivcem sv. Cirlla in ILetod.t — S posvečenrga Velchrada, zibftlke svete vere in krščansk» otnike vsogn Slovan- stva se bodo razposlale velepomenljive majhne podobo .sv. CiriU in Metoda, naših plovanskih blagoveHtnikov s slo- venskim besedilom. Dchodek bo namenjen vzvišenemu smotru, za obisk groba sv. Metoda, veli- kega slovanskega apoUola. Obračamo danes svoj glas k bra- tom Slovencem, gorečim častivc^m ss. Cirila in Metoda, da bi te mile paJobe kar najbolj med seboj razäinli. Zi 6 K, ki se naj poäljejo naprej, bomo poalali 100 izvodov, za 25 K pa 500 izvodov. Velike slike brez okvirja se dobe za 5 K, a v krasnem, am ^tnem okvirju 20 K Naročila naj se pošiljajo na naslov „Ruch Cyrillo-Methodejaky14 na Velebrade (Mo- ravia). Skrb vsake gospo- dlnje je posveCcna druiinski blaginji! Kathrelnerjeva Knelppova sladna kava je po Kathreinerjevem načinu ivo- jega prolzvajanja okusna, zdravju v prospeh in pocent, im» torej neprecen- Ijlve prednostira vsako gospodinjstvo! Poudarjajte pri nakupovanju iZrečno itnt Kathreiner in zahte- vajte le izvlrne zavoje z varst- ^ ^ veno znamko župnlk Kneipp. C Fozop, suilorejci! Bliza se čas svilodov, pri katerih j e neobhodno potrebna največja paznost. — Noben ne more tajiti, da je najvecüdvisno, da naredijo svilodi kar največ svile, od tega, da je v stanovanju razmeroma zme- rom enako gorko. Da sb to doseže, je treba, da se ima v vsakem stanovanju, kjer predejo svilodi, kar nijboljši toplomer, brez katerega sploh ni mogoče enakomerno držati gorkoto v svilorejnicah. Taki zane- sljivi in preizkušani toplomjri so. dobivajo edino pri A. Primo/icu, optiku v Gorici, til. Vettiirini š. 3. 4 ^I^^^^^^^^^^^^^^P^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ i^^l^Hfl^fc ^^^^H^^^^^^ ^^^HÜ^H^^^^ ^^^^IBb^^^ pomiaane 111 ntnü nAvnoti löuliö llUVUüil Velikanska razstava perila " oprema nevest Postrežba strogo poštena KrOJ. Zadmga Dobro si zapomni podobo in ime ^^¦^¦t^K^V^ Ä «V% Hk (smodčični papir ??V*S W UWlUwl in ovitki) ker s ponarcjanjem sc hose konsumcnta le'zapeljati. ^ mizar in v lesni trgovec v Poiiori, na oili novep železmškeaa eoita (tin cesti, ki pcljeproti Gradiški) ter podružnica za MX\t incstcm pri Pevmi Tr^uje tudi /- opeko, inia vc- liko /alogo YNakovrf>tu<*ga trde- ga in inekhega lewa doinačcga in tujt'ga, veliko zalogo pohišt- I va, viiihkih yosod, htiskalnic itd. Hojaiti! kupujte narodni holeft Jolskegfl flomo". i flnton Ivanov Fečenho I Gorica j priporoča svojo veliko zalogo pristnih : belih in ernih vin iz lastnih in drugih : priznanih vinogradov; plzenjskega piva ; >prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- : vovarno«, in domačega žganja I. vrste v \ steklenicah, kojoga prislnost so jamdi. ; Zaloga ledu katerega se oddaja le na i debclo po 50 kg naprej \ Vino dostavlja na dom in razpošilja [ po želoznici na vsc krajc avstrijsko-ogrske ! države v sodih od 56 1 naprej. ; Cene zmerne. Postrežba poš- ; tena in točna. /a tA /a tA /a ja i nUJdKI! priliki „Šolskega doma". Anton Kustrm, trgovec v Gorici Gosposkaiilica st. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- neinu občinstvu v mestu in na dežcli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- Ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angdo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/a kilainod onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega nilina iz Kranja in iz Jocli- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. C. kr. V privil. krojaški kroji. Krojačnica prve vrste za vsaki stao. Trgovinct s gotoinmi oblckami in manu- faktnrnim blagont iz inoaemskih in avstrijskih tovaren. Blago na meter po zmernih cenaft. 6dina zaloga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske re- darje; za častito duhovščino: ovrat- nike, mašne kape, cingultim itd. itd. Perilo vsake vrate. Dobiva se vse kar spada k pa- radnim oblekam, tudi orožje av samo v trgovini M. Poveraj v Gorici rJTL na Travniku, (-^ JAVNA ZAHVALA. Potpisani časti se u svojoj težkoj bolesti javno zahvaliti poslije Svemogučega Boga najprije veleučenomu g. dr. Volfgangu Weinlechner-u, primaniom liečniku u Gorici, koji je izvrstno i po najnovijoj metodi uči- nio meni operaciju, koja je jako liepo i dobro izpala. Velečastnomu gosp. ppioru milosrdne brače u Gorici, koji mi je liepo primio i postopao sam- nom bratinskom odanošču ; častnun bratom Fra Nikoli Globisch-u i Fra Severin Schneider-u, koji su pomagali pri mojoj operaciji i koji su mene uvjek nastali bratinskom ljubavi i odanošču. K tomu veleučenomu g. dr.u Otmar Brovet-u, občinskomu liečniku na Krku, koji mi je vješto izvadio dne 2. ožujka 1906., po nagovoru one dvojice najprvo imenovane gospode, ono željezo, koje sam imao držati šest tjedana u zubima tako, da za sada nečujem nikakove boli te ih neču nikakva zaboraviti. Dragozetici na otoku Cresu, na dan sv. Josipa, dne 19. ožujka 1906. Don Ive Kraljie, kurat. lApno iz odlikovane apnenice s tra- jajočim ognjem. Podpisani se priporoča slav občinslvu in stavbnim mojst- rom v mestu in na deželi za obilna naročila dobrega apna, katero je na glasu kot naj- boljše, naj si bodi za zidanje ali pa za belenje. Apno je pristno, in zagotavljam cenj. j naročnike, da täko bom i na- j dalje izdeloval. Cena zmerna Poslrežba ločna. Ivan Faganelli i. dr. v Mirnu pri Jelu". Zaštopnik And. Frančeškin. I. Primožifi slouenshi optihar v Gorici ulico Murini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu vraestu in na d«želi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieor vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in \Ll^L PoŠilja na dom. ^*^ UIKT.TOFFOLI veliho zolopa oljhi- nega oljo iz noju- godnejih hrajeu Gorica, via Tea^ro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jedilno 3G kr. lit. „ fineje 40 ,, ,, „ bolje 44 , „ ,, dalinat. 48 „ ,, ,, istrsko 56 ,, ,, ,, corfii 50 ,, ,, ., bari (10 ,, ,, ,. lTirca 70 „ ,, ,, ni/.za 80 „ „ „ uajfiueje 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. FostPBžba najpašteneja. Pozor! l I Podpisani priporočam čč. duhovščini in si. občinstvu v ' mestu in na dezeli svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak. pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine tnideršič & Valenčič ltd. Več vrst olja. — Pošilja | se po pošti najmanj 5 kg. — I j Josip Kutin J v Gorici. . Somoniška ulica 1 I ,CeRtraIna posojiluiea6 registrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturini St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 no mesečna odplačilo u petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakib 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 no menicB po S1|2°|0. no vknjizbo pa S°|o z Vlo upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilno vloge je nespremenjena. Jako izdatno sredstvo proti uvllldulülllll ill lilydlltil J)u HUM \pU. 11 Ivl/ je liker ÜOD1NA, keterega napTavljhlH v Tr?1n lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Salatle" pri Sv. Jakopn, in Josip Godina, lekarna „Air Igea" ? ulici Frrnelo &t. 4. — Siekleničica staue 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ah pa, ako ae> dopošlje naprej 7 K, Dakar Be sUkleničice dopošljejo franko in «o v tern zneskn zapopadeni vsi poäiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.