SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH 011 SLOVENE REGIONS IN FIGURES Ljubljana, 2011 SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH UVODNA BESEDA FOREWORD SLOVENE REGIONS IN FIGURES Publikacijo Slovenske regije v številkah objavljamo tokrat že šestič. V njej predstavljamo značilnosti gospodarstva in družbe v posameznih slovenskih regijah z bogatim naborom statističnih podatkov in kazalnikov. Te podajamo deloma kot neposredne informacije o stanju na različnih področjih življenja in dela, deloma pa prikazujemo pojave v odnosu do drugega pojava in tako omogočamo, da je ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med regijami čim bolj objektivno. Prostorska razporeditev nekaterih pojavov po statističnih regijah je nazorno prikazana s tematskimi kartami; primerjava vrednosti podatkov pa je prikazana tudi z grafikoni. Številčne podatke o vsaki regiji dopolnjuje še kratek komentar. Skratka, raznovrstne statistične podatke smo skušali predstaviti čim bolj celovito, nazorno in razumljivo in tako s statističnimi očmi približati slovenske regije strokovni in splošni javnosti. Statistično spremljanje pojavov se nenehno prilagaja tudi razvoju in spremembam v družbi. Vendar pa vsaka sprememba v statističnih podatkih ni vedno odraz družbenih sprememb, temveč je včasih tudi posledica izpopolnjevanja statističnih metodoloških postopkov, s katerimi si prizadevamo zagotoviti podatke, ki bi bili mednarodno primerljivi ali pa bolj kakovostni. Taki metodološki spremembi, ki ju je bilo treba že upoštevati v prikazih podatkov v tej publikaciji, sta bili v prejšnjem letu dve: prva je bila sprememba referenčnega datuma pri objavah podatkov o prebivalstvu, druga pa sprememba v metodologiji spremljanja in izkazovanja statistike turističnih nastanitvenih zmogljivosti ter prihodov in prenočitev turistov. Poleg publikacije Slovenske regije v številkah sta uporabnikom regionalnih statistik, ki bi želeli odkrivati razlike, enakosti in podobnosti med regijami, na voljo na spletnih straneh Statističnega urada RS še dve spletni orodji: Interaktivni statistični atlas Slovenije in Tematska kartografija. Omenjeni interaktivni orodji popeljeta uporabnike na zanimiv sprehod med statističnimi podatki in pomenita dodatno popestritev pri spoznavanju slovenskih regij in tamkajšnjih prebivalcev. Želimo si, da bi tudi iz tokratne izdaje publikacije izvedeli kaj novega o posameznih delih Slovenije. The publication Slovene Regions in Figures, which is published for the sixth time, shows economic and social characteristics of Slovenian regions presented by a rich set of statistical data and indicators. They give direct information on the situation in different fields of life and work, but also partly show individual phenomena in relation to other phenomena and in this way enable a more objective comparison to identify equalities, similarities or differences between regions. The spatial distribution of certain phenomena by statistical regions is clearly shown with thematic maps; a comparison of data is also displayed on charts. Figures for each region are complemented by a brief comment. In short, we have tried to present various statistics as completely, clearly and understandably as possible to show to the professional and general public Slovenian regions as seen through statistics. Statistical monitoring of phenomena is constantly adjusting to the development and changes in the society. However, changes in statistics are not always a reflection of social changes, but sometimes also the result of advanced statistical methodology procedures by which we strive to provide information that would be internationally comparable or of better quality. In the past year two such methodological changes have been taken into account in the data in this publication: the first was the change of the reference date for population data releases and the second was the change in the methodology for monitoring and dissemination of statistics on tourist accommodations and arrivals and overnight stays. In addition, users of regional statistics can - besides the publication Slovene Regions in Figures - detect differences and similarities between regions by using two online tools available on the website of the Statistical Office: Interactive Statistical Atlas of Slovenia and Thematic cartography. These interactive tools offer an interesting walk through the data as an additional possibility of getting to know better the Slovenian regions and people living in them. We hope that this edition of our publication will give you new information about the different parts of Slovenia. [yAAyO Mag. Irena Križman generalna direktorica Directoc-General Zbrala in uredila Mojca Merc Tisk Januš Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 51 04 elektronska pošta info.stat@gov.si Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 1.750 izvodih ISSN 1854-3527 Edited by Mojca Merc Printed by Januš The publication is available at www.stat.si/eng/pub.asp Information: Information Centre phone: + 386 1 241 51 04 e-mail: in fo. s ta t@gov. si Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Printed in 1,750 copies ISSN 1854-3527 VSEBINA SPLOŠNI KAZALNIKI GENERAL INDICATORS IZBRANI KAZALNIKI SELECTED INDICATORS PREBIVALSTVO POPULATION IZOBRAŽEVANJE EDUCATION TRG DELA LABOUR MARKET SOCIALNA ZAŠČITA SOCIAL PROTECTION KULTURA CULTURE ZDRAVSTVO HEALTH PROTECTION REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD REGIONAL CROSS DOMESTIC PRODUCT POSLOVNI SUBJEKTI BUSINESS ENTITIES STANOVANJA DWELLINGS TRANSPORT TRANSPORT TURIZEM TOURISM RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY OVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH ((f^ CONTENTS .OVENE REGIONS 5 KMETIJSTVO 32 AGRICULTURE OKOLJE 34 6 ENVIRONMENT 6 OGLEDALO REGIJE 36 MIRROR OF THE REGION 10 POMURSKA STATISTIČNA REGIJA 36 PODRAVSKA STATISTIČNA REGIJA 38 12 KOROŠKA STATISTIČNA REGIJA 40 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA 42 14 ZASAVSKA STATISTIČNA REGIJA 44 SPODNJEPOSAVSKA STATISTIČNA REGIJA 46 STATISTIČNA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA 48 OSREDNJESLOVENSKA STATISTIČNA REGIJA 50 GORENJSKA STATISTIČNA REGIJA 52 NOTRANJSKO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 54 GORIŠKA STATISTIČNA REGIJA 56 OBALNO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 58 KOHEZIJSKA REGIJA VZHODNA SLOVENIJA 60 KOHEZIJSKA REGIJA ZAHODNA SLOVENIJA 62 24 26 28 30 DEFINICIJE IN POJASNILA 64 DEFINITIONS AND EXPLANATIONS VIRI 68 SOURCES KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ 72 HOW TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION «R SLOVENE REGIONS IN FIGURES Statistična znamenja, kratice in merske enote / Statistical signs, abbreviations and units of measurement - ni pojava / no occurence of event z statistično zaupno / confidential M manj natančna ocena - previdna uporaba / less precise estimate - - use with caution BDP bruto domači proizvod OZS Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije GDP gross domestic product Chamber of Craft of Slovenia BDV bruto dodana vrednost PDM polnovredna delovna moč GVA gross value added AWU annual work unit CRP Centralni register prebivalstva RRD razvojno-raziskovalna dejavnost Central Population Register R&D research and development DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste SI Slovenija / Slovenia Slovenian Road Agency SKD Standardna klasifikacija dejavnosti EPDČ ekvivalent polnega delovnega časa Standard Classification of Activities FTE full time equivalent SURS Statistični urad Republike Slovenije EUR evro / Euro SORS Statistical Office of the Republic of Slovenia EU-27 vse države članice Evropske unije / total of EU Member States ESU evropska enota ekonomske velikosti / European economic size unit GURS Geodetska uprava Republike Slovenije ha hektar / hectare SMA Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia kg kilogram / kilogram GVŽ glava velike živine km kilometer / kilometre LSU livestock size unit km2 kvadratni kilometer / square kilometre IVZ Inštitut za varovanje zdravja RS m meter / metre IPH Institute for Public Health kvadratni meter / square metre m2 MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kubični meter / cubic metre m3 Ministry of Labour, Family and Social Affairs milijon / million mio. MNZ Ministrstvo za notranje zadeve tona / ton t Ministry of the Interior MZP Ministrstvo za promet % odstotek / percentage Ministry of Transport %o odtisoček / per thousand NUK Narodna univerzitetna knjižnica National and University Library 4 i i / STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE. »I STArenOL OFFCE OF TNE RBUBLC OF SjcVfflA SPLOŠNI KAZALNIKI GENERAL INDICATORS Prebivalstvo, 2009 in bruto domači proizvod, 2008, statistične regije, Slovenija Population, 2009 and gross domestic product, 2008, statistical regions, Slovenia Slovenija Slovenia gostota prebivalstva (število/km2) density of population (number/km*) 49 ali manj lor less 50-99 100-149 150 ali več lor more BDP na prebivalca (indeks, SI = 100) GDP per capita (index, SI = 100) 119 S91 število prebivalcev number of population 5 r s Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Prebivalci, stari od 0 do 14 let (%) 2009" 1 4,0 13,2 12,9 14,2 14,3 12,7 13,8 1 4,9 1 4,5 15,0 13,8 1 3,5 12,2 Population aged 0 to 14 (%) Prebivalci, stari 65 let ali več (%) 2009" 1 6,5 17,2 17,2 15,9 15,8 17,7 17,1 1 5,6 15,8 1 6,6 17,2 18,1 17,2 Population aged 65 or more (%) Koeficient starostne odvisnosti (%) 2009" 43,8 43,7 43,1 43,1 43,1 43,8 44,6 44,0 43,6 46,2 45,0 46,3 41,6 Age dependency ratio (%) Tuje prebivalstvo (%) 2009" 3,9 0,9 2,8 2,0 3,8 3,1 4,0 3,5 5,0 3,5 4,9 4,2 7,5 Foreign population (%) Letna stopnja rasti prebivalstva (%) 2009 7,2 0,1 1,4 4,6 4,6 -1,0 4,2 6,6 14,7 5,6 9,5 4,6 15,0 Annual population growth rate (%o) Na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population živorojeni 2009 10,7 9,3 9,4 10,9 1 0,6 1 0,4 9,4 10,7 11,8 11,5 10,6 1 0,9 10,2 live births umrli 2009 9,2 11,5 9,7 9,2 9,3 10,1 10,9 9,7 7,7 8,4 9,9 1 0,5 9,4 deaths priseljeni2) 2009 34,3 18,6 28,0 24,2 30,6 23,9 35,0 34,8 43,2 25,1 44,5 33,4 58,1 immigrants2 odseljeni2) 2009 28,6 21,9 23,8 27,0 29,8 28,7 32,4 29,5 29,6 23,7 36,4 33,7 40,1 emigrants2 Povprečna starost Mean age moških 2009" 39,7 40,5 40,4 39,9 39,3 40,6 40,1 38,8 38,9 39,1 40,3 40,8 41,0 of men žensk 2009" 43,0 44,1 43,7 42,6 42,5 44,4 43,8 42,0 42,2 42,4 43,4 44,4 44,3 of women neveste ob sklenitvi zakonske zveze 2009 30,3 29,5 31,8 31,2 30,5 30,0 30,0 30,0 30,1 29,5 28,6 29,0 30,8 of bride at marriage ženina ob sklenitvi zakonske zveze 2009 33,1 32,3 34,7 34,3 33,3 32,0 33,2 32,6 32,7 32,0 31,5 32,3 33,6 of groom at marriage matere ob rojstvu vseh otrok 2009 30,1 29,3 29,7 29,6 29,9 29,2 29,5 29,2 30,9 30,0 29,7 30,9 30,5 of mother at live birth matere ob rojstvu prvega otroka 2009 28,5 27,6 28,2 27,4 28,0 27,9 27,7 27,5 29,3 28,2 28,3 29,3 29,1 of mother at first birth umrlega moškega 2009 70,1 69,6 69,0 69,4 69,1 70,3 70,4 69,3 70,8 70,4 71,4 72,8 71,5 of men at death umrle ženske 2009 79,1 78,5 78,4 79,2 78,8 78,2 79,7 78,8 79,4 78,5 81,9 81,1 78,8 of women at death 1) Stanje 1. julij. / As of 31 July. 2) Upoštevane so selitve prebivalcev iz tujine oz. v tujino in selitve med statističnimi regijami. / Net migration from abroad and net migration between statistical regions are taken into account. Vira: SURS, MNZ - CRP / Sources: SORS, MNZ-CRP Število prebivalcev je v letu 2009 naraslo v vseh slovenskih statističnih regijah, razen v zasavski; največjo rast so zabeležili v obalno-kraški regiji. in 2009, almost all Slovene regions except Zasavska recorded increase in the number of population. The highest population growth rate was recorded in the Obalno-kraška region. Selitveni prirast s tujino je bil v letu 2009 pozitiven v vseh regijah, razen v pomurski regiji; selitveni prirast med regijami pa je bil pozitiven le v obalno-kraški, osrednjeslovenski in podravski regiji ter jugovzhodni Sloveniji. in 2009 net migration from abroad was positive in all regions, except Pomurska region while net migration between regions was positive only in the Obalno-kraška, Osrednjeslovenskaa Podravska and Jugovzhodna Slovenija. Selitveni prirast, 2009 Net migration 2009 ©SURS Obalno-kraška Os red nj es I ove n s ka Notranjs ko-kraška Goriška Slovenija / Slovenia Jugovzhodna Slovenija Savinjska Zasavska Gorenjska Spodnjeposavska Podravska Koroška Pomurska na 1.000 prebivalcev/per 1.000population 0 5 10 15 s tuj i r from abroad — i med regijami —' between regions 6 SRICinWL OFFFCE CF THE RBUBLC CF SflVfflA SLOVENE REGIONS IN FIGURES HEALTH PROTECT Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, statistične regije, Slovenija, 2009 Natural and migration changes of population, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia G -0,1 ali manj / or less • 0,0 - 2,9 • 3,0 - 5,9 • 6,0 - 9,9 I_i 10,0 ali več I or more naravni prirast na 1.000 prebivalcev natural increase per 1,000 popu la tion selitveni prirast11 na 1.000 prebivalcev B net m igra tion1 ' per 1,000popula tion 7,2 1) Upoštevana sta selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med statističnimi regijami. / Net migration from abroad and net migration between statistical regions are taken into account. Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SMA MS Si»lc«R¥,fflMf»N!W 7 Leto Year Slovenija Pomurska S h venia Podravs ka Kor oš ka Savinjska Zasavska Celotna stopnja rodnosti 2009 1,53 1,40 1,38 1,63 1,54 1,55 Zivorojeni, rojeni materam, mlajšim od 25 let (96) 2009 1 3,5 19,1 1 6,6 1 6,7 1 3,9 1 6,2 Zivorojeni, rojeni materam, starejšim od 34 let (96) 2009 1 4,8 1 2,8 1 3,8 1 2,1 1 2,4 8,0 Prvorojeni od vseh živorojenih otrok (96) 2009 49,1 53,3 51,8 46,7 46,9 55,8 Zivorojeni, rojeni zunaj zakonske zveze (96) 2009 53,8 65,0 66,8 71,1 64,0 60,1 Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih 2009 2,4 3,6 3,6 2,5 2,9 0,0 Umrli po najpogostejših vzrokih smrti bolezni obtočil (96) 2009 39,9 43,6 40,9 3 6,7 38,6 3 7,3 neoplazme (96) 2009 31,0 29,3 29,5 32,8 28,9 33,9 bolezni prebavil (96) 2009 6,2 5,7 7,7 6,9 6,4 5,3 bolezni dihal (96) 2009 6,8 6,3 5,7 7,2 8,6 9,1 poškodbe (96) 2009 7,7 7,3 7,7 7,5 8,7 8,2 Prezgodnja umrljivost moških (96) 2009 30,8 34,9 32,9 30,2 33,1 30,0 Prezgodnja umrljivost žensk (96) 2009 1 2,4 1 3,6 1 2,9 1 2,6 1 3,0 1 3,0 Povprečna starost umrlih zaradi poškodb moški 2009 58,1 57,7 60,0 50,6 53,6 51,4 ženske 2009 73,5 74,4 74,3 67,8 73,2 63,2 Vir: SURS / Source: SORS Delež žensk, ki so bile ob rojstvu oti oka stare manj kot 25 let, je bil leta 2009 n ajnižji v goriški regiji (9,5 96 ). Še enkrat višji je bil v pomurski regiji (19, 1 96), i n sicer je b ila tam stara m anj kot 25 let vsaka peta mama. The share of live births to women under 25 years of age in 2009 was the lowes t in the Goriška region (9.5%). It was twice as high in the Pomurska region (19.1%) where every fifth mother was younger than 25. V letu 2009 je bilo največ sklenitev zakonskih zvez v os r ednjes loven s ki regiji, največ razvez zakonskih zvez pa v obalno-kraš ki regiji. In 2009, most marriages were recorded in the Osrednjeslovenska region and most divorces in the Obalno-kraška region. Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška 1,45 1,59 1,61 1,64 1,56 1,67 1,48 1 7,5 1 7,8 10,0 1 3,0 1 2,3 9,5 11,8 1 2,3 10,8 1 8,5 1 3,5 10,9 1 8,4 1 6,9 49,2 46,8 48,5 47,6 48,9 48,3 52,5 54,2 51,4 43,9 49,7 46,0 43,2 51,3 1,5 2,0 2,6 1,3 1,8 1,5 0,9 48,6 37,4 38,8 37,6 38,0 43,6 39,2 24,0 29,2 33,7 33,3 30,1 30,3 33,9 9,2 6,7 5,4 5,7 4,4 6,0 3,9 4,5 7,5 6,4 6,8 7,9 5,7 8,2 6,4 8,9 7,0 8,9 10,0 7,0 6,4 29,9 30,5 30,2 29,4 30,9 25,3 2 6,2 11,1 1 2,5 1 2,8 1 3,6 6,3 9,6 1 2,1 56,5 54,5 57,9 53,9 63,1 61,1 55,4 76,2 77,8 73,9 65,9 80,3 78,3 69,8 Tote! fertility rät e Uve births to women younger then 25 years 9&é) Uve births to women older then 34 yeers 1%) First born of ell I)ve-born children l%) Uve births outside m er nege 1%) Infent mortelity per 1,000 live births Mortehty by most frequent ceuses of deeth diseeses of the circuì etory system i%) neoplesms l%) diseeses of the digestive system i%) diseeses of the re spi retory system i%) eccidents 1%) Pre m et ure mortehty for men l%) Premeture mortehty for women l%) Me en ege et deeth due to eccidents Zakonske zveze, 2009 end divorces, 2009 na 1.000 prebivalcev/per 1 ,OOOpopulation Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Notranjs ko-kras ka Gorenjska Slovenija / Slovenia Goriška Zasavska Obalno-kraška Spodnjeposavska Savinjska Podravska Koroška Pomurs ka STAralM. CHtE CFTSE PSUEtE CF Sl£MÜ\ I R SLOVENE REGIONS IN FIGURES SOCAL PROTECTION Indeks staranja, statistične regije, Slovenija, 2009 Ageing index, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia Y • 118,0 indeks staranja, skupaj ageing index, total I I 104,9 ali manj lor less • 105,0-114,9 • 115,0-129,9 !_! 130,0 ali več / or more indeks staranja, po spolu ageing index, by sex I moäki / men I ženske / women Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SM A J t / STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE snmsncxLOfTicE of tie rsobuc of shvenia Leto Slovenija Pomurska Podravska Year Slovenia Koroška Savinjska zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slovenija slovenska -kraška kraška Otroci v vrtcih med vsemi otroki, starimi 1 -5 let (%) Število učencev na osnovno šolo Število osnovnih šol na 1.000 osnovnošolcev Število dijakov na enega učitelja21 Študenti na 1.000 prebivalcev Študenti med prebivalci, starimi 19-26 let (%) ženske v terciarnem izobraževanju med vsemi študenti v terciarnem izobraževanju (%) vseživljenjsko izobraževanje odraslih4) (%) 2009/1 0" 71,9 2009/10" 204 2009/10" 4,9 2009/10" 2009/10" 2009 56.1 54.2 1 4,6 177 5,7 47,5 53,7 9,2 21 1 4,7 50,0 47,7 13,8 157 6,4 5 6,6 58,2 1 4,9 186 5,4 57,8 58,3 21 1 4,7 50,1 49,0 13,6 12,3M 213 4,7 55,6 56,4 13,2 197 5,1 59,2 56,1 13,3 257 3,9 57,0 49,9 1 7,9 234 4,3 56,9 54,1 14,2 150 6,7 56,8 58,3 15,2 59,3 67,6 1 4,5 76.8 Children aged 1-5 in kndergartens (%) 182 Number of pupils per elementary school 5,5 Number of elementary schools per 1,000 pupils 11.9 Number of upper secondary school pupils per teacher22 49,8 Tertiary students per 1,000 population 50,7 Tertiary students as % of the population aged 19-26 58,3 women in tertiary education as % of all students in tertiary education 13,2 Lifelong learning44 (% M manj natančna ocena - previdna uporaba / less precise estimate - use with caution 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Upoštevano je število učiteljev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa. / The number of teachers expressed in full time equivalent is taken into account. 3) Podatki se nanašajo na konec šolskega leta. / Data relate to the end of the school year. 4) Upoštevani so prebivalci, stari 25-64 let, vključeni v izobraževalne programe (redni šolski programi, tečaji, seminarji, krožki, itd.) / All participants in regular school programmes, courses, seminars, etc., among population aged 25-64 are included. Vir: SURS / Source: SORS V letu 2009 je bilo med prebivalci v starostni skupini 2 5-64 let vključenih v različne izobraževalne programe največ oseb v osrednjeslovenski regiji (1 7,9 %), najmanj pa v pomurski regij i (9,2 %). In 2009, the highest share of population aged 25-64 years attended various educational programmes in the Osrednjeslovenska region (17.9%) and the lowest share in the Pomurska region (9.2%). Leta 2009 je bilo največ štipendistov - med dijaki in med študenti - v pomurski regiji (med dijaki 56,1 %, med študenti pa 32,7 %). Najmanj dijakov štipendistov je bilo v obalno-kraški regiji (27,8%), najmanj študentov štipendistov pa v osrednjeslovenski regiji (17,4%). In 2009, Pomurska had the highest share of upper secondary school pupils (56.1%) and students (32.7%) receiving scholarships. The lowest share of pupils receiving scholarships was recorded in the Obalno-kraška region (27.8%) and the lowest share of students receiving scholarships in the Osrednjeslovenska region (17.4%). [tipendisti med dijaki in študenti, 2009 Scholars among upper secondary school pupils ©SURS Pomurska Spodnjeposavska Savinjska Podravs ka Koroš ka Jugovzhodna Slovenija Slovenija / Slovenia Zasavska Notranjsko-kraška Gorenjska Goriška Osrednjeslovenska Obalno-kraška 1 0 = L = and tertiary students, 20 3 = L = = dijaki štipendisti I secondary school pupils scholars študenti štipendisti I tertiary students scholars 72,8 71,3 63,9 72,1 59,9 68,9 70,9 77,1 67,2 61,6 67,0 7,0 1 2,6 1 2,0 1 2,8 1 2,9 1 2,8 12,6 12,3 14,9 1 2,2 1 2,6 11,2 14,1 57,8 57,2 57,7 57,8 58,8 61,3 57,0 57,2 57,7 57,6 59,7 56,3 20009 10 ji/ ST»ČNC«R¥cRm™EaCìVCHlA Izobrazba prebivalcev, starih 25-64 let, statistične regije, Slovenija, 2009 Population aged 25-64 years by education, statistical regions, Slovenia, 2009 •8.1 Goriška Gorenjska 61,0 Obalno-kraška 66.8 » Notranjsko-kraška Koroška Savinjska Os rad nJes I ovonska 60,3 iSpoHnjeposavsk 58,2 Jugovzhodna Slovenija prebivalci z najmanj srednješolsko izobrazbo (%) population with completed at least upper secondary education (%) G 77,9 ali manj lor less • 78,0 - 81,9 • 82,0-8 6,9 G 87,0 ali več/ or more prebivalci po stopnji izobrazbe11 (%) population by educationn (%) j—I brez izobrazbe, nepopolna osnovna šola ali osnovna šola I—I without education, incomplete elementary school or elementary school i—i srednješolska izobrazba L-' upper secondary education višja ali visokošolska izobrazba tertiary education I) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SMA MS s?»iCIF8D,:F™JS»N!W 11 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Indeks delovne migracije11 2009 100 90,0 96,6 87,6 98,0 71,5 83,5 89,5 122,6 84,7 79,2 96,0 98,8 Labour migration index1 Delovno aktivno prebivalstvo 2009 8,9 8,9 9,4 7,4 7,5 7,2 8,0 7,1 10,2 8,1 8,5 9,1 10,8 Persons in employment aged staro 55-64 let (%) 55-64 years (%) Stopnja registrirane brezposelnosti, skupaj (%) 2009 9,1 15,9 11,9 10,9 10,3 11,0 10,2 8,9 6,8 6,9 7,1 7,1 6,9 Registered unemployment rate, total (%) Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 2009 3,3 6,9 4,4 3,8 3,9 4,0 4,5 3,6 2,5 1,7 2,2 2,1 2,2 Long-term unemployment rate (več kot eno leto) (%) (over one year) (%) Registrirane brezposelne osebe Registered unemployed persons po stopnji izobrazbe by level of education osebe z osnovnošolsko izobrazbo (%) 2009 33,9 42,9 29,9 29,5 30,5 35,2 36,9 43,8 32,4 35,5 35,5 33,1 32,3 persons with basic education (%) osebe s srednješolsko izobrazbo (%) 2009 56,0 51,1 61,1 60,6 60,2 57,7 54,5 48,6 53,3 54,5 53,4 54,1 55,5 persons with upper secondary education osebe z višjo in visokošolsko izobrazbo (%) 2009 1 0,0 5,9 9,0 9,9 9,3 7,0 8,6 7,7 14,3 10,0 11,1 12,7 12,2 persons with tertiary education (%) Povprečna mesečna bruto plača 2009 1.438,96 1.238,28 1.329,1 5 1 .262,48 1.282,98 1.356,25 1.325,52 1.370,21 1.634,54 1.377,73 1.233,11 .386,99 1.446,59 Average monthly gross earnings na zaposleno osebo (EUR) per person (EUR) Povprečna mesečna neto plača 2009 930,00 826,02 871,22 834,68 844,84 884,88 870,75 902,26 .031,42 899,98 823,16 907,1 3 935,38 Average monthly net earnings na zaposleno osebo (EUR) per person (EUR) Povprečna mesečna bruto plača 2009 8,58 7,45 7,90 7,64 7,73 8,05 7,88 8,16 9,68 8,20 7,47 8,34 8,62 Average monthly gross earnings za plačano uro (EUR) per hour (EUR) Zaposlene osebe, ki so prejele izredna plačila Employees who received extra payments za november (%) 2009 1 8,1 18,0 16,7 12,7 20,6 7,2 18,2 29,0 17,8 13,9 13,2 17,0 22,0 for November (%) za december (%) 2009 7,9 5,5 6,5 5,6 12,2 8,0 3,1 12,6 7,8 7,3 4,8 7,0 4,0 for December (%) Prispevki in davki od bruto plače (%) 2009 35,4 33,3 34,5 33,9 34,2 34,8 34,3 34,2 36,9 34,7 33,3 34,6 35,3 Taxes and contributions of gross earnings 1) Upoštevani so delovno aktivni prebivalci, ki vključujejo tudi kmete. / Persons in employment comprising farmers are included. Vir: SURS / Source: SORS Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro je leta 2009 v osrednjeslovenski regiji znašala 9,68 EUR, v pomurski regiji pa 7,45 EUR. in 2009, average monthly gross earnings per hour paid amounted region to EUR 9.68 and in the Pomurska region to EUR 7.45. the Osrednjeslovenska Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske je bila v letu 2009 najvišja v pomurski regiji (18,2 %), sledili sta ji podravska (13,7 %) in koroška regija (12,4 %). Tudi stopnja registrirane brezposelnosti za moške je bila v letu 2009 najvišja v pomurski regiji (14,0 %). The registered unemployment rate for women was in 2009 the highest in the Pomurska region (18.2%), followed by Podravska (13.7%) and Koroška (12.4%). in the same year the registered unemployment rate for men was also the highest in the Pomurska region (14.0%). Stopnja registrirane brezposelnosti po spolu, 2009 Registered unemployment rate by sex, 2009 ©SURS Pomurska Podravska Koroška S pod nj e posa vs ka Zasavska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Slovenija / Slovenija Notranjs ko-kraška Gorenjska Goriška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Vir: SURS / Source: SORS 12 STArerWL CFFCE OF TNE R0UBLC CF SIOMÜA Delovno aktivno prebivalstvo, statisti~ne regije, Slovenija, 2009 Persons in employment, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia 66,21 54,4 • 60,5 stopnja delovne aktivnosti, skupaj (%) employment pop u la ti on ra ti o, total (%) I_I 57,9 ali manj / or less • 58,0 - 59,9 • 60,0 - 61,9 • 62,0 - 63,9 I I 64,0 ali več / or mors stopnja delovne aktivnosti, po spolu (%) employment population ratio, by sex (%) I moški / men I ženske / women Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SMA J t / STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE 1 3 snmsncxLorricE of tie rsobuc of shvenia | 3 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population prejemniki denarnih socialnih pomoči1 2009 42,8 90,3 66,1 49,2 58,6 58,6 48,9 36,6 22,9 23,2 31,2 24,4 35,4 recipients of financial social asi stance11 upravičenci do porodniškega nadomestila1 1 2009 11,2 8,7 9,1 11,9 1 0,9 9,9 9,5 11,1 13,1 12,3 11,2 11,8 10,6 maternity leave compensation beneficiaries11 upravičenci do nadomestila za nego 2009 1 5,5 11,6 12,6 16,6 15,1 13,2 13,1 15,2 18,3 16,8 16,2 1 6,5 14,7 beneficiaries to compensation in varstvo otroka11 for child nursing1 upravičenci do očetovskega nadomestila11 2009 9,4 6,8 7,5 10,7 9,4 9,3 8,7 9,8 10,3 10,7 10,3 10,7 8,2 father's compensation beneficiaries1) Upravičenci do otroškega dodatka11 2009 1 47,4 1 50,9 147,1 169,0 165,0 1 56,3 1 55,1 1 62,1 1 33,1 153,2 1 49,9 1 39,9 1 25,9 Beneficiaries receiving child allowance1) per na 1.000 prebivalcev, starih nad 18 let 1,000 population aged over 18 years Število otrok, prejemnikov dodatka za nego11 2009 1 9,0 17,1 20,3 20,1 17,8 21,6 17,5 18,5 18,8 22,2 19,0 17,1 16,0 Number of children receiving allowance na 1.000 otrok, starih do 18 let for nursing1) per 1,000 children, aged up to 18 years Število oskrbovancev21 v domovih 20093) 7,9 7,3 7,2 7,9 7,9 11,1 7,8 7,5 8,5 7,0 8,0 9,0 7,4 Number of people in care2) in old people's za ostarele na 1.000 prebivalcev houses per 1,000 population 1) Vštete so osebe, ki so v opazovanem letu prejemale eno od vrst denarne socialne pomoči ali določene prejemke iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov. / Included are persons who were recipients of at least one type of financial social assistance or certain benefits under the parent a protection and family benefits in the observed year. 2) Upoštevana je regija prebivališča pred sprejemom v dom za ostarele. / Region of residence before admission is taken into account. 3) Stanje 31. december. / As of 31 December. Vira: SURS, M D DZS / Sources: SORS, MDDZS Največ prejemnikov vsaj ene izmed štirih vrst denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu je bilo leta 2009 v pomurski regiji (90 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v osrednjeslovenski in gorenjski regiji (23 na 1.000 prebivalcev). Most recipients of one of the four types of social welfare benefits according to the Social Security Act were recorded in 2009 in the Pomurska region (90 per 1,000 population) and the fewest in the Osrednjeslovenska in Gorenjska region (23 per 1,000 population). V letu 2009 je imela največ ležišč v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let ali več notranjsko-kraška regija (65), sledila ji je zasavska regija (64), najmanj ležišč pa je imela gorenjska regija (32). In 2009, the Notranjsko-kraška region had the highest number of beds in old people's homes per 1,000 population aged 65 or more (65), followed by the Zasavska region (64); the lowest number of beds in old people's homes was recorded in the Gorenjska region (32). Leziš~a v domovih za ostarel Beds in old people's homes pe @ SURS Notranjsko-kraška Zasavs ka Koroš ka Jugovzhodna Slovenija Goriška Spodnjeposavs ka Savinjska Pomurska Slovenija / Slovenia Osrednjeslovenska Obalno-kraška Podravs ka Gorenjska Vir: SURS / Source: SORS na 1.000 r 1,000 po 1 prebivale pulation 0 2 ev, starih ed 65 or m 0 3 5 let ali v i ore, 31 D 0 4 ember 20 09 o /number 60 cember 20 14 STArerWL OFCE of™ RBUBLC CF SIOMHA Upravi~enci do dela s krajšim delovnim ~asom zaradi starševstva, statisti~ne regije, Slovenija, 2009 Beneficiaries to shorter working time because of parenthood, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia število upravičencev" na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev number of beneficiaries" per 1,000 persons in employment LH 9,9 ali manj / or less • 10,0-11,! • 12,0-13,9 • 14,0-15,9 LH 16,0 ali več I or more 1) Všete so osebe, ki so v opazovanem letu uveljavljale pravico do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva. / Included are persons who were beneficiaries to shorter working time because of parenthood in the observed year Viri: SURS, MDDSZ in GURS Sources: SORS, MDDSZ and SMA J t / STATBTČNILRAD REPUBUKE SLOVENIJE snmsroLOHicE of tie rsobuc of sihvenia Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Število muzejev in razstavišč na 10.000 prebivalcev 2009 1,0 0,5 1,0 0,7 0,7 0,7 1,1 1,1 0,7 0,4 0,8 1,0 0,8 Number of museums and exhibition grounds per 10,000 population Obisk otrok in mladine v muzejih in razstaviščih (% od vseh obiskovalcev) 2009 20,4 31,2 33,7 21,4 11,7 29,7 36,1 24,3 18,5 1 6,4 12,4 34,5 26,1 Attendance of children and youth in museums and exhibition grounds (as % of all visitors ) Občasne razstave v muzejih in razstaviščih (% od vseh razstav) 2009 73,6 65,3 82,7 52,6 66,7 80,8 56,7 72,6 78,8 68,1 62,5 55,5 82,3 Temporary exhibitions in museums and exhibition grounds (% of all exhibitions) Mladi, stari do 15 let, ki so včlanjeni v splošne knjižnice (% med vsemi člani splošnih knjižnic) 2009 31,8 35,9 30,5 3 6,6 38,0 3 6,2 3 6,6 36,9 2 7,7 33,5 31,9 28,0 26,9 Young people, up to 15 years of age, who are members of general libraries (as % of all members of general libraries) Povprečno število obiskov splošne knjižnice na člana splošne knjižnice 2009 18 13 16 20 17 19 23 19 19 20 29 16 16 Average number of attendance in general libraries per its member Povprečno število izposojenih enot knjižnega gradiva na člana splošne knjižnice 2009 47 39 45 41 54 32 52 47 52 53 29 45 34 Average lending of library material per member of a general library Vira: SURS, NUK / Sources: SORS, NUK Po deležu otrok in mladine med obiskovalci muzejev in razstavišč je bila v letu 2009 na prvem mestu spodnjeposavska (36,1 %), na zadnjem mestu pa savinjska regija (11,7 %). As regards attendance of children and youth in museums and exhibition grounds, in 2009 Spodnjeposavska was first with 36.1% and Savinjska last with 11.7%. Med splošnimi knjižnicami v Sloveniji so v letu 2009 imele največ članov na 1.000 prebivalcev splošne knjižnice v goriški regiji (298), najmanj pa splošne knjižnice v spodnjeposavski regiji (213). in 2009, general libraries in the Goriška region had the highest number of members per 1,000 population (298) and general libraries in the Spodnjeposavska region the lowest (213). Člani splošnih knjižnic, 2009 Members of general libraries, e SURS Goriška Osrednjeslovenska Koroš ka Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Slovenija / Slovenia Obalno-kraška Zasavs ka Gorenjska Pomurska Savinjska Podravs ka Spodnjeposavska Vira: SURS, NUK / Sources: SOR: 2.009 5 0 U na 0 1 1.000 prebiv >0 2< ilcev/per 1. 0 21 , NUK population 300 16 STArerWL OFFCE of™ RfPUBLC OF SflVfflA 100 Muzeji in razstaviš~a, statistkne regije, Slovenija, 2009 Museums and exhibition grounds, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia obiskovalci muzejev in razstavišč po regijah (% glede na Slovenijo) visitors in museums and exhibition grounds by regions (% of total in Slovenia) • 2,9 ali manj I or less • 3,0-5,9 • 6,0-8,9 • 9,0-14,9 !_I 15,0 ali več lor more povprečno število obiskovalcev na razstavo H v muzejih in razstaviščih average number of visitors per exhibition in museums and exhibition grounds Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SM A J t / STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE 1 -7 snmsncxLOfTicE of tie rsobuc of shvenia | / Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Na 10.000 prebivalcev 10,000 population zdravniki11 2009 24,8 17,2 22,6 19,4 19,2 15,2 13,8 19,0 40,62) 17,7 10,2 21,2 23,1 physicians1 medicinske sestre11 2009 81,3 87,5 86,4 86,2 75,5 62,1 55,9 66,2 97,92) 62,9 40,8 87,5 80,2 nurses'1 zobozdravniki11 2009 6,2 4,8 5,5 6,5 5,3 5,6 5,0 4,9 8,02) 5,8 4,6 7,3 6,6 dentists1 farmacevti11 2009 5,8 5,1 5,1 4,4 4,9 4,5 4,6 4,7 8,22) 5,6 4,6 5,1 5,0 pharmacists1 bolnišnične postelje11 2009 48,2 39,0 54,7 48,3 3 7,3 27,5 18,1 27,4 71,42) 27,3 10,5 55,2 56,6 hospital beds1 Bolniški stalež za polni delovni čas1)(%) 2009 4,2 4,9 4,4 4,7 4,5 5,1 3,8 4,4 3,9 3,6 4,7 3,9 4,3 Sick leave for full-time employed persons»(%) Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega11 2009 15,3 17,8 16,2 17,1 1 6,4 18,5 14,0 1 6,1 14,2 13,3 17,2 1 4,4 15,6 Index of temporary disability1 Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih11 2009 85,0 70,6 82,8 73,0 72,8 63,6 83,9 83,1 86,9 79,9 112,7 1 1 6,6 9 7,2 Frequency of spells per 100 employees1) Nezgode pri delu na 1 .000 zaposlenih11 2009 25,3 21,4 28,4 34,1 32,9 27,9 26,0 27,4 21,2 24,5 26,3 25,7 20,2 Accidents at work per 1,000 employees1) Smrtne nezgode pri delu (vključno pot na delo 2009 0,3 0,4 0,8 0,2 0,2 0,7 0,4 0,2 Fatal accidents at work and commuting in z dela) na 10.000 zaposlenih11 accidents per 10,000 employees1 Stopnja zdravljenih (stacionarno) na 2009 9,7 10,3 11,0 10,3 8,1 10,1 10,4 9,8 9,1 9,9 10,3 1 0,9 8,3 Rate of in -patients treated by rehabilitation3 rehabilitaciji3) na 1.000 prebivalcev4) per 1,000 population44 Zdravniški recepti na prebivalca4) 2009 7,8 9,4 8,7 7,9 8,3 9,0 8,8 7,9 7,0 7,1 8,0 7,1 7,2 Drug prescriptions per person4) - ni pojava / no occurence of event 1) Upoštevana regija delovnega mesta zajetih oseb in delovne organizacije. / Region of workplace and organisation is taken into account. 2) Vključene tudi večje terciarne klinične bolnišnice (UKC Ljubljana, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika Ljubljana), ki obravnavajo bolnike iz cele države. / Major tertiary clinica! hospitals (University Medical Centre Lubljana, institute of Oncology University Psychiatric Hospital), which provide medical care for paients from all ove the country a so induded 3) Všteto je zdravljenje v zdraviliščih in Inštitutu RS za rehabilitacijo. / Rehabilitation at spas and institute for Rehabilitation of Republic of Slovenia is included. 4) Upoštevana regija prebivališča. / Region of residence is taken into account. Vira: IVZ, SURS / Sources: iPH, SORS Največ primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih v regiji je bilo leta 2009 zabeleženih v goriški (117), najmanj pavzasavski regiji (64). The frequency of sick leaves per 100 persons employed was region (117) and the lowest in the Zasavska region (64). 2009 the highest Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev je bila v letu 2009 najvišja pri moških iz goriške regije (22 na 1.000 prebivalcev), najnižja pa pri ženskah iz spodnjeposavske regije (11 na 1.000 prebivalcev). in 2009, the hospitalization rate due to injuries and poisonings was the highest for men from the Goriška region (22 per 1,000 population) and the lowest for women from the Spodnjeposavska region (11 per 1,000 population). Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev1 a, 2009 Hospitalization rate relating to inures and poisonings», 2009 prebivalcev/per 1,000population ©SURS Goriška Koroška Zasavska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Pomurska Obalno-kraška Slovenija / Slovenia Podravska Spodnjeposavska Gorenjska Notranjs ko-kraška Osrednjeslovenska 1) Upoštevana regija prebivališča hospitaliziranih oseb. / Region of residence of hospitalized persons is taken into account. Vir: IVZ / Source: iPH Per he Goriška SACOL OFCE OT5HE RfRJELC CF SlOfflA I R SLOVENE REGIONS IN FIGURES HEALTH PROTECTION Hospitalizacija zaradi bolezni, statisti~ne regije, Slovenija, 2009 Hospitalization due to diseases, statistical regions, Slovenia, 2009 stopnja hospitalizacije na 1.000 prebivalcev" hospitalization rate per 1,000population" Slovenija Slovenn povprečno trajanje hospitalizacije" (število dni) average duration of hospitalization" (in days) U moški /men L_I ženske / women 1) Podatki so prikazani po regiji prebivališča hospitaliziranih oseb. / Data refer to the region of residence of hospitalized persons. Vira: IVZ in GURS Sources: iPH and SMA > MS ST»lc«R¥,:FEIT«f»N^ 19 Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška BDP na prebivalca v EUR (tekoči tečaj) 2008 1 8.450 1 1.986 1 5.745 1 4.1 1 5 1 6.555 1 2.044 1 5.207 1 7.1 45 26.1 1 8 1 5.495 1 3.672 1 7.696 1 9.561 GDP per capita in EUR (current rate) BDP po regijah (%) 2008 1 00 3,9 1 3,5 2,8 1 1,5 1,4 2,8 6,4 36,1 8,3 1,9 5,6 5,6 Regional gros domestic produc (%) Vir: SURS / Source: SORS Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2008 najvišji v osrednjeslovenski regiji (26.118 EUR), sledili sta ji obalno-kraška (19.561 EUR) in goriška regija (1 7.696 EUR); najnižji pa je bil v pomurski regiji (1 1. 986 EUR). In 2008, gross domestic product per capita was the highest in the Osrednjeslovenska region (EUR 26,118), followed by Obalno-kraška (EUR 19,561) and Goriška (EUR 17,696); GDP per capita was the lowest in the Pomurska region (EUR 11,986). V letu 2008 je bila po BDP-ju na prebivalca v standardih kupne moči in v primerjavi s povprečjem sedemindvajseterice držav Evropske unije najbolj razvita osrednjeslovenska (z indeksom 129), najmanj razvita pa pomurska regija (z indeksom 59). Measured by GDP per capita in purchasing power standards, in 2008 the most developed region in comparison to the average of the EU-27 was Osrednjeslovenska with index 129 while the least developed was Pomurska with index 59. BDP na prebivalca v standardih kupne moči, 2008 GDP per capita in purchasing power standards, 2008 Osrednjeslovenska Obalno-kraška Slovenija / Slovenia Goriška Jugovzhodna Slovenija Savinjska Podravska Gorenjska Spodnjeposavska Koroška N ot ra nj s ko- kra ška Zasavska Pomurska (EU-27 = 100) / index (EU-27=I00) ) 100 120 140 20 ©URS Ji/ S Bruto dodana vrednost, statistične regije, Slovenija, 2008 Cross value added, statistical regions, Slovenia, 2008 bruto dodana vrednost po dejavnostih" (% od vseh dejavnosti v regiji) gross value added by activities" (% of all activities in the region) I kmetijske dejavnosti / agriculture LH industrija I industry H storitvene dejavnosti / services 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do no! add up. Vira: SURS in GURS Sources: Sors and SMA J,,S5A!ŠiicE>O3ETERSBUeVEFSHVi^ 21 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Obrtni obrati na 10.000 prebivalcev 2009 254 196 213 234 226 198 257 225 286 246 271 342 342 Craft plants per 10,000 population Novonastala podjetja brez predhodnika (% od vseh podjetij) 2008 12,3 12,0 13,1 11,2 12,1 11,6 10,2 1 0,4 1 2,4 13,4 12,4 10,8 13,9 Enterprise births as % of all enterprises Podjetja, ki so prenehala poslovati in so brez naslednika (% od vseh podjetij) 2008" 5,7 7,6 6,5 5,1 5,7 7,2 5,6 4,6 5,2 5,6 6,3 5,2 6,0 Enterprise deaths as % of all enterprises Bruto investicije v nova osnovna sredstva21 (%) 2009 1 003) 2,6 13,1 2,0 9,1 1,1 3,0 6,3 40,0 8,5 1,7 4,4 7,8 Gross investments in new fxed assets" (%) Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca (EUR) 2009 2.564 1.149 2.121 1.440 1.826 1.329 2.231 2.313 3.977 2.200 1.706 1.917 3.739 Per capita gross new fixed assets investments (EUR in 1) Začasni podatki. / Provisional data. 2) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. / Data include enterprises, companies and organisations in aH SKD activities, employing 20 or more employees. 3) Zaradi neupoštevanja kategorije "ostalo", ki vključuje nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini, se seštevek ne ujema. / Because the category "other" which includes non-allocated capital formation by regions and capial formation abroad, was not taken into account the tot a s do not add up. Vira: SURS, OZS - Obrtni register Slovenije / Sources: SORS, OZS - Craft Register of Slovenia Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca so bile v letu 2009 najvišje v osrednjeslovenski regiji (3.977 EUR), najnižje pa v pomurski regiji (1.149 EUR). Gross per capita investment in new fixed assets in 2009 was the largest in region (EUR 3,977) and the lowest in the Pomurska region (EUR 1,149). the Osrednjeslovenska Med vsemi slovenskimi podjetji je bil v letu 2009 delež le-teh največji v osrednjeslovenski regiji (32,6 %) in ta so bila vodilna tudi po ustvarjenem prihodku (45,4 %), najmanjši pa v zasavski regiji (1,5 %) in tudi njihov prihodek je bil najnižji (1,0 %). in 2009, the largest share of business entities among all in Slovenia was recorded in the Osrednjeslovenska region (32.6%), which also created the highest turnover (45.4%). On the contrary, in the Zasavska region business entities represented (1.5%) of all enterprises in the country and created the least turnover (1.0%). Podjetja, 2009 Enterprises, 2009 ©SURS Osrednjeslovenska Podravs ka Savinjska Gorenjska Obalno-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Pomurska Koroš ka Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Zasavska % glede na Slovenijo ! as % of total in Slovenia 20 25 30 35 40 45 50 1 podjetja enterprises prihodek podjetij turnover osebe, ki delajo v podjetjih person employed 22 ji!^ATC^TM:UfME!filitCSF:^» 1 0 1 5 «R REGIONS IN FIGURES BUSINESS ENTITIES Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SMA ©sum SAMA. CUCE OTlBBLBUBUflNA 23 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Povprečna površina stanovanj, 2009" 77,3 86,5 75,1 75,3 75,6 66,6 76,7 76,7 76,0 79,6 82,1 82,6 78,6 Average useful floor space, stanovanjski sklad (m2) Dwelling Stock (m2) Povprečna površina stanovanja na osebo, 2009" 31,7 35,0 31,9 29,3 29,8 27,9 32,6 32,0 30,5 31,8 34,0 35,3 35,5 Average useful floor space per person, stanovanjski sklad (m2) Dwelling Stock (m2) Opremljenost stanovanj, stanovanjski sklad Dwellings by instalations, Dwelling Stock s centralnim ogrevanjem (%) 2009" 80,0 71,9 78,6 86,3 81,8 79,6 72,2 71,2 88,9 83,3 74,6 70,3 68,8 central heating (%) s kopalnico (%) 2009" 92,8 86,5 90,5 93,6 92,2 93,5 8 7,6 88,1 9 6,1 95,8 92,4 93,0 95,2 bathroom (%) Stanovanja, za katera so bila izdana Dwellings for which building gradbena dovoljenja permits were issued na 1.000 prebivalcev 2009 2,9 2,4 2,5 2,4 3,5 0,6 2,6 2,1 3,2 3,2 3,5 3,2 3,4 per 1,000 population po povprečni površini (m2) 2009 124,5 151,0 1 38,6 106,1 113,2 160,7 1 26,5 133,2 114,8 144,6 131,0 120,2 110,2 by average useful floor space (m2) Povprečna površina stavb, za katere so bila 2009 457,3 392,2 348,6 549,2 443,2 276,9 381,2 304,3 602,4 502,9 386,0 561,0 459,0 Average useful foor space for which izdana gradbena dovoljenja, skupaj (m2) building permits were issued, total (m2) Izdana gradbena dovoljenja za Building permits for stanovanjske stavbe (%) 2009 77,3 69,4 81,5 58,3 81,1 71,4 58,6 57,2 86,8 83,5 75,4 71,2 88,9 residentia l buildings (%) nestanovanjske stavbe (%) 2009 22,7 30,6 18,5 41,7 1 8,9 28,6 41,4 42,8 13,2 1 6,5 24,6 28,8 11,1 non-residential buildings (%) Dokončana stanovanja Completed dwellings na 1.000 prebivalcev 2009 4,2 2,7 4,5 4,3 3,0 1,1 2,0 2,0 4,9 5,1 3,5 5,6 7,2 per 1,000 population po statusu investitorja by type of investor investitor fizična oseba (%) 2009 48,6 84,3 61,2 39,7 61,3 100,0 88,1 91,2 35,7 46,0 67,2 32,7 31,3 natural person as investor (%) investitor pravna oseba (%) 2009 51,4 15,7 38,8 60,3 38,7 0,0 11,9 8,8 64,3 54,0 32,8 67,3 68,7 legal person as investor (%) glede na vrsto del according to the type of works on the stru novogradnje (%) 2009 90,7 79,9 93,0 94,2 90,3 89,4 86,7 8 6,3 92,4 89,0 83,6 93,4 88,3 new constructions (%) sprememba namembnosti (%) 2009 2,7 1,9 1,9 0,6 4,9 2,1 4,2 4,6 1,6 6,8 7,1 1,7 0,5 conversion - improvements (%) Vir: SURS / Source: SORS Največ gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanj na 1.000 prebivalcev v regiji je bilo v l 2009 izdanih v savinjski in notr anjs ko-kraš ki regiji (3,5), najmanj pa v zasavski regiji (0,6). The number of building permits issued for dwellings, region, was in 2009 the highest in the Savinjska lowest in the Zasavska region (0.6). expressed per 1,000 population in the in Notranjsko-kraška region (3.5) and the Največ tri- ali večsobnih stanovanj je bilo v letu 2009 v goriški regij i (66,4 %), največ enosobnih pa v zasavski regiji (17,9 %). Most of the three or more room dwellings were recorded in 2009 in the Goriška region (66.4%) and most of the one room dwellings in the Zasavska region (17.9%). Stanovanja po številu sob, stanovanjski sklad, 31. december 2009 Dwellings by number of rooms, Dwelling Stock, 31 December 2009 ©SURS 0 15 30 Goriška Obalno-kraš ka Notranjsko-kraška Pomurska Gorenjska Slovenija / Slovenia Savinjska Osrednjeslovenska Koroška Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija Podravs ka Zasavska Vir: SURS / Source: SORS dvosobna 2 rooms tri- in večsobna 3 or more rooms etu 24 j^^GSTONCEDDREfREBffOFOm Gradbena dovoljenja za novogradnje, statistične regije, Slovenija, 2009 Building permits for new constructions, statistical regions, Slovenia, 2009 tlorisna površina novih stavb glede na vrsto stavbe (%) floor area of new buildings by purpose (%) i—i stanovanjske stavbe '— residential buildings ! ! nestanovanjske stavbe —non-residential buildings Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Dolžina avtocest (km)1» 2008 697 70 93 0 65 1 37 34 183 68 32 36 79 Length of motorways (km)" Dolžina drugih cest (km) 2008 38.1 77 3.190 6.456 1.537 5.554 755 2.470 3.551 5.498 3.232 1.252 3.131 1.551 Length of other roads (km) Povprečna starost osebnih avtomobilov 2009 8,0 8,5 8,1 8,1 8,2 7,9 8,8 8,0 7,4 7,9 8,5 8,6 7,7 Passenger cars by average age of vehicle Hudo poškodovani v cestnoprometnih 2009 5,1 4,1 4,6 5,4 5,2 3,1 3,1 5,3 5,5 4,8 5,8 6,2 5,1 Persons seriously injured in road nesrečah na 10.000 prebivalcev traffic accidents per 10,000 population Umrli v cestnoprometnih nesrečah 2009 0,8 0,5 0,7 0,7 1,0 0,9 0,7 1,3 0,7 1,1 1,2 0,9 0,8 Persons killed in road traffic accidents na 10.000 prebivalcev per 10,000 population Cestnoprometne nesreče Road traffic accidents s smrtnim izidom (%) 2009 0,8 0,7 0,5 0,9 0,8 1,5 0,9 1,4 0,6 1,3 1,3 0,9 0,5 resulting in death (%) s telesnimi poškodbami (%) 2009 41,0 46,3 51,3 44.5 51,2 38,7 30,7 44,0 36,6 33,6 34,4 32,8 23,0 resulting in injuries (%) le z materialno škodo (%) 2009 58,3 53,1 48,3 54.6 48,0 59,9 68,4 54,7 62,8 65,1 64,4 66,3 76,5 resulting only in material damage (%) Udeleženci cestnoprometnih nesreč, 2009 69,0 64,2 60,8 66,8 60,5 70,7 76,5 67,4 73,8 75,5 74,8 75,8 82,1 Persons in road traffic accidents brez poškodbe (%) with no injuries (%) Cestni blagovni prevoz Road goods transport blago, naloženo v Sloveniji (mio. tonski km) 2009 6.025 21 7 785 21 5 696 93 190 703 1.310 557 162 440 660 loaded in Slovenia (mio tonne km) blago, razloženo v Sloveniji (mio. tonski km) 2009 5.928 292 847 1 64 689 88 2 79 833 1.377 530 134 275 420 unloaded in Slovenia (mio tonne km) 1) Vključene so avtoceste in hitre ceste z deljenim smernim cestiščem. / Motorways and expressways with divisible carriageway i Viri: SURS, MZP - DRSC, MNZ, MNZ - Policija / Sources: SORS, MZP - DRSC, MNZ, MNZ - Police Leta 2009 se je v cestnoprometnih nesrečah hudo poškodovalo največ oseb v goriški regiji (6 na 10.000 prebivalcev), najmanj pa v zasavski in spodnjeposavski regiji (3 na 10.000 prebivalcev). in 2009, most persons were seriously injured per 10,000 population) and the fewest in 10,000 population). in road traffic accidents in the Goriška region (6 the Zasavska and Spodnjeposavska region (3 per V letu 2009 je imela največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev goriška (581), najmanj pa zasavska regija (468). in 2009, the highest number of passenger cars per 1,000 population was recorded in the Goriška region (58Ì) and the lowest in the Zasavska region (468). Osebni avtomobili, 31. december 2009 Passenger cars 31 December 2009 ©SURS 0 Goriš ka Obalno-kraška N otra nj s ko- kra š ka Osrednjeslovenska S po d nj eposa vs ka Slovenija / Slovenia Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Podravska Koroška Pomurska Zasavska = Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ AAm A A A A A A A A AAA na 1.000 prebivalcev /per 1,000 population 26 SA01CAL CFFCE of™ FBUBLC CF SLÄfflA Cestno omrežje in umrli v cestnoprometnih nesrečah, statistične regije, Slovenija, 2008 Road network and persons killed in road traffic accidents, statistical regions, Slovenia, 2008 umrli v cestnoprometnih nesrečah na 100 km javnih cest persons killed in road traffic accidents per 1 00 km of public roads Slovenija Slovenia 0,6 DK 1) Upoštevane so vse javne poti. / All public roads are included. Viri: MZP - DRSC, MNZ - Policija, SURS in GURS Sources: MZP - DRSC, MNZ - Police, SORS and SMA „MiiA-iffiäEÄURiDiRREUBIffbSU5M 27 Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Število ležišč1 na 1.000 prebivalcev 2009 55 60 21 28 47 10 71 38 19 118 43 83 245 Number of bed places1) per 1,000 population Prenočitve v hotelih in podobnih objektih21 2009 65,7 56,8 66,8 53,4 77,8 79,0 42,2 72,3 80,2 58,7 62,1 51,2 71,3 Overnight stays in hotels and similar (% od vseh prenočitev) establishments2) as % of all overnight stays Število prihodov tujih turistov 2009 893 808 371 142 496 60 1.145 352 729 1.935 732 1.415 3.212 Arrivals of foreign tourists na 1.000 prebivalcev per 1,000 population Število prenočitev tujih turistov 2009 2.417 3.049 857 465 1.912 184 3.744 1.039 1.398 5.272 1.028 3.206 10.076 Overnight stays of foreign tourists na 1.000 prebivalcev per 1,000 population Prihodi turistov, skupaj (%) 2009 1 003) 8,2 6,5 1,0 10,8 0,2 6,2 3,5 14,1 18,5 1,5 7,9 21,8 Tourist arrivals, total (%) iz Slovenije (%) 2009 38,9 60,2 38,0 65,9 60,1 41,0 56,6 52,0 8,7 29,1 11,9 28,7 45,7 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2009 61,1 39,8 62,0 34,1 39,9 59,0 43,4 48,0 91,3 70,9 88,1 71,3 54,3 from abroad (%) Prenočitve turistov po državni pripadnosti: Overnight stays by countries of origin: skupaj (%) 2009 1 003) 10,0 5,5 0,9 1 4,5 0,1 7,3 4,2 9,0 1 6,9 0,7 6,1 24,8 total (%) iz Slovenije (%) 2009 45,2 59,5 43,8 58,7 61,9 26,9 60,4 61,3 8,7 29,8 17,8 31,1 50,4 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2009 54,8 40,5 56,2 41,3 38,1 73,1 39,6 38,7 91,3 70,2 82,2 68,9 49,6 from abroad (%) Avstrija (%) 2009 1 3,0 57,1 9,5 5,5 14,1 2,9 10,3 8,8 4,2 3,3 4,0 6,0 18,5 Austria (%) Hrvaška (%) 2009 5,8 3,4 11,5 1 7,6 10,1 16,0 1 4,9 6,1 4,3 6,9 1,7 4,4 1,4 Croatia (%) Italija (%) 2009 20,4 6,0 11,5 6,1 28,2 2,3 34,3 23,3 11,5 13,1 21,2 33,4 28,9 Italy (%) Nemčija (%) 2009 11,7 14,0 11,7 10,8 8,2 7,4 4,4 8,7 8,0 12,9 12,6 18,0 13,8 Germany (%) Združeno kraljestvo (%) 2009 4,7 0,9 3,2 1,2 1,1 1,0 0,6 1,9 6,7 11,7 1,8 3,1 2,0 the United Kingdom (%) druge države (%) 2009 44,4 18,6 52,6 58,7 38,3 70,3 35,6 51,1 65,3 52,0 58,7 35,0 35,4 other countries (%) 1) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. 2) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. 3) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals do not add up. Vir: SURS / Source: SORS Največ domačih turistov je leta 2009 prenočilo v savinjski regiji (61,9 %), največ tujih turistov pa v osrednjeslovenski regiji (91,3 %). The highest share of domestic overnight stays in 2009 was recorded in (61.9%) and of foreign overnight stays in the Osrednjeslovenska region the Savinjska region (91.3%). Domači turisti so se v letu 2009 v povprečju najdlje zadržali v jugovzhodni Sloven i j i (povprečno 4 prenočitve), tuji turisti pa v savinjski regiji (povprečno 4 prenočitve). On average, in 2009 domestic tourists spent most overnight stays in Jugovzhodna Slovenija (4 overnight stays) and foreign tourists in the Savinjska region (4 overnight stays). Prenočitve turistov, 2009 Tourist overnight stays, 2009 Jugovzhodna Slovenija Savinjska Spodnjeposavs ka Obalno-kraška Pomurska Slovenija / Slovenija Podravska Gorenjska Goriš ka Koroška Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska Zasavska Vir: SURS / Source: SORS / average number 4 5 □ domači domestic tuji foreign 28 CTAienAL OFCE OF ™ F8UELC OF SLOfflA i r Nastanitvene zmogljivosti, statisti~ne regije, Slovenija, 2009 Tourist accommodation, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia ležišča v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih" (% od vseh ležišč)" bed places in hotels and similar tourist accommodations" as % of all bed places" zasedenost ležišč1' (%) bed occupancy" (%) i—i v poletni sezoni (junij - september 2009) l—l in summer season (une - September2009) i—i v zimski sezoni (december 2008 - marec 2009) '—' in winter season (Dece mber 2008 - March 2009) 1) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. Vključena so samo stalna ležišča. / Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. Included are only permanent beds. 2) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. / Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. 42,8 Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Bruto domači izdatki za RRD 2008 1,7 0,4 0,7 0,2 1,1 0,9 0,2 3,2 2,5 1,8 0,3 1,4 0,8 Gross domestic expenditure on R&D (% od BDP v regiji) as % of GDP in the region Bruto domači izdatki za RRD po regijah 2008 1 00,0 0,8 5,9 0,4 7,8 0,8 0,4 12,3 54,6 8,8 0,3 4,9 2,9 Gross domestic expenditure on R&D (% od vseh bruto domačih izdatkov v Sloveniji) by region as % of total gross domestic expenditure in Slovenia Bruto domači izdatki za RRD Gross domestic expenditure on R&D by po virih financiranja sources of financing gospodarske družbe (%) 2008 62,8 89,8 35,9 92,2 88,8 9 6,1 73,8 97,6 46,5 91,7 99,0 84,8 55,9 business enterprise (%) državni viri (%) 2008 31,3 6,4 56,3 7,8 7,6 3,5 3,2 0,8 45,4 6,4 1,0 13,1 39,8 government funds (%) viri iz visokega šolstva (%) 2008 0,3 2,6 0,3 0,0 0,1 0,1 0,2 1,7 higher education funds (%) zasebne nepridobitne organizacije (%) 2008 0,0 0,1 0,0 0,0 private non-profit organisations (%) viri iz tujine (%) 2008 5,6 3,8 5,0 3,4 0,4 23,0 1,5 8,0 1,8 1,9 2,6 funds from abroad (%) Raziskovalci po regijah1» (%) 2008 1 00,0 0,6 7,7 0,5 5,4 1,2 0,3 3,6 65,1 6,7 0,3 5,2 3,4 Researchers by region1 (%) Raziskovalci z doktorskim nazivom 2008 18,5 6,6 21,2 5,7 5,3 2,0 1,5 4,2 25,2 3,1 0,0 11,8 18,1 Researches with Ph.D among med zaposlenimi v RRD1 (%) all R&D personnel1 (%) Mladi raziskovalci11 (% med raziskovalci) 2008 1 8,1 4,8 25,1 6,3 4,7 4,8 13,0 7,9 21,4 3,8 4,8 7,9 22,8 Post-graduate students1 (as % of researchers) Povprečno število 2008 18,2 3,9 15,7 4,9 8,8 8,1 4,0 13,3 26,4 12,0 5,8 10,8 13,0 Average number of raziskovalcev na raziskovalno organizacijo researches per research organisation raziskav na raziskovalca2) 2008 1,4 3,4 0,9 5,3 1,7 0,8 1,1 2,9 1,1 1,8 2,0 4,3 1,4 research projects per researcher2) raziskav na organizacijo2) 2008 25,2 1 3,4 14,3 25,8 1 4,9 6,8 4,4 38,7 30,0 21,1 11,8 45,8 18,4 research projects per research organisation2) Aplikativne raziskave (% od vseh raziskav) 2008 67,4 88,8 66,7 9 7,5 8 7,7 81,5 71,4 68,6 64,2 78,3 44,7 60,1 58,6 Applied research (as % of total research) - ni pojava / no occurence of event 1) Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ). / The number of employees in full-time equivalent is taken into account (FTE). 2) Upoštevana so končana in nedokončana raziskovalna dela. / Finished and unfinished research projects are taken into account. Vir: SURS / Source: SORS Največ aplikativnih raziskav med vsemi vrstam najmanj pa v goriški regiji (44,7 %). Applied research in 2008 was most frequently performed the least frequently in the Goriška region (44.7%). raziskav je bilo v letu 2008 v koroški (97,5 %), the Koroška region (97.5%) and Raziskovalke1*, 2008 Female researchers2008 © SURS 0 med vsemi raziskovalci v regiji /as % 10 20 30 of all researchers in the region 40 50 Delež raziskovalk med vsemi raziskovalci, izražen v ekvivalentu polnega delovnega časa, je bil v 2008 največji v jugovzhodni Sloveniji (48,6 %), najmanjši pa v gorenjski statistični regiji (14,0 %). Obseg delovnega časa raziskovalk v notranjsko-kraški regiji pa je bil po številu ur opravljenega dela v tem letu manjši od obsega polnega delovnega časa ene osebe. in 2008 the highest share of female researchers among researchers expressed in full-time equivalent was recorded in Jugovzhodna Slovenijia (48.6%) and the lowest in the Gorenjska region (14.0%). in terms of the number of hours worked in R&D activities, in the same year female researchers in the Notranjsko-kraška region did not reach the scale of full-time employment of one person. Jugovzhodna Slovenija a Obalno-kraška i Os red nj es I oven ska J Spodnjeposavska i Sloven ija / Slovenija Podravska i Savinjska i Pomurska • Zasavs ka Koroška = • Goriška = • Gorenjska Amm Notranjs ko-kraš ka 1) Upoštevano je število zaposlenih v EPDČ. / The number of employees in FTE is taken into account. Vir: SURS / Source: SORS % 30 ji /TS||elTW^OfF^ltuRCÄFDlREP5ESULl^LÉsCFCSLCE^;ì^^M Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, statistične regije, Slovenija, 2008 Research and development personnel, statistical regions, Slovenia, 2008 zaposleni v RRD po poklicih" (%) tota R&D personnel by occupation" I raziskovalci / researches • tehnično osebje / tehnicians M drugo osebje / other personnel Slovenija Slovenia 27.6) EU 189 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of rounding, the totals dio not add up. 10.0 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje-posavska Jugovzhodna Osrednje-Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Povprečna površina kmetijskih zemljišč 2007 6,5 6,7 6,4 7,5 5,9 5,8 5,5 6,1 7,6 7,5 7,7 5,6 6,2 Average utilised agricultural area v uporabi na kmetijsko gospodarstvo (ha) per agricultural holding (ha) Povprečna površina gozda na 2007 5,6 1,7 3,0 1 2,9 6,0 1 0,4 4,0 5,2 8,1 11,5 7,4 5,9 3,3 Average forested area kmetijsko gospodarstvo (ha) per agricultural holding (ha) Povprečna starost gospodarjev 2007 58 58 58 54 56 57 58 59 59 58 61 59 60 Average age of holders of family farms na družinskih kmetijah Polnovredne delovne moči (PDM) gospodarjev 2007 43,9 43,6 44,3 43,3 43,2 42,6 42,1 43,7 43,5 43,7 47,0 46,4 45,2 Holder's annual work units, AWU (% od vseh PDM na družinski kmetiji) (as % of total AWU on family farm) Družinske kmetije, ki se ukvarjajo z 2007 4,1 2,7 3,8 5,8 5,3 1,5 1,0 2,7 4,1 6,4 4,9 6,4 6,5 Family farms dealing with other dopolnilno dejavnostjo (%) gainful activities (% Tipi kmetovanja na kmetijskih gospodarstvih Agricultural holdings by type of farming poljedelstvo (%) 2007 6,4 23,8 12,0 0,6 1,8 17,8 3,0 2,3 1,5 0,8 0,4 0,5 0,0 field crops farms (%) vrtnarstvo (%) 2007 0,6 0,4 1,1 1,0 0,7 0,8 0,5 0,3 0,7 0,2 1,0 0,2 1,4 horticulture (%) gojenje trajnih nasadov (%) 2007 9,3 5,9 10,2 3,1 5,5 0,3 14,0 6,4 1,7 2,6 4,0 28,1 40,2 permanent crops (%) reja pašne živine (%) 2007 41,9 9,1 25,0 69,7 57,2 67,5 25,9 33,7 66,6 77,4 60,7 49,5 22,9 grazing livestock (%) reja prašičev in perutnine (%) 2007 0,4 0,7 0,9 0,4 0,3 0,3 0,5 0,1 0,3 0,2 0,5 0,3 z pigs and poultry (%) mešana rastlinska pridelava (%) 2007 1 5,2 33,7 21,0 2,4 6,9 1,5 22,9 19,2 5,5 2,6 9,6 9,2 1 6,9 mixed cropping (%) mešana živinoreja (%) 2007 1 4,1 10,3 1 4,5 1 0,4 19,3 8,4 1 5,6 25,4 12,8 6,2 14,2 6,6 6,4 mixed livestock production (%) mešana rastlinska pridelava in živinoreja (%) 2007 1 2,0 16,2 15,3 12,3 8,4 3,5 1 7,5 12,6 10,9 10,0 9,5 5,6 11,0 mixed crops - livestock production (%) z statistično zaupno/confidential Vir: SURS / Source: SORS Gospodarji družinskih kmetij so bili v 2007 povprečno najmlajši v koroški (54 let), povprečno najstarejši pa v notranjsko-kraški regiji (61 let). in 2007, holders of family farms years) and holders of family farms the Koroška region were on average the youngest (54 the Notranjsko-kraška region the oldest (61 years). Povprečno največja kmetijska gospodarstva po ekonomski velikosti so bila v letu 2007 v koroški (8,2 ESU), povprečno najmanjša pa v zasavski regiji (3,9 ESU). in 2007, agricultural holdings in the Koroška region were according to the average economic size of agricultural holdings the largest (8.2 ESU) and agricultural holdings in the Zasavska region the smallest (3.9 ESU). Povpre~na ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev, 2007 Average economic size of agricultural holdings, 2007 ©SURS Slovenija Koroška Podravska Pomurska Gorenjska Slovenija / Savinjska Osrednjeslovenska Spodnjeposavs ka Goriš ka Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Notranjsko-kraška Zasavska Vir: SURS / Source: SORS M 32 STArerWL OFFCE OF TNE RfRJBLC OF SIOMHA Kmetijska gospodarstva, ki redijo živino, statistične regije, Slovenija, 2007 Agricultural holdings breeding livestock, statistical regions, Slovenia, 2007 Slovenija Slovenia 0,8 D 6.8 povprečno število glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo average number of livestock size units per agricultural holding povprečno število glav velike živine na I hektar kmetijskega zemljišča v uporabi average number of livestock size units per hectare of utilised agricultural area Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SM A J t / STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE 3 3 snmsncxLOfTicE of tie rsobuc of shwnia 3 3 Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Sredstva, namenjena za investicije v varstvo okolja % od regionalnega BDP % od vseh investicij Investicije v varstvo okolja po namenu skupaj (%) varstvo zraka in podnebja (%) upravljanje odpadnih voda (%) ravnanje z odpadki (%) ostalo2) (%) Vrednost ocenjene škode zaradi elementarnih nesreč (% od BDP) Industrijski odpadki skupaj (%) na prebivalca (kg) nevarni odpadki na prebivalca (kg) nevarni odpadki (% med industrijskimi odpadki) Odpadna voda, izpuščena iz javne kanalizacije prečiščena (%) neprečiščena (%) 2008 0,9 0,8 0,4 1,1 2,7 0,9 1,0 0,5 0,7 0,8 0,5 0,8 1,1 2008 5,4 4,1 2,3 6,8 17,1 6,7 6,5 2,5 4,1 5,6 2,9 5,7 4,9 2008 1 00'! 3,3 5,9 3,3 33,1 1,5 3,1 3,2 26,8 7,2 1,0 5,0 6,5 2008 28,5 1,9 0,9 2,1 8,6 0,4 0,6 0,6 7,5 1,6 0,0 2,8 1,4 2008 26,0 0,3 1,3 0,5 1 0,5 0,0 1,5 1,1 2,7 3,0 0,6 0,3 4,1 2008 20,6 0,5 2,8 0,5 4,8 0,3 0,7 0,6 7,0 1,5 0,2 1,1 0,5 2008 24,9 0,7 0,9 0,2 9,1 0,7 0,4 0,9 9,6 1,0 0,2 0,7 0,4 2008 0,3 1,0 1,1 0,1 0,4 0,1 0,2 0,1 0,1 0,1 0,4 0,3 0,2 2009 1 00 4,6 4,9 3,6 31,8 5,0 3,0 5,4 25,0 8,4 2,3 2,4 3,5 2009 2.726 2.119 846 2.759 6.818 6.203 2.422 2.136 2.646 2.301 2.504 1.138 1.761 2009 43 98 21 113 20 10 11 43 57 58 26 17 41 2009 1,6 4,6 2,5 4,1 0,3 0,2 0,4 2,0 2,1 2,5 1,1 1,5 2,3 2009 68,8 94,7 76,7 57,0 45,6 3,8 55,9 90,0 77,0 79,3 74,9 54,7 88,4 2009 31,2 5,3 23,3 43,0 54,4 9 6,2 44,1 10,0 23,0 20,7 25,1 45,3 11,6 Gross fixed capital formation for environmental protection as % of regional GDP as % of total gross fixed capital formation Gross fixed capital formation for environmental protection by purpose total (%) protection of air and climate (%) wastewater management (%) waste management (%) other2' (%) Estimated damage caused by natural disasters as % of GDP industrial waste total (%) per person (kg) industrial hazardous waste per person (kg) industrial hazardous waste (as % of industrial waste) Discharge of waste water from public sewage system purified (%) unpurified (%) 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. / Because of roundings, the totals do not add up. 2) Všteti so varstvo in izboljšava tal, podtalnice in površinskih voda, varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo biološke raznovrstnosti abatement, protection of biodiversity and landscape and other included Vir: SURS / Source: SORS pokrajine ter drugo. / Protection and remediation of soil, groundwater and surface water, noise and vibration Največ sredstev od vseh sredstev, namenjenih v letu 2008 za vložila savinjska regija (17,1 %), podravska regija pa je za ta nan (2,3 %). investicije, je v varstvo okolja en namenila najmanj sredstev Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, 2009 Walter suppled from publlc water supply for households, 2009 m3 na prebival ca/m3per capita Of total gross fixed capital formation environmental protection (17.1%), while n 2008 Podravska the Savinjska invested the region invested least (2.3%). the most for 10 1_ V letu 2009 so bile iz javnega vodovoda dobavljene največje količine vode za gospodinjstva v osrednjeslovenski (51 m3 na prebivalca), najmanjše pa v pomurski regiji (29 m3 na prebivalca). in 2009, the highest quantity of water was supplied from public water supply for households in the Osrednjeslovenska region (51 m3 per capita) and the lowest in the Pomurska region (29 m3 per capita). Osrednjeslovenska Gorenjska Goriška Sloven ija / Slovenija Savinjska Jugovzhodna Slovenija Notranjsko-kraška Podravska Obalno-kraška Zasavska Spodnjeposavs ka Koroška Pomurska Vir: SURS / Source: SORS ©SURS 0 =B p = i| 34 j /sMFOmPEWC OMA Komunalni odpadki in storitve javnega odvoza, statistične regije, Slovenija, 2009 Municipal waste and public waste removal, statistical regions, Slovenia, 2009 Slovenija Slovenia prebivalci, ki uporabljajo storitve javnega odvoza komunalnih odpadkov (%) population served by public waste removal (%) komunalni odpadki na prebivalca (kg) wasfe per person (kg) H zbrani /collected H odloženi / landflled 94,5 Vira: SURS in GURS Sources: SORS and SMA JJ STATETČNIURAD REPUBUKE SLOVENUE snmsrcxLCffricEofne rbubucofsuivenia Radenci Raz kri žj e Rog aš ovci Sveti Jurij Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej jska regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo in mešano rastlinsko pridelavo, zato je to prevladujoča dejavnost tukajšnjih kmetijskih gospodarstev. Njivske površine vtem delu Slovenije obsegajo več kot tri četrtine vseh kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma so dvakrat večje od slovenskega povprečja. Odročna lega in slabe prometne povezave neugodno vplivajo na gospodarski položaj regije; ta se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (1 2.000 EUR leta 2008) in v najvišji stopnji registrirane brezposelnosti v državi (ta je bila leta 2009 dvakrat večja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo). Slabše gospodarske razmere spremlja tudi neugodno gibanje prebivalstva. V letu 2009 je bil v tej regiji zabeležen največji negativni (skupni) prirast oz. največji upad prebivalstva. Upadanje števila prebivalcev je v veliki meri posledica nizke rodnosti in visoke umrljivosti, pa tudi odseljevanja v druge slovenske regije. V letu 2009 je bil v tej regiji največji tudi delež t. i. prezgodnjih smrti, in sicer je bil med umrlimi v tem letu vsak četrti star manj kot 65 let. Pomurska regija velja za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. Turistično prepoznavna je ta regija v veliki meri po reki Muri, naravne danosti pa so primerne zlasti za zdraviliški in lovni turizem ter za kmečki turizem ob vinskih cestah. Our most north-eastern and flat region is characterised by agriculture. Fertile soil, the continental climate and flat land provide good conditions for field crops farming and mixed cropping, which is a typical activity of agricultural holdings in the region. Field crops cover more than three quarters of total utilised agricultural area or twice as much as the national average. On the other hand, its geographical position and bad traffic connections deteriorate the economic position of this region, which reflects in its low GDP per capita (EUR 12,000 in 2008) and the highest rate of registered unemployment in the country (in 2009 twice as high as in the region with the lowest rate). The unfavourable economic situation is accompanied by unfavourable population trends. Pomurska had the highest negative total population increase in 2009. Decrease in the number of population is largely a result of low fertility and high mortality as well as of emigration to other Slovenian regions. In 2009, this region recorded the largest share of premature deaths as one in four deceased died before the age of 65 years. Pomurska is one of the more tourist attrađive Slovenian regions, since this region annually generates almost a tenth of total overnight stays in Slovenia. Natural features for health tourism, hunting and rural tourism at the wine trails, accompanied by the Mura River, contribute to the tourist recognition of the region. Pomurska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 195 Apače 047 Kobilje 100 002 Beltinci 166 Križevci 176 1 5 2Cankova 056 Kuzma 105 015Črenšovci 059 Len dava/Len dva 116 156 DobrovniltfDobronak 063 Ljutomer 033 029 Gornja Radgona 031 Gornji Petrovci 158 Grad 161 Hodoš/Hodos 078 Moravske Toplice 010 080 Murska Sobota 1 32 086 Odranci 187 097 Puconci 188 To je najbolj severovzhodna, ravninska in kmeti Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population I. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, I. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of liv births 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 0') Number of pupils, 2009I20I0« Število dijakov, 2009/201 01' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20I02> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 2 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 unemployed persons, Number of registered Povprečna mesečna br Average monthly gross za moške2' for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, 2009 to plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 earning by statistical region of residence, t EUR, 2009 mio EUR, 1.337 119.691 9,5 1.115 1.377 9.014 4.826 200912010A 5.684 47 41.543 34.192 7.351 1.327 2009$ 1.325 1.329 6.987 2009 2009 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 137.554 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number of agricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 1. 12. 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 1 1.595 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 14,7 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersty, speci a ist's master's and d o dorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data indude enterprises, companies and organisations in al SKD adivities, employing 20 or more employees Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit avail able to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 1.442 9.794 65.498 7.163 243.328 901.101 57.881 929 48.439 47.459 20.486 rM/ ^N^miKEOUUENE Pomurska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 Moški/Men starostne skupine (leta) Ženske / Women 58224 age groups (years) 61467 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-1 9 1 0-1 4 5-9 0-4 Notranje selitve - priselitve v pomursko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Pomurska region, 2009 število /number 0 400 800 1200 1600 2000 2400 Skupaj / Total Podravska Osrednjeslovenska Savinjska Gorenjska Obalno-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Zasavska Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 1 I I e SURS ? h h 1—i priselitve '—' immigranti i—i odselitve — emigrants Podravska statistična regija 202 Središče ob Dravi 115 Sta rše 181 Sveta Ana 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 205 Sveti Tomaž 118 Šentilj 1 85 Trnovska vas 135 Videm 143 Z a vrč 191 Žeta le Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površine kmetijskih zemljišč v uporabi so v podravski regiji (82.000 ha) obsežnejše kot v preostalih regijah, vodilna pa je ta regija tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila ta regija v letu 2008 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. V letu 2009 je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije med najnižjimi v Sloveniji (57,2-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55-64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po številu dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev je bila ta regija v letu 2009 na petem mestu v državi; prevladovale so novogradnje (93,0 %). V letu 2009 izdana gradbena dovoljenja pa tudi v tej regiji napovedujejo manj gradenj kot v prejšnjih letih; med načrtovanimi stavbami bodo štiri od petih namenjene za bivanje. In terms of natural geography, the Podravska region is marked by hills in the north-east, subalpine wooded mountains (Pohorje and Kozjak) to the west and Dravsko-Ptujsko polje along the Drava River. The water wealth of this region is used for electricity prod uđi on (the chain of hydro-electric power plants on the Drava River), while the fertile soil is used for agricultural prod uđi on. This region has the highest share of utilised agricultural area in Slovenia (82,000 heđares) and is the leading region in terms of the number of agricultural holdings. In 2008 the region ranked second as regards the contribution to the national GDP, behind Osrednjeslovenska. The highest share of gross value added was created by the service industry. The employment population ratio (57.2%) was in 2009 among the lowest in Slovenia, while the employment ratio of older persons (aged 5564) was above the average in Slovenia. In 2009 the Podravska region ranked fifth according to the number of dwellings completed per 1,000 population with new constructions as predominant (93%). Based on building permits issued in the same year it was estimated that in the Podravska region as in most other Slovenian regions the construction activity decreased in comparison with previous years. Among the buildings planned for construction in the Podravska region four out of five buildings will be intended for residential purposes. * - šifra, ime občine / code & name of municipality 148 Benedikt 198 Makole 153 Cerkven ja k 070 Maribor 196 Cirkulane 168 Markovci 018 Destrnik 169 Miklavž na 024 Domava Dravskem polju 026 Duplek 171 Oplotnica 028 Gorišnica 087 Ormož 159 Hajdina 089 Pesnica 160 Hoče - Slivnica 172 Podlehnik 042 Juršinci 200 Poljčane 045 Kidričevo 096 Ptuj 05 5 Kun go ta 098 Rače - Fra m 058 Lenart 108 Ruše 167 Lovrenc na Pohorj u 178 Selnica ob Dravi 069 Majšperk 113 Slovenska Bistrica Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/201 01' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/201 02' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men2' za ženske-2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 323.110 148,9 3.029 3.126 12.891 200912010i 16.155 2.510 124.895 109.830 15.065 17.477 2009 1.396 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.411 1.377 22.381 2009 9.193 2009 ji/ STAIC5T[CNC^c^fELBtEJlCCj|lflA Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 685.308 Cross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 31. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 3 1.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 20.448 Cross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 57,7 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersty specialist's, master's and d o dorsi studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in Sì SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 5.050 12.747 82.065 6.730 193.539 492.729 159.609 4.397 137.184 128.026 102.606 ^/TA:gAALTŠ^™UBBKECFC^ Podravska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 Moiki/Moi 159584 176 812 2195 4147 6030 8260 8569 12259 13021 13069 12922 12401 12409 12061 11359 8447 7282 6930 7235 B skupine (leta) age groups (years) 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4 Ženske ! Women 163526 791 2805 5414 7421 7887 9573 9045 11702 12057 12265 12221 11380 11351 11075 10281 7895 6408 7036 % 5 5 % Notranje selitve - priseljeni v podravsko regijo in odseljeni iz te regije, 2009 internal migration - immigrants to and emigrants from the Podravska region, 2009 število / number 5000 6000 Skupaj / Tota Savinjska Osrednjeslovenska Pomurska Koroška Gorenjska Spodnjeposavska Obaino-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Zasavska Notranjsko-kraška priselitve immigrants odselitve migrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS il included. tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are Koroška statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 016 Črna na Koroškem 025 Dravograd 074 Mežica 076 Mislinja 081 Muta 09 3 Podvelka 175 Prevalje 101 Radlje ob Dravi 103 Ravne na Koroškem 177 Ribnica na Pohorju 112 Slovenj Gradec 141 Vuzenica Regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dol i na h. Predelovalne dejavnosti in rudarstvo so v letu 2008 ustvarile največji delež bruto dodane vrednosti v regiji. Gospodarsko pomembno pa je tukaj tudi kmetijstvo, saj je po povprečni ekonomski velikosti kmetijskih gospodarstev ta regija prva, po površini kmetijskih zemljišč v uporabi in po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo pa se uvršča nad slovensko povprečje. Poleg naštetega velja za koroška kmetijska gospodarstva tudi to, da gospodarijo s povprečno največjimi gozdnimi površinami. Prebivalstvo te regije je po povprečni starosti mlajše od prebivalstva večine slovenskih regij. Delež prebivalcev, starih 65 ali več let, je tu med najnižjimi v Sloveniji, zato je starostna struktura prebivalcev razmeroma ugodna. Indeks staranja, ki opisuje številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, ter prebivalstvom, mlajšim od 1 5 let, je v koroški regiji v letu 2009 znašal 112,2; to pomeni, da je bilo na 100 mladih 112 starejših prebivalcev. Koeficient sklenjenih zakonskih zvez je v tej regiji že tradicionalno nižji od državnega povprečja; delež otrok, ki se rodijo v zunajzakonski skupnosti, pa je v tej regiji običajno najvišji (v letu 2009 je bilo sedem od desetih živorojenih otrok rojenih v zunajzakonski skupnosti). The region of wooded hills and three river valleys lies in the northern part of the country along the border with Austria. As regards traffic, it is difficult to access and is badly conneđed with the central part of Slovenia. The environment has been strongly affeđed by the heavy industry in the valleys. Manufacturing, mining and quarrying created the highest share of gross value added in the region in 2008. The importance of agriculture in the region is presented by the largest agricultural holdings in terms of their average economic size, in terms of utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. In addition, agricultural holdings in the region also manage the largest average forest areas. The population of this region is in terms of the mean age younger than that of the majority of Slovenian regions. The population age structure is favourable since the share of people aged 65 or more is among the lowest in Slovenia. In 2009 the value of the ageing index, which describes the ratio between the population aged 65 or more and the population aged under 15, was in Koroška 112.2, meaning that there were 112 older people per 100 young people. The marriage rate in the region has traditionally been below the national average and according to data for 2009 already seven out of ten newborns were born outside marriage, which was the highest share among the regions. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/201 01' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 72.839 70,0 1 22 5.983 3.280 200912010i 4.121 25.945 22.825 3.120 2009 1.352 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.375 1.321 4.823 2009 1.753 2009 ji/ STATOTOtlR;¥OFEIHSL;IKE5®ESilA Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 104.877 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 I. 12. 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 3 1.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 11.552 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 1,3 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professi on a, u niersty special ist's master's and d o dorsi studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data indude enterprises, companies and organisations in Sì SKD adivities, employing 20 or more employees Non-allocated cap it ai formation by regions and capitai formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 1.028 2.702 20.393 2.004 30.377 82.045 35.705 582 28.325 25.315 18.111 ^/taTTMT5{N1IUOFdTREFPUBLKOFcSÌOENJJA Koroška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, L julij2009 Moški/Men starostne skupine (Jeta) Ženske / Women 34 171 471 958 1303 1765 1917 2813 3279 2938 2886 2659 2911 2794 2362 2073 1841 1633 1755 age groups 90 + 36276 159 85-89 561 80-84 1025 75-79 1520 70-74 1657 65-69 1970 60-64 1904 55-59 2498 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4 2845 2808 2793 2426 2648 2427 2041 1888 1751 1668 1687 % 5 1 5 % Notranje selitve - priselitve v koroško regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Koroška region, 2009 število/ number 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 Skupaj / Total Podravska Osrednjeslovenska Savinjska Obalno-kraška Gorenjska Pomurska Jugovzhodna Slovenija Goriška Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Zasavska Upoštevane so notranje selitve državljanov included. priselitve immigiants odselitve emigranti RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are Šmarje pri Jelšah Šmartno ob Paki Šoštanj Štore Tabor Velenje Vitanje Vojnik Vransko Zreče Žalec Ta regija - lahko bi jo imenovali tudi »nekdanja dežela grofov Celjskih« - je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega pretežno z gozdom porasel in turistično privlačen alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, rodovitno Spodnjo Savinjsko dolino z ugodnimi razmerami za hmeljarstvo, obdelano Kozjansko gričevje ter Velenjsko kotlino z nahajališči lignita, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Podjetja v savinjski regiji predstavljajo dobro desetino vseh slovenskih podjetij, ustvarijo pa okrog desetino prihodkov vseh podjetij v državi. Podjetja so po vel i kosti, izraženi s povprečnim številom oseb, ki delajo v teh podjetjih, med največjimi v državi (5,7 osebe v letu 2009). Po indeksu delovne migracije za leto 2009 je število delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v regiji, le malo zaostajalo za številom delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo (98). Izobrazbena sestava prebivalcev v starostni skupini 25-64 let se z leti izboljšuje. V letu 2009 je imela najvišjo stopnjo izobrazbe že skoraj petina prebivalcev, nadpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev in visok delež študentov med prebivalci, starimi od 19 do 26 let, pa pomenita za regijo pomemben izobrazbeni potencial. Savinjska regija velja tudi za priljubljen cilj turističnih potovanj; v letu 2009 jo je obiskalo skoraj 11 % vseh turistov v Sloveniji; ti so v tej regiji prenočili povprečno štirikrat. The former land of the Counts of Celje is very diverse in terms of natural geography; it comprises mainly the wooded alpine world attractive for tourists (the Upper Savinja valley and a part of the Kamnik-Savinja Alps), the fertile Lower Savinja valley with good conditions for growing hops, the Kozjansko hills and the Velenje basin with lignite deposits for the production of electricity. Enterprises in the Savinjska region represent a tenth of all enterprises in the country and create around a tenth of national turnover of all enterprises. Enterprises in the region are in terms of the average number of persons working in enterprises among the largest in the country (5.7 persons in 2009). According to the labour migration index, the number of persons in employment working in the region does not lag far behind the number of persons in employment living in it (98 in 2009). The educational st rudu re of people aged 25-64 has been improving. In 2009, nearly a fifth of the population had the highest level of education. The above-average number of students per 1,000 population and the high proportion of students among population aged 19-26 are significant educational potentials for the region. The region is also a popular tourist destination and in 2009 it recorded almost 11% of tourist arrivals in Slovenia; on average tourists stayed for four nights. Savinjska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 149 Bistrica ob Sotli 083 Nazarje 124 151 Braslovče 092 Podčetrtek 125 011 Celje 173 Polzela 126 154 Dobje 174 Prebold 127 155 Dobrna 099 Radeče 184 030 Gornji Grad 209 Rečica ob Savinji 133 051 Kozje 106 Rogaška Slatina 137 057 Laško 107 Rogatec 139 06 2 Ljubno 114 Slovenske Konjice 189 067 Luče 180 Solčava 144 079 Mozirje 120 Šentjur 190 Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, 1 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils 200912010« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 2009 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 Number of registered unemployed persons, 2009 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009-1 Average monthly gross earning by statistical region of residence, za moške-1 for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 2.384 259.741 1 09,0 2.747 2.425 322 21.336 11.253 200912010i 15.019 2.394 95.591 12.550 12.715 1.354 2009$ 1.384 1.316 17.794 8.685 ji/ STAl^WCLIFADcFEIfi;ILE^ìiCVf Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 474.271 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 1. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 114.764 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 16,9 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, special ist's master's and d o dorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 4.273 11.445 67.810 12.239 322.598 1.305.060 131.614 2.453 102.445 94.071 60.747 ^/TAllTL^D^ERERlBMCFCSÌCENA Savinjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 MoSM /Men starostne skupine (leta) Ženske / Women 129772 age groups (years) 129969 128 90 + b 542 594 2028 1624 80-84 3287 75-79 4464 70-74 6000 65-69 6883 6604 60-64 6810 9550 55-59 8686 10614 50-54 10067 105 83 45-49 10072 10346 40-44 9795 9756 35-39 8763 10557 30-34 9479 10462 25-29 9202 8505 20-24 7402 7483 15-19 6825 6524 10-14 6073 6062 5-9 5836 6629 0-4 6144 % 5 1 1 5 % Notranje selitve - priselitve v savinjsko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internat migration - immigrants to and emigrants from the Savinjska region, 2009 število /number 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Podravska Koroška 3 Zasavska ? Gorenjska Spod njeposavska i Obalno-kraška a. Jugovzhodna Slovenija Er I—i priselitve Pomurska i '—' immigrants Goriška i i—i odselitve Notranjsko-kraška — emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Zasavska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 034 Hrastnik 129 Trbovlje 142 Zagorje ob Savi Regija Posavskega hribovja je po površini (264 km2) in številu prebivalcev najmanjša slovenska regija, hkrati pa je druga najgosteje naseljena regija v državi. Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; okrog tretjino bruto dodane vrednosti tako še vedno ustvarijo dejavnosti, ki se po SKD uvrščajo v področji dejavnosti rudarstvo in predelovalna dejavnost. Po stopnji registrirane brezposelnosti je bila ta regija v letu 2009 med prvimi tremi regijami v državi, Brezposelnost je bila tu za 4,2 odstotne točke višja od regije z najnižjo stopnjo brezposelnosti, zaradi pomanjkanja delovnih mest pa se je znaten delež prebivalcev vozil na delo tudi v druge regije. Zasavska regija je v letu 2009 izstopala kot edina regija z negativno letno stopnjo rasti prebivalstva, -1 %o. Število prebivalcev je vtem letu najbolj upadlo zaradi odseljevanja v druge statistične regije. Stopnja rodnosti je bila večja od stopnje umrljivosti. V letu 2009 med umrlimi prebivalci ni bilo nobenega otroka, starega manj kot eno leto. Med novorojenčki je bilo več kot pol prvorojencev. Matere so bile ob rojstvu otrok tu v povprečju med najmlajšimi, podobno velja tudi za mladoporočence. Po podatkih o stanovanjih razpolaga zasavska regija z najmanjšimi stanovanji, tako po površini kot po številu sob. Po številu v letu 2009 dokončanih stanovanj je zaostajala za drugimi regijami, saj je bilo vtem letu na 1.000 prebivalcev dokončano samo eno stanovanje. The region of the Posavje hills is the smallest region in the country (264 km2) and has the lowest number of population. At the same time it ranks second in terms of population density. The natural and geographic features of this region create conditions for industrial ađivities and around a third of gross value added is still created by mining, quarrying and manufađuring. In 2009 the registered unemployment rate was still among the three highest in the country; it was for 4.2 percentage points higher as in the region with the lowest rate. Because of the lack of jobs a large share of the population commuted to work in other regions. In 2009, Zasavska was the only region with negative annual population growth rate (~1%o). The decrease in the number of population was mainly a result of migration to other statistical regions. However, the fertility rate was higher than the mortality rate. In Zasavska in 2009 no infant under one year of age died and more than a half of live births were first-borns. The mean age of mothers at birth was among the lowest. The similar situation was also with couples at marriage. According to data on dwellings, Zasavska has the smallest dwellings both in terms of size and the number of rooms. According to the number of completed dwellings, in 2009 Zasavska was the last among regions as only one dwelling per 1,000 population was completed. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 0') Number of pupils, 2009)20)0« Število dijakov, 2009/201 01' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20)02> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 1 69,5 451 1 3 3.163 1 .831 2009)20)0i 12.826 11.556 2.216 2009 1.388 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.429 1.338 2.421 2009 805 2009 ji/ SsSAÌWOU?EO™UEaOm Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 59.459 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 1. 12. 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 3 1.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 5.104 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 0,3 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersty, specialist's master's and d o dorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in Sì SKD adivities, employing 20 or more employees Non-located cap it ai formation by regions and cap it ai formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ 540 942 5.446 451 4.527 11.244 20.930 269 18.748 16.216 3.563 ^/TAllI^DWlBUìECFCSÌCENJJA Zasavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 Moški / Men starostne skupine (leta) Ženske / Women 21878 agegroups (years) 22862 36 90 + p 132 85- 89 350 80- 84 603 75 79 779 70 74 1142 65 69 1126 60-64 1737 55- 59 2007 : 50 54 1839 45 49 1613 40- 44 1464 35- 39 1690 30- 34 1776 25- 29 1491 20 24 1139 15 19 994 1 0- 14 922 5- 9 1038 0-4 Notranje selitve - priselitve v zasavsko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Zasavska region, 2009 število / number 0 200 400 600 800 1000 1200 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Obalno-kraška cz^-j Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Spodnjeposavska Gorläka Pomurska Koroška Notranjsko-kraška i Upoštevane so notranje selitve dr uvr^ro- ^ in tujcev. / Data on included. p-, priselitve I—I jnmjgnmts emigrants internal migration of citizens of the RS and foreigners are Spodnjeposavska statistična regija t šifra, ime občine / code & name of municipality nOQ Rrafirp 197 Kostanjevica na Krki 05 4 Krško 110 Sevnica Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov ter obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo druge najmanjše slovenske regije. Poznana je po čateški termalni rivieri in edini jedrski elektrarni v državi. Dejavnost oskrba z elektriko, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so v letu 2008 v regiji ustvarile nekoliko višji delež bruto dodane vrednosti kot storitvene dejavnosti. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo, saj je ustvarilo okrog 5 % bruto dodane vrednosti. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je nekoliko višja od državnega povprečja. Razlika v stopnji delovne aktivnosti med spoloma pa je tu največja: stopnja delovne aktivnosti za moške je bila tu v letu 2009 ena najvišjih v državi, 68,5-odstotna, za ženske pa je bila za 1 5,9 odstotne točke nižja od te. Spodnjeposavska regija je zelo priljubljena pri domačih turistih; v letu 2009 so ti ustvarili okoli 60 % turističnih prenočitev v regiji. Hotelski in podobni objekti so bili v tej regiji tedaj v poletni in zimski sezoni bolj zasedeni kot v večini drugih regij. Predstavljali so dobro tretjino vseh prenočitvenih zmogljivosti v regiji. Stopnja rodnosti v tej regiji je bila v letu 2009 med najnižjimi, stopnja umrljivosti pa med najvišjimi v državi. Vzrok smrti pri skoraj polovici vseh umrlih so bile bolezni obtočil, pri četrtini pa rakava obolenja. Najmanj pogost vzrok umrljivosti so bile bolezni dihal (za 4,5 % umrlih). Very good traffic accessibility, fertile river valleys of Sava and Krka, the hilly areas of vineyards and the abundance of water are the characteristics of the second smallest region in Slovenia. The only nuclear power plant in the country and the thermal riviera at the Čatež health resort are its main features. In 2008 the industry sector again created a slightly higher share of gross value added than services. Agriculture is also important here since it contributed around 5% of gross value added. In 2009, the employment population ratio in the region was just above the national average. It was characterized by the largest difference between the employment rate for men and for women. While for men the employment rate was among the highest in the country (68.5%), the employment rate for women was 15.9 percentage points lower. Spodnjeposavska is a popular destination for domestic tourists since in 2009 they generated around 60% of all overnight stays in the region. Hotels and similar tourist establishments were very well occupied both in the summer and winter seasons of 2009. However, they represented a third of accommodation facilities in the region. In 2009 the fertility rate in the Spodnjeposavska region was among the lowest and the mortality rate among the highest in the country. Almost half of deaths were caused by diseases of the circulatory system and a quarter by cancer. The least common cause of death was diseases of the respiratory system (only 4.5% deaths). Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, i. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, i. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of liv births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 0') Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/201 01' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20i02> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 Average monthly gross earning by statistical region of residence, t za moške-2' for men za ženske-2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 70.091 79,2 b59 763 5.547 2.903 200912010i 3.903 24.657 20.718 3.347 2009 1.362 2009$ 1.388 1.324 4.681 ji/ SsSAJWOIfi¥O™UEaom Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 156.386 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 31. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 10.918 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 2,2 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professi on al, university, specialist's master's and d odorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in al SKD adivities, employing 20 or more employees Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 1.062 5.074 27.820 5.006 184.660 662.040 36.386 570 29.773 28.189 11.066 M«OliDlBLitOi| Spodnjeposavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 Juliy 2009 Moiki /Men 351E4 37 227 504 1009 1280 1563 1926 2727 2811 2886 2738 2599 2818 2729 2335 1985 1749 1642 1599 % 5 starostne skupine (leta) age groups (years) 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 34927 187 675 1255 1720 1772 1737 1895 2470 2675 2606 2564 2299 2397 2355 1925 1742 1584 1488 1581 5 % Notranje selitve - priselitve v spodnjeposavsko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internat migration - immigrants to and emigrants from the Spodnjeposavska region 2009 250 —I— Skupaj / Total Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Podravska Gorenjska Zasavska p Obalno-kraška Goriška Notranjsko-kraška Pomurska Koroška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS ii included. 500 —I— 750 —t— 1000 I število /number 1250 1500 1750 !_k O SURS — priselitve 1 1 m migranti odselitve emigrante tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are Statistična regija jugovzhodna Slovenija šifra, ime občine / code & name of municipality 017 Črnomelj 157 Dolenjske Toplice 048 Kočevje 165 Kostel 066 Loški Potok 073 Metlika 170 Mirna Peč 199 Mokronog - Trebelno 085 Novo mesto 088 Osilnica 179 Sodražica 203 Straža 119 Šentjernej 211 Šentrupert 121 Škocjan 206 Šmarješke Toplice 130 Trebnje 193 Žužemberk 104 Ribnica 109 Semič Ta regija na jugovzhodu Slovenije, po površini največja slovenska regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2008 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti vtej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z 20 in več zaposlenimi na tretjem mestu v Sloveniji, čeprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2008 so izdatki zanjo znašali kar 3,2 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (več kot dve petini teh oseb sta namreč imeli najnižjo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2009 je bila regija po prirastu prebivalcev na četrtem mestu v državi, k rasti števila prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Delež mladih (0-14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno med največjimi, vendar je bil že manjši od deleža oseb v starosti 65 let ali več (15,6 %). Kljub temu je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi (leta 2009 je bila za več kot 2 leti nižja od povprečne starosti prebivalcev v obalno-kraški regiji). This region in the south-east of Slovenia is the largest region in the country and incorporates four distinđ parts: the land of woodenware, of the brown bear, of light red wine Cviček and of Zeleni Jurij (Green George). The development of this region is largely the result of industry (car industry, pharmaceutical industry and other light industry) as it created almost a half of gross value added in the region in 2008. Enterprises, companies and organisations with 20 or more employees are third in the country according to per capita gross investments in new fixed assets, although these investments do not exceed the national average per capita gross investments. The expenditure on research and development (R&D) amounting to 3.2% of the regional GDP in 2008 underlined the importance of R&D in the region. The main sources of financing were business enterprises. This region had lower registered unemployment rates than the national average. However, the structure of unemployed was less favourable since more than two fifth of them had the lowest level of education. Population indicators are much more favourable. In 2009 the region was fourth regarding population increase which mainly increased due to immigration. The share of young people (aged 0-14) was still the highest in the country, although it was already lower than the share of people aged 65 or more (15.6%). Despite that, the mean age of population in Jugovzhodna Slovenija is the lowest; in 2009 it was almost 2 years lower than the mean age of population in Obalno-kraška. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, ). 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, ). 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 2009)20)0« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20)02> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 Average monthly gross earning by statistical region of residence, t za moške-"' for men za ženske"' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 2.675 141.935 53,1 1.524 1.375 12.003 2009)20)01 8.407 1.291 5.952 2009 1.397 2009$ 1.393 8.699 5.422 ji/ SMWOU?EO™UEUiSm Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 328.331 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 31. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 10.949 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 3,0 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersty specialist's, master's and d o dorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data indude enterprises, companies and organisations in al SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ 2.406 8.137 49.437 5.327 104.303 381.427 71.965 1.165 59.120 47.717 20.268 ^M/TAITST^^TLIT^CUOFlTIREFPURJIlIK6:S F^SÌOENA Jugovzhodna Slovenija statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July2009 «HM/Me« 71541 62 281 890 1931 2613 2918 3247 5024 5793 5870 5730 5261 5832 5954 4975 4334 3668 3400 3758 % 5 e skupine (leta) age groups (years) 90 + 85-89 Ženske /Women 70394 318 1154 2278 3136 3354 3241 3267 4480 5327 5462 5213 4490 4993 4960 4269 4105 3502 3303 3542 5 % Notranje selitve - priselitve v jugovzhodno Slovenijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from theJugovzhodna Slovenija, 2009 število / number 500 1000 1500 2000 2500 3000 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Spodnjeposavska Gorenjska Podravska Savinjska Obalno-kraška Pomurska Goriška Notranjsko-kraška Zasavska Koroška |—I priselitve '—'immigranti i—i odselitve — emigiant Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Mengeš Moravče Škofljica Šmartno pri Litiji Trzin Velike Lašče Vodice Vrhnika Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev najgosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa druga največja regija. Poleg ugodne lege sta njeni pomembni prednosti tudi dobra prometna povezanost, in to v vseh smereh, ter dejstvo, da se v tej regiji nahaja glavno mesto države. Ta gospodarsko najbolj razvita regija je v letu 2008 ustvarila 25-krat večji BDP kot zasavska regija ali dobro tretjino celotnega slovenskega BD P, od tega kar tri četrtine v storitvenih dejavnostih. Vrednost vlaganj v nova osnovna sredstva tukajšnjih podjetij, družb in organizacij z najmanj 20 zaposlenimi, merjena na prebivalca, je bil v letu 2009 trikrat večja od vrednosti vlaganj v pomurski regiji. O tem, da je regija z zaposlitvenega vidika pomembna tudi širše, govori dejstvo, da je število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji bivajo. Plače zaposlenih v podjetjih so v tej regiji najvišje (povprečna slovenska neto plača je v letu 2009 znašala 930 EUR, povprečna neto plača v tej regiji pa je bila za 100 EUR višja). Izobrazbeni potencial regije se kaže med drugim tudi v deležu oseb v starosti 25-64 let z višje- in visokošolsko izobrazbo; v letu 2009 jih je bilo 31,1 % ali največ v primerjavi z drugimi regijami. Ta regija je pomembna tudi zaradi razvojno-raziskovalne dejavnosti - tako zaradi obsega bruto domačih izdatkov, ki jih namenja za to dejavnost, kot tudi zaradi števila zaposlenih v tej dejavnosti. This is the central and the most densely populated region in Slovenia; it has the largest number of inhabitants and is the second largest in terms of territory. The essential advantages of the region are its central position, good traffic connections in all directions and the fact that the country's capital is located in it. As economically the most developed region, in 2008 it created 25 times more GDP than the Zasavska region or a third of the national GDP; as much as three quarters from service activities. Per capita gross investments in new fixed assets of regional enterprises, companies and organisations with 20 or more employees were in 2009 three times the value of investments in the Pomurska region. That O s red neslovenska region is important as regards employment is confirmed by the fact that the number of jobs in the region is larger than the number of persons in employment living in it. Earnings of persons employed in this region are the highest in the country: in 2009 the average net earnings in the country amounted EUR 930, while in this region they were EUR 100 higher. The education potential of the region is shown by the share of people with post secondary education aged 25-64; in this region it was the highest in the country in 2009 with 31.1%. The region is also important in the field of research and development (R&D) both with the highest gross domestic expenditure and the highest number of R&D personnel. Osrednjeslovenska statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 005 Borovnica 039 Ivančna Gorica 072 008 Brezovica 043 Kamnik 077 020 Dobrepolje 164 Komenda 123 021 Dobrova - Polhov Gradec 060 Litija 194 022 Dol pri Ljubljani 061 Ljubljana 186 023 Domžale 208 Log - Dragomer 1 34 032 Grosuplje 064 Logatec 138 162 Horjul 068 Lukovica 140 037 Ig 071 Medvode Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 2.555 526.636 206,1 6.226 4.061 2.165 21.627 2009120101 30.190 4.907 279.692 258.910 20.782 16.680 2009 1.680 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.702 1.656 52.463 2009 2009 ji/ SMNOUR¥O™UEUiOm Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 2.094.433 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 31. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 93.024 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 8,5 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's master's and d o dorai studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 13.479 8.565 65.003 10.019 420.077 806.823 279.611 5.581 211.164 233.687 102.758 ^/TAl»^ECFTTERERlLIKECFCSÌCENJA Osrednjeslovenska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July 2009 Moški/Me/l 258009 407 1493 3735 6936 9319 11097 12897 18246 18648 19279 20423 19991 21477 20596 19873 13964 1 2559 12444 14625 e skupine age groups 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4 Ženske / Women 268627 1555 4476 8007 10825 12069 13312 14254 18704 18916 19030 20003 20080 18768 19303 13409 11604 11575 13772 5 % % 5 Notranje selitve - priselitve v osrednjeslovensko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Osrednjeslovenska region, 2000 4000 Skupaj / Total Gorenjska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Goriška Podravska Obalno-kraška Pomurska Notranjsko-kraška Spodnjeposavska število I number 10000 12000 14000 t U immigrant; k o r o j k a ? n odseitve Zasavska jj — emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 2009 Gorenjska statistična regija 003 Bled 004 Bohinj 012 Cerklje na Gorenjskem 027 Gorenja vas - Poljane 207 Gorje 041 Jesenice 163 Jezersko 05 2 Kranj 05 3 Kranjska Gora šifra, ime občine / code & name of municipality 082 Naklo 095 Preddvor 102 Radovljica 117 Šenčur 122 Škofja Loka 131 Tržič 146 Železniki 147 Žiri 192 Žirovnica Ta regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, simbol slovenstva. Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost. Gorenjska regija je v letu 2009 ustvarila 17 % vseh turističnih prenočitev v državi; večinoma so bile to prenočitve gostov iz tujine (okoli 70 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcev je bila druga med vsemi regijami, čeprav jih je imela več kot pol manj od vodilne obal no-kraške regije. Kmetijska dejavnost v tej regiji gospodarsko sicer ni najpomembnejša, kljub temu pa tukajšnja kmetijska gospodarstva sodijo med večja v državi, tako po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot tudi po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Gonilna sila te regije so predelovalne dejavnosti (v letu 2008 so ustvarile skoraj tretjino bruto dodane vrednosti v tej regiji). Prebiva I stveni kazalniki so ugodni. Gorenjska je v letu 2009 sodila med štiri regije, v katerih je bila rodnost višja od državnega povprečja, z osrednjeslovensko pa sta bili edini regiji s podpovprečno stopnjo umrljivosti. Delež mladega prebivalstva je bil med regijami najvišji (1 5 %), a je že zaostajal za deležem starejšega prebivalstva (16,6 %). Tukajšnje osnovne šole spadajo po številu učencev med največje v državi; eno osnovno šolo je v letu 2009 obiskovalo povprečno več kot 230 otrok. Tudi polna pedagoška obremenitev srednješolskih učiteljev je bila tukaj največja; enega učitelja je bilo tu povprečno deležnih 1 5 dijakov (ali 4 dijaki več kot v savinjski regiji). The region of high mountains, including the symbol of Slovenia, Triglav, is almost entirely Alpine. A large part ofthis region is protected as a national park. The reliefand climate are good bases for tourism. In 2009, Gorenjska recorded almost 17% of tourist overnights in Slovenia, of which 70% by foreign tourists. As regards the number of beds per 1,000 population, Gorenjska ranked second in Slovenia even though it still had more than a half less beds than the Obalno-kraška region. Although agriculture in this region is not among the most important ađivities, agricultural holdings are among the largest in the country both in terms of average utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. That manufacturing activities are the driving force of the region is shown by the fact that almost a third of gross value added was created by these ađivities in 2008. Population indicators indicate a favourable situation. As regards the natural increase, in 2009 Gorenjska ranked among the first four regions with the highest fertility, but together with the Osrednjeslovenska region it was the only region with mortality under the national average. The share of young people was among the highest in the country (15%), although already lower than the share of old people (16.6%). Elementary schools in the region were in 2009 among the biggest in the country - on average elementary schools were attended by 230 pupils. The largest is also the teaching load of upper-secondary school teachers with on average 15 pupils per teacher, i.e. four pupils more than in the Savinjska region. Površina, km2, 1. 7. 2009 2.137 Area, km2, I. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 202.470 Population, ). 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 94,7 Density of population, ). 7. 2009 Število živorojenih, 2009 2.326 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 1.695 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 631 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) 1 7.046 Number of pupils, 2009)20)0« Število dijakov, 2009/20101' 8.869 Number of upper secondary school pupils, 2009)20)01 Število študentov, 2009/20102' 11.552 Number of tertiary students, 2 009/201 02' Število diplomantov, 2 0 0 92' 1.857 Number of tertiary graduates, 2009 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 71.731 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, 2009 64.342 Number of persons in paid employment, 2009 Število samozaposlenih oseb, 2009 7.389 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 6.31 3 Number of registered unemployed persons, 2009 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 1.475 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, 2009$ za moške2' 1.518 for men5' za ženske-2' for women$ .422 Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 15.510 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 5.822 ji/ SMWOU?EO™UEUiSm Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 445.389 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number of agricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 1. 12. 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 24.901 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 2,9 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersity, specialist's master's and d o dora! studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in al SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 3.113 4.480 33.726 23.943 552.535 1.520.376 104.865 1.579 80.929 87.113 21.168 Gorenjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 Moški/Men e skupine (leta) Ženske / Woolen 100058 age groups (years) 102412 159 541 544 1684 1521 80-84 3204 2758 75-79 4411 3902 70-74 4781 4661 65-69 5406 4988 60-64 5368 7018 55-59 7004 7288 50-54 7247 7434 45-49 7405 7602 40-44 7420 7561 35-39 7039 B275 30-34 7262 7888 25-29 7273 7014 20-24 6313 5658 15-19 5409 5177 10-14 4822 5027 5-9 4700 5583 0-4 5123 % 5 Notranje selitve - priselitve v gorenjsko regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Gorenjska region, 2009 število /number 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Savinjska Goriška Podravska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Notranjsko-kraška Zasavska Koroška Pomurska Spodnjeposavska Upoštevane so notranje selitve državljanov included. priselitve immigrants odselitve emigrants RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are Notranjsko-kraška statistična regija Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših šifra, ime občine / code & name of municipality 150 Bloke 01 3 Cerknica 038 Ilirska Bistrica 065 Loška dolina 091 Pivka 094 Postojna manjših regij, po gostoti prebivalstva pa najredkeje naseljena regija v državi (ima na primer šestkrat manj prebivalcev na km2 kot najgosteje naseljena osrednjeslovenska regija). Razmeroma visoka stopnja rasti števila prebivalcevj e posledica predvsem priseljevanja. V letu 2009 seje večina novih prebivalcev priselila iz tuj i ne, podatki za sredino tega leta pa kažejo, da je bil vsak dvajseti prebivalec regije tuji državljan. Regija sodi med gospodarsko šibkejše v državi (k slovenskemu BDP je leta 2008 prispevala le 1,9 %). Tukajšnja podjetja ustvarijo le dober odstotek vseh prihodkov slovenskih podjetij in zaposlujejo le 2 % vseh oseb, ki delajo v slovenskih podjetjih. Po številu zaposlenih (povprečno 5 na podjetje) spadajo med manjša podjetja v državi. Čeprav je stopnja delovne aktivnosti v tej regiji najvišja v državi (v letu 2 009je bila 64,9-odstotna), se veliko njenih prebivalcev vozi na delo v sosednje regije. Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev sodi notranjsko-kraška regija med tri najbolj »mobilne« regije v državi. Vendar pa je gostota cestnega omrežja v tej regiji kar trikrat manjša kot v podravski regiji. V letu 2008 je kvadratni kilometer površine notranjsko-kraške regije pokrival manj kot 1 kilometer javnih poti. The underground Karst world with the world famous Postojna Cave and the intermittent Cerknica Lake is the most important feature of this region. As regards the area, this is one of the smallest regions in Slovenia; and it is the least densely populated, having 6 times lower population density than the Osrednjeslovenska region. A high population growth rate is mainly a result of immigration. In 2009 most of the new inhabitants immigrated from abroad and according to data for mid-2009 every twentieth inhabitant in the region was a foreign national. The Notranjsko-kraška region is among economically less developed in the country as in 2008 it contributed only 1.9% of Slovenia's GDP. Enterprises in the region generate only 1% of the entire turnover of all Slovenian enterprises. They employ only 2% of all persons employed and are with only 5 persons in paid employment on average among smaller enterprises in the country. Even though the employment rate was in 2009 with 64.9% the highest in the country, a large number of people from Notranjsko-kraška worked in the neighbouring regions. Since the number of passenger cars per 1,000 population is very high compared to other regions, people in the region are among the most mobile in the country. On the other hand, Notranjsko-kraška has three times lower road network density than the Podravska region. In 2008, the area of one square-kilometre in Notranjsko-kraška was covered by less than 1 km of public roads. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men$ za ženske-2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 1.456 52.163 35,8 552 519 33 1.966 2009120101 2.967 467 18.424 16.311 2.113 2009 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.342 3.706 2009 1.120 2009 ji 'sSràmfE» Of« Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 88.980 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 1. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 3.635 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 2,9 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and dodoral studies. 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, MNZ / Sources: SORS, MNZ 708 2.816 21.544 2.257 43.339 65.220 28.300 477 21.594 10.898 5.972 Notranjsko-kraška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July 2009 Moiki i Hen B skupine (leta) Ženske / Women 26375 age groups (years) 25788 37 164 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 163 563 441 933 755 1193 980 1 202 1386 2031 21 70 2112 2005 2082 2121 2087 1681 1457 1205 1219 1320 1309 1821 1860 1878 1858 1722 1873 1849 1395 1273 1178 1145 0-4 1314 - 5 % % 5 1 1 Notranje selitve - priselitve v n otra nj s ko- kraš ko regijo in odšel itve iz te regije, 2009 internal migration - immigrants to and emigrants from the Notranjsko-kraška region, 2009 število / number 0 250 500 750 1000 1250 1500 !_!_!_!_I Skupaj / Total Osrednjeslovenska 1 • ©SURS Obalno-kraška Goriška Gorenjska Savinjska Podravska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska » Zasavska 1 Pomurska j Koroška ] Upoštevane so notranje selitve državljanov included. prlsejltve u immigrants odse|i(ve — emigrants RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are Goriška statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 001 Ajdovščina 046 Kobarid 006 Bovec 007 Brda 014 Cerkno 036 Idrija 044 Kanal 075 Miren-Kostanjevica 084 Nova Gorica 201 Renče - Vogrsko 183 Šempeter-Vrtojba 128 Tolmin 136 Vipava Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Čepravje ta regija ustvarila leta 2008 manj kot 6 % slovenskega BD P, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi. V letu 2009 je bilo brez zaposlitve 7,1 % tukajšnjih aktivnih prebivalcev, delež delovno aktivnih med starejšimi prebivalci (55-64 let) pa je bil tukaj nadpovprečno visok. Četudi so bile plače zaposlenih v podjetjih na tretjem mestu v državi, so bile nižje od slovenskega povprečja. Leta 2009 je bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih največ bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 117, a so bile odsotnosti zaposlenih v povprečju kratkotrajne. Ta regija je izstopala tudi po številu upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in -poleg koroške in gorenjske regije - tudi po številu očetov, ki so izrabili pravico do očetovskega dopusta in nadomestila. Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med Slovenci, je tudi delež prebivalcev v starosti 65 let in več tukaj največji v državi (leta 2009 je znašal že 18,1 %); v letu 2009 jih je bilo v tej starostni skupini kar za 34 % več kot v starostni skupini 014 let. To seje odražalo v enem najvišjih indeksov staranja v Sloveniji in hkrati v največjem številu starostno odvisnih prebivalcev glede na druge regije (46 na 100 delovno sposobnih oseb). This region lies at the far west of Slovenia along the border with Italy. The Julian Alps, the Soča River and the fertile Vipava valley are the most prominent natural features of this region. Although it contributed less than 6% to total national GDP in 2008, in terms of GDP per capita it ranked third in the country. In 2009, 7.1% of the labour force were unemployed. The employment ratio of older persons (aged 55-64) was above the average in Slovenia. Although earnings of persons employed by enterprises were third in the country in 2009, they were under the national average. In the same year the highest number of sick leave cases was registered (117 per 100 persons in employment), but leaves were among the shortest. This region had the highest rate of people working part-time due to parenthood and together with Koroška and Gorenjska regions the highest rate of fathers who were beneficiaries of father's compensation and paternity leave. As life expectancy is the highest in Slovenia, the share of people aged 65+ is also the highest. In 2009 the share of old people in Goriška was already 18.1%. Furthermore, in Goriška the age group 65+ exceeded the number of population aged 0-14 by 34%, which reflected in almost the highest ageing index in Slovenia and contributed to the highest number of age dependant persons among regions - 46 per 100 working-age persons. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/20101) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 2009 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 Number of registered unemployed persons, 2009 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009-2' Average monthly gross earning by statistical region of residence, za moške-2' for men$ za ženske-2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 2.325 119.055 51,2 1.252 9.106 5.089 200912010i 7.056 1.110 48.2 30 42.496 5.734 3.821 1.451 2009$ 1.487 1.407 3.671 Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 228.271 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 31. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 17.172 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 6,6 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, u niersity, specialist's, master's and d o dora! studies 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data include enterprises, companies and organisations in all SKD adivities, employing 20 or more employees Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 2.098 5.704 31.703 9.939 236.242 554.117 69.171 1.137 50.904 56.472 10.559 Goriška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1. julij 2009 Motti/Meo starostne skupine (leta) Ženske / Women 59585 age groups (years) 59470 108 90 + 394 85-89 1380 1002 80-84 2314 1756 75-79 2890 2347 70-74 3107 2699 3077 3197 60-64 3247 4952 55-59 4547 4773 50-54 4379 4659 45-49 4152 4620 40-44 4229 4585 35-39 3953 4810 30-34 4269 4552 25-29 3836 3544 20-24 2848 3128 15-19 3004 2770 10-14 2654 2652 5-9 2435 2842 0-4 2755 5 % % 5 1 1 Notranje selitve - priselitve v goriško regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internat migration - immigrants to and emigrants from the Goriška region, 2009 Skupaj / Total Osred njeslovenska Obalno-kraška Gorenjska Podravska Savinjska Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Pomurska Zasavska Koroška 500 —J— 1000 —I- 2000 _I_ število /number 2500 3000 I—j pnsemve immigrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 0 Obalno-kraška statistična regija šifra, ime občine / code & name of municipality 019 Divača 035 Hrpelje - Kozina 040 Izola/lsola 049 Komen 050 Koper/Ca po d i stria 090 Piran/Pira no 111 Sežana Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Tri četrtine bruto dodane vrednosti v regiji ustvarijo storitvene dejavnosti. Leta 2008 so skoraj petino bruto dodane vrednosti v regiji ustvarile dejavnosti prometne panoge; med temi so prispevale največji del pristaniška dejavnost in z njo povezane dejavnosti Luke Koper. Tudi delež, ki ga k celotni bruto dodani vrednosti v regiji prispevata gostinstvo ter obmorski in zdraviliški turizem, je v primerjavi z deležem, ki ga te dejavnosti ustvarijo v drugih regijah, tukaj največji. Obalno-kraška regija je leta 2009 ustvarila četrtino vseh turističnih prenočitev v državi (polovico teh prenočitev so prispevali slovenski turisti; med tujimi turisti so prevladovali Italijani, Avstrijci in Nemci). Kmetijska gospodarstva v tej regiji spadajo po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi in tudi po povprečnem številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo med manjša v državi. V letu 2007 se je okoli 40 % tukajšnjih kmetijskih gospodarstev ukvarjalo z gojenjem trajnih nasadov, najpomembnejšo kmetijsko panogo v regiji; med družinskimi kmetijami pa je bilo 6,5 % takih, ki so svoj dohodkovni položaj izboljševale z dopolnilnimi dejavnostmi. V letu 2 009 je bila stopnja rasti prebivalcev v tej regiji največja (1 5 %o); število prebivalcev se je povečalo predvsem zaradi novih priseljencev iz tujine. The coastal region with the submediterranean climate is the only one with an exit to the sea. Natural features enable the development of tourism, transport and special agricultural crops. Three quarters of gross value added are created by services. In 2008 almost a fifth of gross value added was created by transport, activities in the Port of Koper representing the highest share. The shares of hotels and restaurants and of coastal and spa tourism in the total gross value added are higher than in other regions. The Obalno-kraška region recorded a quarter of all tourist overnights in the country in 2009; almost a half by domestic tourists. As regards foreign tourists, Italians, Austrians and Germans predominate. Agricultural holdings in this region were among the smallest in Slovenia both in terms of utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. In 2007, around 40% of agricultural holdings were gorwing permanent crops, which are the most important ones within utilised agricultural area compared to other regions in Slovenia. In the same year, 6.5% of family farms performed supplementary activities to improve their income. The Obalno-kraška region had the highest population growth rate (15%o) in 2009. The number of inhabitants mostly increased due to new immigrants from abroad. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7 . 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast, 2009 Natural increase, 2009 Število učencev, 2009/201 01) Number of pupils, 200912010« Število dijakov, 2009/20101' Number of upper secondary school pupils, Število študentov, 2009/20102' Number of tertiary students, 2009I20102> Število diplomantov, 2 0 0 92' Number of tertiary graduates, 2009$ Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, Number of persons in 2009 paid employment, 200 Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 registered unemployed persons, Number of Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, 2009 by statistical region za moške2' for men$ za ženske2' for women$ Število podjetij, 2009 Number of enterprises, Prihodek podjetij, mio. Turnover of enterprises, EUR, 2009 mio EUR, 1 05, 2 1.121 1.036 85 7.266 3.803 200912010i 5.495 47.345 3.537 2009 1.516 monthly gross of residence 2009$ Average earning 1.547 1.475 11.096 2009 2009 ji/ STA|f5h!:!^NCi^!C^PCSTIPf1BlLlI!S:EUìLCCVC1VIfc Bruto investicije v nova osnovna sredstva4', 1.000 EUR, 2009 410.736 Gross in vestments (new assets)4*, 1,000 EUR, 2009 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2008 Regional gross domestic product, mio EUR, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 Number ofagricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 Utilised agricultural area, ha, 2007 Število ležišč5', 2009 Number of bed places5) 2009 Število prihodov turistov, 2009 Number of tourist arrivals, 2009 Število prenočitev turistov, 2009 Number of overnight stays, 2009 Število osebnih vozil, 31.12. 2009 Number of passenger cars, 3 Ì. 12.2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 Number of road traffic accidents, 2009 Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 12. 2009 Number of dwellings, Dwelling stock, 31.12.2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2008 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 22.573 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2008 Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, mio. EUR, 2008 3,9 Estimated damage caused by natural disasters, mio EUR, 2008 " Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. / Data relate to the beginning of the school year. 2 Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju. / Data include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and dodoral studies. 31 Začasni podatki. I Provisional data. 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete. / Data indude enterprises, companies and organisations in al SKD adivities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5 Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto. /Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 2.105 2.934 18.329 26.907 649.303 2.231.591 62.821 1.458 49.627 50.584 12.252 ^/TATlTAITäCUOFcTWlMOFcS^ Obalno-kraška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July 2009 Moški/Me/i starostne skupine Ženske / Women 55014 age groups 54850 61 90 + 221 418 85-89 1022 869 80-84 1892 1568 75-79 2522 2113 70-74 2841 2493 2847 3076 60-64 3063 4515 55-59 4410 4697 50-54 4415 4395 45-49 4137 4183 40-44 3860 4386 35-39 3703 4771 30-34 25-29 4083 4436 3876 3584 2536 20-24 15-19 10-14 3013 2432 2194 5-9 2084 2213 0-4 2021 2506 2408 % 5 3 1 5 % Notranje selitve - priselitve v obalno-kraško regijo in odselitve iz te regije, 2009 Internal migration - immigrants to and emigrants from the Obalno-kraška region, 2009 število / number 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500 Skupaj / Total Osrednjeslovenska Goriška Not ranj s ko- kraška Podravska Savinjska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Zasavska Pomurska priselitve immigrants odselitve Koroška emigrant Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev. / Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. e suns Kohezijska regija Vzhodna Slovenija Šifra, ime statistične regije / Code & name of statistical region 01 Pomurska 02 Podravska 03 Koroška 04 Savinjska 05 Zasavska 06 Spod nje posavska 07 Jugovzhodna Slovenija 10 Notranjsko-kraška Vzhodna Slovenija obsega okrog 12.000 km2. Njena lega na stičišču Alp, Panonske nižine ter Dinarskega gorovja se odraža v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni alpski del se proti vzhodu niža v vinorodna gričevja na robu Panonske nižine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj nižja od povprečne v državi. V gospodarskem pogledu velja ta regija za manj razvito. Zaznamuje jo kmetijska dejavnost, saj se tukaj nahaja več kot 70 % kmetijskih gospodarstev in večji del kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto dodani vrednosti (BDV). Veliko več prispeva industrijska dejavnost (okrog 40 %), in sicer združuje tradicionalne in moderne panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter elektrotehnična dejavnost). Zaposleni v tej regiji ustvarijo nižji bruto domači proizvod in imajo nižje plače kot zaposleni v Zahodni Sloveniji, delež brezposelnih med aktivnimi prebivalci pa je v tej regiji večji. Ta regija ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi države, saj se na njenem ozemlju poleg edine jedrske elektrarne nahaja večina energetske infrastrukture. K njeni prepoznavnosti prispevajo tudi bogata naravna dediščina kraškega podzemlja, termalni izviri, tradicionalni pustni običaji z znanim pustnim likom kurentom ter najstarejši domači obrti - suhorobarstvo in lončarstvo. Vzhodna Slovenija covers around 12,000 km2. Located at the meeting point of the Alps, the Pannonian Basin and the Dinaric Mountains it reveals diverse landscapes as its north-west Aipine ridge descends into the wine-growing hills at the edge of the Pannonian Plain in the east and lowers into the karstified Dinaric Mountains towards the south. The population density is due to sparsely populated border areas and some large uninhabited areas covered with forests beiow the national average. In terms of economy, the region presents a less developed part of Slovenia. More than 70% of Slovene farms located within it and a high share of arable land show the importance of agriculture, although a iow share of the gross value added (GVA) is derived from it. The industriai sector comprises traditional and modern industriai branches (mining, textile, car, pharmaceutical, electronics and electrical appliances), contributing around 40% to the GVA. Gross domestic product and earnings of persons employed are in this region lower than in Zahodna Slovenija, while the unemployment rate is higher. With most of the power plant infrastructure, including the only nuclear power plant in Slovenia, the region is the country's energy supplier. The region is not known only for its natural heritage such as the underground Karst world and thermal springs, but also for its traditional Shrovetide festivities with Kurent as the most famous figure and traditional handcrafts as woodenware and pottery. Površina, km2, 1 . 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1. 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, I. 7. 2009 Prebivalci, stari 0-14 let, Population aged 0-14, %, 2009 2009 1 .7. 2009 7. 2009 Prebivalci, stari 65 let ali več, Population aged 65 or over, %, Indeks staranja, 1.7. 2009 Age/'ng index, 1. 7. 2009 Povprečna starost prebivalcev, 1 . 7. 2009 Mean age of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of liv births 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2009 Natural increase per 1,000 population, 2009 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2009 Total increase per 1,000 population, Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2009 2009 2009 Annua population growth rate, %o, Število učencev, 2009/1 01) Number of pupils 2009110" Število dijakov, 2009/1 01' Number of upper secondary school pupils, 2009110V Število študentov, 2009/101' Number of tertiary students, 2009110" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, %, 2009 Population aged 25-64 with elementary education or less, ' 2009 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, % , 2009 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 2009 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, /c, 2009 Population aged 25-64 with tertiary education, %, 2009 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, 2009 Number of persons in paid employment, 2009 1.084.310 2,1 3,4 12.212 88,8 I 3, 7 I 6,6 120,6 4 1,6 0,2 1 9, 1 6 1,8 1 9, 1 ji/ STATWOIS¥O™®4Om Število samozaposlenih oseb, 2009 51.653 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 55.793 Number of registered unemployed persons, 2009 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2009 59,2 Employment population ratio, %, 2009 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2009 11,1 Registered unemployment rate, %, 2009 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2009 1.306,17 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2009 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2009 860,16 Average monthly net earnings per person, EUR, 2009 Število podjetij, 2009 71.492 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 31.279 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2009 188,3 Number of enterprises per 1,000persons employed by these enterprises, 2009 BDP, mio. EUR, 2008 16.510 GDP, mio EUR, 2008 BDP na prebivalca, indeks, SI=100, 2008 82,9 GDP per capita, index, SI = 100,2008 BDP na zaposlenega, indeks, SI =100, 2008 89,8 GDPper employee, index, S= 100,2008 BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2008 3,9 GVA in agriculture, %, 2008 BDV v industriji, % 2008 41,9 GVA in industry, %, 2008 BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2008 54,2 GVA in services, %, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 53.657 Number of agricultural holdings, 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 340.014 Utilised agricultural area, ha, 2007 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2007 6,3 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2007 Število prenočitev turistov, 2009 3.900.866 Number of overnight stays, 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 10.842 Number of road traffic accidents, 2009 Cohesion region Vzhodna Slovenija Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 1 2. 2009 Number of dwellings Dwelling stock, 31. 12. 2009 Število dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2009 Number of dwellings competed per 1,000 population, 2009 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2008 Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia), 2 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2008 Gross domestic expenditure in R&D (% of regonä GDP, 2008 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t, 2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2009 Municipal waste collected per capita, kg, 2009 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 2008 Data relate to the beginning of the school year. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July 2009 445.628 3,2 28,7 Moški/Men 539101 2740 7321 1 4141 19272 25775 28238 409 60 44709 43939 42777 40803 43108 42279 36130 30072 26029 24345 25867 starostne skupine (leta) age g-oups (years) 90 85- Ženske ! Women 545209 2585 1 7906 24389 25883 29523 37851 41379 41 373 40550 36747 38751 37532 31787 27866 24731 23175 2481 7 1.1 397.891 242.819 2008 188.965 75- 70- 65- 20- 1 5- Kohezijska regija Zahodna Slovenija Šifra, ime statistične regije / Code & name of statistical region 08 Os red nj es love ns ka 09 Gorenjska 11 Goriška 12 Obalno-kraška Zahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km2. Sega izpod Alp in se razteza čez kraško, deloma gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Mediterana. V Al pah, ki se iz severa in severozahoda zaključijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je zgoščeno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav ta ko ob obali. Oddaljeni hriboviti in gorati predeli so večinoma neposeljeni. Število prebivalcev se v Zahodni Sloveniji povečuje hitreje kot v Vzhodni Sloveniji, deloma zaradi naravnega prirasta, še bolj pa zaradi priseljevanja. Zahodna Slovenija zajema gospodarsko najbolj razvita območja v državi. Storitve prispevajo okrog 70 % bruto dodane vrednosti. Infrastrukturno omrežje ima tu dve veliki prometni središči - Luko Koper in mednarodno Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Vtem delu države se nahaja večina državnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del pomembnih poslovnih in inovacijskih dejavnosti in intenzivna raziskovalna dejavnost. Svetovno znane turistične znamenitosti privabljajo v ta del Slovenije številne turiste. Regija slovi tudi po očarljivih kraških vasicah z odlično kulinarično in vinsko ponudbo, po tradicionalnem čipkarstvu in kovaštvu ter po mnogih priložnostih za različne športne aktivnosti. Zahodna Slovenija covers around 8,000 km2 and is located between the Alps and the Mediterranean, passing the karstified, partly wooded Dinaric Mountains. In the Alps, stretching with their ridges into Slovenia from the north and north-west extends the only Slovene national park - the Triglav National Park. The south-west edge of the region reaches a short coastline of the Adriatic Sea in length of only 47 km. Population in the region is mainly concentrated around the capital Ljubljana and other urban centres, also at the coast. Remote hilly and mountainous areas are mainly uninhabited. The number of population in Zahodna Slovenija is increasing faster than in Vzhodna Slovenija due to natural increase and even more because of immigration. Zahodna Slovenija includes the country's most economically developed areas. Services have with around 70% the largest share in the gross value added. The regional transportation network has two important centres - the Port of Koper and the largest Slovenian international airport Ljubljana Jože Pučnik Airport. Besides the concentration of government institutions, central business activities and innovations, the region is also characterised by intensive research activities. Some popular mountain and coastal tourist resorts attract a high number of tourists. The region is famed for its charming villages with specific culinary and wine offers, tradition of lace-making and blacksmithing, and many opportunities for all kinds of sporting activities. Površina, km2, 1. 7. 2009 Area, km2, 1. 7. 2009 Število prebivalcev, 1 . 7. 2009 Population, 1. 7. 2009 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2009 Density of population, 1. 7. 2009 Prebivalci, stari 0-1 4 let, Population aged 0-14, 2009 2009 1 .7. 2009 7. 2009 Prebivalci, stari 65 let ali več, Population aged 65 or over, Indeks staranja, 1. 7. 2009 Age/'ng index, I. 7. 2009 Povprečna starost prebivalcev, 1 . 7. 2009 Mean age of population, 1. 7. 2009 Število živorojenih, 2009 Number of live births, 2009 Število umrlih, 2009 Number of deaths, 2009 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2009 Natural increase per 1,000 population, 2009 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2009 Total increase per 1,000 population, Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2009 2009 2009 Annua population growth rate, %o, Število učencev, 2009/1 01) Number of pupils 2009110" Število dijakov, 2009/101' Number of upper secondary school pupils, 2009110V Število študentov, 2009/101' Number of tertiary students, 2009110" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, %, 2009 Population aged 25-64 with elementary education or less ' 2009 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, % , 2009 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 2009 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, /o, 2009 Population aged 25-64 with tertiary education, 2009 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 Number of persons in employment, 2009 Število zaposlenih oseb, 2009 Number of persons in paid employment, 2009 3,1 1 2,9 118,8 1 4, 3 1 6,4 115,2 41,1 11,6 13,9 57,8 28,3 ji 'slAAWMDtfEPUBLfi OMA Število samozaposlenih oseb, 2009 Number of self-employed persons, 2009 Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 Number of registered unemployed persons, 2009 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2009 Employment population ratio, %, 2009 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2009 Registered unemployment rate, %, 2009 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2009 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2009 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2009 Average monthly net earnings per person, EUR, 2009 Število podjetij, 2009 Number of enterprises, 2009 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2009 .550,96 988,90 89.439 39.146 30.351 51.781 61,9 6,9 Turnover of enterprises, mio EUR, 2009 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2009 1 84,5 Number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises, 2009 BDP, mio. EUR, 2008 20.79 5 GDP, mio EUR, 2008 BDP na prebivalca, indeks, SI = 1 00,2008 119,5 GDP per cepite, index, SI =100, 2008 BDP na zaposlenega, indeks, SI =1 00, 2008 1 09,9 GDP per employee, index, Sl= 100, 2008 BDV v kmetijskih dejavnostih, %, 2008 1,4 GVA in agriculture, % 2008 BDV v industriji, %, 2008 27,4 GVA in industry, %, 2008 BDV v storitvenih dejavnostih, %, 2008 71,1 GVA in services, %, 2008 Število kmetijskih gospodarstev, 2007 21.683 Number of agricultural holdings 2007 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 1 48.761 Utilised agricultural area, ha, 2007 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2007 6,9 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2007 Število prenočitev turistov, 2009 5.1 1 2.907 Number of overnight stays, 2009 Število cestnoprometnih nesreč, 2009 9.75 5 Number of road traffic accidents, 2009 fM/tSffiWOFTTSSLKSt0^ Cohesion region Zahodna Slovenija Število stanovanj, stanovanjski sklad, 31. 1 2. 2009 Number of dwellings Dwelling stock, 31. 12. 2009 Število dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2009 Number of dwellings competed per 1,000 population, 2009 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2008 Gross domestic expenditure in R&D % of total in Slovenia), 2 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2008 Gross domestic expenditure in R&D % of regonal GDP, 2008 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2009 Municipal waste collected, t 2009 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2009 Municipal waste collected per capita, kg, 2009 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1 .000 EUR, 2008 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2008 Gross fixed capital formation for environmental protedi on, 1,000 I) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta. Vira: SURS, M NZ / Sources: SORS, MNZ 2008 Data relate to the beginning of the school year. Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2009 Population by age groups and sex, 1 July 2009 39 2.624 5,3 71,3 Moški/Ms» starostne skupine (leta) Ženske / Women 472666 age groups (wars) 485359 735 90 + 2711 2944 8 5-89 8562 71 27 80-84 1 541 7 1 3018 75-79 20646 1 7681 70-74 22798 20950 65-69 24642 241 58 60-64 25932 34731 5 5-59 34665 35406 50-54 34957 35767 45-49 34724 40-44 3551 2 36523 3 5-39 33660 39433 30-34 35694 37472 2 5-29 33753 3401 5 20-24 31477 25286 15-19 24254 22700 10-14 21164 22336 5-9 20731 25556 0-4 24058 % 5 5 % 2,1 427.856 1 46.73 7 2008 1 57.670 SLOVENE RE Za podatke od leta 2008 dalje velja spremenjena statistična definicija prebivalstva, ki temelji na konceptu običajnega prebivališča; v Sloveniji je to lahko stalno ali začasno prebivališče. Ključno merilo za uvrstitev osebe med prebivalstvo Slovenije je dolžina prebivanja v Sloveniji. Prebivalci Republike Slovenije so po spremenjeni statistični definiciji osebe (ne glede na državljanstvo) s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Po predhodni definiciji smo za prebivalca Slovenije šteli vsakogar, ki je v Sloveniji prijavil stalno in/ali začasno prebivališče. Nismo pa upoštevali tistih državljanov Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so prijavili, da bodo začasno odsotni iz Republike Slovenije za tri mesece ali več. Dolžina prebivanja v Sloveniji ni bila pomembna. Posledic spremembe statistične definicije prebivalstva je več. Osnovna sprememba se odraža v številu prebivalcev Slovenije: marca 2008 je imela Slovenija po stari definiciji približno 12.000 prebivalcev več kot po novi, konec septembra 2008 pa 26.000. Ta razlika je posledica nevključitve tistih oseb med prebivalstvo, ki so v Sloveniji prijavile prebivališče za čas, krajši od enega leta; to so bili večinoma tujci. Bistvena sprememba je vidna tudi v prostorski prerazporeditvi prebivalstva po občinah. Po novi definiciji namreč štejemo osebe na naslovu začasnega prebivališča, v primeru, da imajo poleg stalnega prijavljeno tudi začasno prebivališče za čas enega leta ali več. Po stari definiciji smo te osebe šteli na naslovu stalnega prebivališča. Posledica prerazporeditve prebivalstva je tudi spremenjena starostna sestava prebivalstva po posameznih občinah in naseljih. Od leta 201 0 dalje so podatki o prebivalstvu objavljeni po spremenjenem poimenovanju referenčnih datumov. Podatki o prebivalstvu so se v preteklosti nanašali na zadnji dan leta oz. polletja/četrtletja, po novem pa so objavljeni po stanju na prvi dan leta oz. polletja/ četrtletja. Spremembaje le v poimenovanju referenčnega datuma, vsebinske razlike pa ni. Razlogi za spremembo so v uskladitvi SURS objav z objavami drugih držav in Eurostat-a. Z objavo podatkov za leto 2009 smo v publikaciji prešli na stanje sredi leti (na prvi dan drugega polletja). Od leta 2008 pomeni notranja selitev spremembo naselja prebivališča prebivalca Slovenije na območju Slovenije. Podatki o notranjih selitvah so pripravljeni skladno z novo definicijo prebivalstva Slovenije. Za leto 2008 so med podatke o notranjih selitvah prvič vključene tudi selitve tujih državljanov v Sloveniji. Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev, mlajših od 15 let in starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 15-64 let, pomnoženo s 100. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (1 5-49 let) v koledarskem letu. Prezgodnja umrljivost predstavlja delež oseb, ki so bile ob smrti stare manj kot 65 let. Indeks staranjaje razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let) pomnoženo s 100. GI ON S IN FIGURES Data on population from 2008 on are based on the changed statistical definition of population. The basis of the concept is the so-called usual residence, which in the case of Slovenia includes permanent or temporary residence. The key criterion for determining usual residence is taking into account the residence period: population are people who have lived in Slovenia for a year or more and people who intend to live in Slovenia for a year or more. According to the previous definition every person who registered permanent and/or temporary residence in Slovenia was counted among population. We excluded citizens of the Republic of Slovenia with registered permanent residence in Slovenia who had registered temporary absence from Slovenia for three months or more. The length of a person's stay in Slovenia was not important. The change of statistical definition of population carries several consequences. The basic change can be seen in the number of population itself; in March 2008 the population of Slovenia was about 12,000 more by the old definition than by the new one and at the end of September 2008 26,000. This difference is the result of non-inclusion of persons who had registered residence in Slovenia for less than a year; these were mostly foreigners. An important change can also be seen in the territorial redistribution of the population among municipalities. Persons with registered permanent as well as temporary residence for a year or more are in accordance with the new definition counted among the population at the address of their temporary residence. Such persons were counted at the address of their permanent residence by the old definition. The redistribution of the population can result in a changed age structure in some municipalities and settlements. Population data from 2010 onwards are released according to the change of the reference dates. In the past the data referred to the last day of each year/half year /quarter, but after the change they refer to the first day of each year /half year/quarter. The change, however, is only in the name, as there is no change in the actual content. Reasons for the change are the harmonization of SORS releases with other countries and E u ros tat. With the release of data for 2009 we started to publish data for the mid-year (on the first day of the second half year). From 2008 on an internal migration is a change of settlement of residence of a Slovenian resident carried out on the territory of Slovenia. Data on internal migration are prepared in accordance with the new definition of population of Slovenia. For 2008 data on internal migration include for the first time also migration of foreign citizens in Slovenia. Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and older than 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100. Total fertility rate is the average number of live born children per one woman in reproductive age (15-49 years) in the calendar year. Premature mortality is a share of population under 65 years of age at death. Ageing index is the ratio between the old population (aged 65 years or more) and the young population (aged 0-14 years), multiplied by 100. SIATlSTlCMJTtE CFTIl-E RHU E Dejansko obremenitev posameznega učitelja na srednji šoli izražamo z ekvivalentom polnega delovnega časa. Toje razmerje med dejansko in predpisano učno obveznostjo. Indeks delovne migracije je razmerje med številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti delovnega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v teritorialni enoti prebivališča pomnoženo s 100. Indeks delovne migracije je kazalnik, ki za določeno teritorialno enoto povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih prebivalcev, ki tam prebivajo. Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne upošteva pa vseh notranjih delovnih migracij v okviru opazovane teritorialne enote. Indeks ne pove, kako pogostaje migracija na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena oseba migrira, odhaja na delovno mesto v drugo teritorialno enoto, torej v tisto, v kateri nima prijavljenega prebivališča. Izredna izplačila vključujejo 13. plačo, božičnice in druga izplačila, ki ne predstavljajo redne plače. Denarna socialna pomoč je denarna pomoč (v izjemnih primerih se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi v obliki bonov, naročilnice, plačila računov itd.), dodeljena upravičencem, ki si ne morejo sami zagotoviti preživetja z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja ali iz drug ih virov oziroma z nadomestili ali prejem ki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki sojih dolžni preživljati, ali na drug način. Hospitalizacija je zdravstvena oskrba osebe v eni bolnišnici, ki praviloma traja več kot 24 ur oziroma vsaj eno noč. Sestavlja jo ena ali pa več zaporednih bolnišničnih epizod v eni bolnišnici. Bolnišnična epizoda je zdravstvena oskrba osebe v okviru ene zdravstvene službe izvajalca na eni lokaciji. Hospitalizacijo dobimo, če združimo vse epizode pri osebi, ki seje zdravila v neki bolnišnici. Bolniški stalež za polni delovni čas izraža odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Med izgubljene koledarske dni se štejejo vsi dnevi odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju. Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je število primerov odsotnosti zaradi bolniškega staleža na 1 00 zaposlenih. Upoštevani so vsi primere, ki imajo zaključen bolniški stalež v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj seje bolniški stalež začel. Paritete kupne moči (PKM) so tisti pretvorniki valut, ki odpravijo razlike v ravni cen med državami. Pretvorba s PKM pomeni, daje BDP na prebivalca v vseh državah izražen z istim nizom cen, tako da primerjava med državami odraža le razlikev količini proizvedenih izdelkov in storitev. Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je osnovni statistični standard za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti v uradnih statističnih in administrativnih podatkovnih zbirkah na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Z -J/i/ STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENUE srrrsnocLOfTicE of tie rsobuc of shvénia CI ON S IN FIGURES The actual load of each teacher in upper secondary school is expressed by the full time equivalent. This is the ratio between the actual and the required teaching obligation. Labour migration index is the ratio between the number of persons in employment (excluding farmers) in a certain territorial unit by workplace and the number of persons in employment (excluding farmers) in the territorial unit by residence multiplied by 100. The labour migration index is the indicator which for a specific territorial unit links the number or workplaces with the number of persons in paid employment (according to residence). It only measures the relationship within a specific territorial unit and does not take into account internal labour migration within the observed territorial unit. This index does not indicate how frequent the migration to the workplace is (daily, weekly or less frequently,) but only that employed persons migrate to work to a different territorial unit than they have registered their residence. Extra payments include 13th month payments, Christmas bonuses, New Year bonuses or other payments paid in addition to the regular monthly earnings. Financial social assistance is financial assistance (exceptionally it can be given in kind in the form of coupons, order forms, payment of bills, etc.) given to beneficiaries who cannot provide their own living by working, with rights from work or insurance, with income from property and from other sources, or with benefits or receipts according to other regulations, or with the help of those who are obliged to support them or in some other way. Hospitalization (hospital-based treatment) is a set of episodes, i.e. in-patient health services given to a person in one hospital that last for more than 24 hours or at least one night. An episode is health care delivered to a person within one health care service at one location. These episodes aggregated for one person are shown as hospitalizations. Sick leave for Hill-time employed persons is expressed as percentage of lost calendar days per employee. Lost calendar days include all days of absence from work for one closed case of diagnosis in the period of observation. index of temporary disability is expressed as the number of days of temporary absence per employee, i.e. number of lost calendar days per person in paid employment. Frequency of spells per 100 employees shows the number of absence cases due to sick leave per 100 employees. All closed sick leave cases for one diagnosis in the observed year are included, irrespective of the time of the beginning of the individual sick leave case. Purchasing Power Parities (PPPs) are the rates of currency conversion that eliminate differences in price levels between countries. Conversion by PPP means that in all countries the GDP per capita is expressed in the same set of prices, so that comparison between countries reflects only differences in the volume of goods and services produced. Standard Classification of Activities is a basic statistical standard used for classifying business entities by activities in official statistical and administrative databases from economic and social fields and from the field of environment and natural resources. In 2008 the new classification of activities of business entities called SKD 2008 replaced the previ- SLOVENE RE letom 2008 seje začela uporabljati novo različica Standardne klasifikacije dejavnosti - SKD 2008, ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo SKD 2002. Nova klasifikacija prinaša številne spremembe in dopolnitve, ki so posledica strukturnih sprememb v gospodarstvu v zadnjih letih. Največ spremembje na področju tržnih storitvenih dejavnosti in na področju predelovalnih dejavnosti. Podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba, ki je med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo, in opravlja kot glavno dejavnost eno izmed dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Podatki za leto 2008 zajemajo podjetja, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno izmed dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008). Podjetja v dejavnostih od C-K so se prikazovala za predhodna leta (do vključno 2007), vključevala pa so naslednje dejavnosti SKD: rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom in vodo, gradbeništvo, trgovina in popravila motornih vozil, gostinstvo, promet, skladiščenje in zveze, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve. Obrtni obrati so v obrtni registervpisani subjekti, ki opravljajo obrtne dejavnosti, dejavnost domače in umetnostne obrti ter obrti podobne dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali obrtna zadruga. Bruto investicije v nova osnovna sredstva obsegajo nakupe lastnih osnovnih sredstev v tekočem oz. poročevalskem letu; posodobitve, rekonstrukcije in prenove že obstoječih osnovnih sredstev; lastno izgradnjo in pridobitev (brez plačila) osnovnih sredstev; nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing) in naložbene nepremičnine. Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se nepretrgoma uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto. Delijo se na opredmetena (gradbeni objekti in izboljšava zemljišč, stroji, oprema in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva - večletni nasadi in osnovna čreda) in neopredmetena osnovna sredstva (študije, projekti in raziskovalna dela; programska oprema; zabava in izvirniki oz. originali na področju filma, glasbe ipd.). Gostota gradnje novih stavb je ocenjena na podlagi tlorisne površine novogradenj, v kateri se upoštevajo podatki o bruto površini stavbe in številu etaž vseh novogradenj, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga; predstavlja prevoz ene tone blaga po cesti na razdalji enega kilometra. Podatki s področja turizma so za leto 2009 objavljeni po spremenjeni metodologiji in pomenijo prelom v časovni seriji podatkov, tako da s prejšnjimi leti neposredno niso primerljivi. Poglavitne razlike v novi metodologiji so; spremenjen način priprave okvira opazovanih enot, vstavljanje podatkov za enote, ki niso pravočasno sporočile podatkov in uvedba praga zajetja za mesečno poročanje podatkov. Bruto zasedenosti ležišč se dobi z deljenjem skupnega števila prenočitev s produktom ležišč in številom dni v posamezni sezoni (včasih se to imenuje potencialne prenočitve na /x G I ON S FIGURES ous SKD 2002. The new classification brings many changes, which are the result of structural changes in the economy in recent years. Most of the changes thus involve market services and manufacturing. Enterprise is a registered legal or natural person which had either turnover or employment during the reference year and which performs one of the activities of the Standard Classification of Activities as its main activity. Data from 2008 on include enterprises that perform one of the activities of the Slovene Standard Classification of Activities (SKD 2008) as their main activity. Data for previous years (until 2007) included enterprise in activities C-K which performed one of the following activities: mining and quarrying, manufacturing, electricity, gas and water supply, construction, wholesale, retail, certain repair, hotels and restaurants, transport, storage and communication, financial intermediation, real estate, renting and business activities. Craft plants are registered subjects performing a craft activity, an activity of home craft and applied arts as well as activities which are similar to craft being performed by self employed, economic company or a craft collective. Cross investments in new fixed assets comprise purchase of new own fixed assets in the current or reporting year; modernisation, reconstruction and renovation of existing fixed assets; own formation (without payment) of fixed assets; purchase value of fixed assets in financial leasing and real estate as an investment asset. Fixed assets are produced assets that are used continuously in the production process for more than a year. Fixed assets are divided into tangible (construction work, land improvement, machinery, transport and other equipment, cultivated assets - orchard development and breeding stock) and intangible fixed assets (studies, projects and research work; software and originals in the field of film, music, etc.). New construction density is estimated upon floor area of new buildings, derived from gross area and number of storeys of all new constructions for which building permits were issued. Tonne-kilometre (tkm) is a unit of measure of goods transport which represents the transport of one tonne by road over a distance of one kilometre. Tourism data for 2009 are published according to the new methodology and represent a break in time series (data are not directly comparable with data from previous years). The main differences in the new methodology are: changed procedure of preparing the framework of observation units, imputation of data for units that had not reported data in time and the introduction of a threshold for monthly reporting of data. Cross bed occupancy is obtained by dividing the total number of overnight stays by the product of beds and number of days in each season (also called potential overnight stays per bed) for the same group of accommodation. Bed occupancy data from 2009 onwards include only tourist accommodation facilities with at least 10 permanent beds. SLOVENE RE ležišče) za enako skupino obratov. Podatki o zasedenosti ležišč od leta 2009 dalje zajemajo samo tiste turistične nastanitvene objekte, ki imajo v svoji stalni ponudbi najmanj 10 stalnih ležišč. Ekvivalent polnega delovnega časa (EPDC)je mera, ki odraža dejanski obseg časa (število delovnih ur), ki ga zaposleni porabijo za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD). V EPDČ izražamo zato, da preprečimo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenosti na področju RRD. Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (BIRR) so skupni notranji izdatki za RRD, ki se izvajajo na nacionalnem ozemlju vdoločenem obdobju. BIRR vključuje RRD, ki se izvaja znotraj države in je financiran iz tujine, izključuje pa plačila za RRD, ki se izvajajo vtujini. BIRR sestavljajo tako skupaj notranji izdatki štirih sektorjev izvajanja RRD: poslovnega sektorja, vladnega sektorja, visokošolskega sektorja in zasebnega nepridobitnega sektorja. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena ter enotno vodena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije. Kmetijska zemljišča v uporabi so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno). Število glav velike živine (GVŽ) je merilo za določanje obsega reje domačih živali. Za izračun GVŽ upoštevamo koeficiente, ki jih uporablja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Ekonom ska velikost kmetijskih gospodarstev služi za razvrstitev kmetijskih gospodarstev. Temelji na izračunu koeficienta standardiziranega pokritja (SGM), ki se izračuna za vsak kmetijski pridelek. SGM izraža razliko med potencialnimi prihodki in specifičnimi spremenljivimi stroški pridelave na hektar površine ali na glavo živine. Ekonomsko velikost kmetijskega gospodarstva ugotovimo tako, da seštejemo zmnožke vrednosti SGM posameznih stroškovnih nosilcev in obsega njihove pridelave. Ekonomska velikost je izražena v ESU (European Size Unit) in je enaka vrednosti 1.200 EUR. Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porabljenih za delo na kmetiji, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Podrobnejša metodološka pojasnila in definicije so objavljene na spletni strani: www.stat.si / metodologija_pojasnila.asp -J/i/ STATlSTjC^I_IJfAjp REPUBI^KE SLpV^NUE GI ON S IN FIGURES How much time persons in paid employment actually work in the field of research and development (R&D) is expressed in full time equivalent (FTE). This approach is used in order to avoid underestimating or overestimating the data on persons engaged in R&D. Cross domestic expenditure on research and development (CERD) is total intramural expenditure on R&D performed on the national territory during a given period. CERD includes R&D performed within a country and founded from abroad but excludes payments for R&D performed abroad. CERD is constructed by adding together the intramural expenditures of the four sectors: business enterprise sector, government sector, higher education sector and private non-profit sector. Agricultural holding is a single unit, both organisational and operating, of agricultural area, forests, buildings, equipment and labour force, which is engaged in agricultural production. Agricultural holdings are divided into agricultural enterprises and family farms. Utilised agricultural area consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchards and olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agricultural production (irrespective of their ownership). Livestock unit (LSU) is a criterion for determination of extent of livestock breeding. For calculation of LSU we apply coefficients which are used by the Ministry of Agriculture, Forestry and Food for implementation of the common agricultural policy. The starting point for the calculation of coefficients is 500 kg of live weight of animals. Economic size of agricultural holdings is used to classify agricultural holdings. It is based on the coefficient of standard gross margin (SCM) which is calculated for each agricultural product. SCM expresses the difference between the potential income and specific variable costs of production per hectare or per head of livestock. The economic size of an agricultural holding is assessed by summing up the products of SCM values of individual cost items and the extent of their production. The economic size is expressed in ESU (European Size Unit), which equals EUR 1,200. Expressing the extent of work in annual work units (AWU) is based on the relationship between the number of hours worked on the farm in one year and the extent of work done by one fully employed person in one year (1,800 hours), which is being used by the national labour force statistics. More detailed methodological explanations and definitions are published on the web site: www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp SLOVENE R PREBIVALSTVO letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Direktorat za upravne notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve ln{titut za varovanje zdravja RS POPULATION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Central Population Register, the Ministry of the Interior Administrative Internal Affairs Directorate, the Ministry of the Interior Institute of Public Health of the Republic of Slovenia IZOBRAŽEVANJE letna statistična raziskovanja in Anketa o delovni sili, Statistični urad Republike Slovenije EDUCATION annual statistical surveys and Labour Force Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia TRG DELA Statistični register delovno aktivnega prebivalstva in Anketa o delovni sili, Statistični urad Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Agencija RS za javnopravne evidence in storitve LABOUR MARKET Statistical Register of Employment and Labour Force Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia Employment Service of Slovenia Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services SOCIALNA ZAŠČITA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve SOCIAL PROTECTION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Ministry of Labour, Family and Social Affairs KULTURA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Narodna univerzitetna knjižnica CULTURE annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia National and University Library Z D RAV S TV 0 Inštitut za varovanje zdravja RS HEALTH Institute of Public Health of the Republic of Slovenia EG IO NS IN FIGURES REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD različni podatki, Statistični urad Republike Slovenije REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT different data, Statistical Office of the Republic of Slovenia POSLOVNI SUBJEKTI Statistični poslovni register in letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Obrtni register Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije BUSINESS ENTITIES Statistical Business Register and annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Craft Register of Slovenia, Chamber of Craft of Slovenia STANOVANJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije DWELLINGS annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia T RA N S PO RT Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za promet Ministrstvo za notranje zadeve TRANSPORT Directorate of the Republic of Slovenia for Roads, Ministry of Transport Ministry of the Interior TURIZEM mesečna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije TOURISM monthly annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia KM ETIJSTVO statistično raziskovanje strukture kmetijskih gospodarstev, Statistični urad Republike Slovenije AGRICULTURE the Farm Structure Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia OKO LJ E letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije ENVIRONMENT annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia «R SLOVENE REGIONS IN FIGURES Fotografije so POMURSKA Grad Negova Foto / Photo: Darinka Mladenovič Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board PODRAVSKA Baloni nad Dravskim poljem (Ptujsko jezero) Foto / Photo: Darinka Mladenovič Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board KOROŠKA Peca z Raduhe Foto / Photo: Gregor Vertačnik Vir / Source: SOkol, Agencija Republike Slovenije za okolje / Environmental Agency of the Republic of Slovenia SAVINJSKA Muzej na prostem Rogatec Foto / Photo: Janez Novak Vir / Source: Wikimedia Commons ZASAVSKA Sava pri Hrastniku Foto / Photo: Szeder Laszló Vir / Source: Wikimedia Commons SPODNJEPOSAVSKA Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice Foto / Photo: S. Rožman Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board JUGOVZHODNA SLOVENIJA Šmarješke Toplice Vir / Source: Arhiv Term Krka rispevali / Photos by: OSREDNJESLOVENSKA Grad Turjak Foto / Photo: Srečo Knafelc Vir / Source: Turizem Ljubljana GORENJSKA Triglavsko Dvojno jezero Foto / Photo: Klemen Kunaver Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board NOTRANJSKO-KRAŠKA Predjamski grad Foto / Photo: Filip Pesek Vir / Source: SOkol, Agencija Republike Slovenije za okolje / Environmental Agency of the Republic of Slovenia GORIŠKA Dolina Koritnice, Posočje Foto / Photo: Bogdan Kladnik Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board OBALNO-KRAŠKA Portorož Foto / Photo: Matej Vranič Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board VZHODNA SLOVENIJA Vinograd na Štajerskem Foto / Photo: Boris Bajželj Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board ZAHODNA SLOVENIJA Kajakaši v vstopu v Velika korita Soče Foto / Photo: Tomo Jeseničnik Vir / Source: Slovenska turistična organizacija / Slovenian tourist board «r SLOVENE REGIONS IN FIGURES KOHEZIJSKI REGIJI, STATISTIČNE REGIJE IN OBČINE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1. JANUAR 2011 COHESION REGIONS, STATISTICAL REGIONS, MUNICIPALITIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 1 JANUARY 2011 Kohezljska regija Cohesion region 01 Vzhodna Slovenija 02 Zahodna Slovenija Statistična regija Statistical region 01 Pomurska 02 Podravska Koroška 04 Savinjska 05 Zasavska 06 S pod nje posavs ka 07 Jugovzhodna Slovenija 08 Osrednjeslovenska 09 Gorenjska 10 Notranjsko-kraška 11 Goriška 12 Obalno-kraška Vira: GURS in SURS Sources: SMA adn SORS 70 ji/ S SLOVEN E Kohezijski regiji (2), statistične regije (12) in občine Republike Slovenije (210) dna Slovenija 108 Ruše Pomurska 1 78 Selnica ob Dravi 1 95 Apače 11 3 Slovenska Bistrica 002 Beltinci 202 Središče ob Dravi 1 52 Can kova 11 5 Starše 01 5 Crenšovci 181 Sveta Ana 156 Dobrovnik/Dobronak 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 029 Gornja Radgona 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 031 Gornji Petrovci 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 1 58 Grad 205 Sveti Tomaž 1 61 Hodoš/Hodos 11 8 Šentilj 047 Kobilje 1 85 Trnovska vas 1 66 Križevci 1 35 Videm 056 Kuzma 143 Zavrč 059 Lendava/Lendva 191 2etale 063 Ljutomer 03 Koroška 078 Moravske Toplice 01 6 Črna na Koroškem 080 Murska Sobota 025 Dravograd 086 Odranci 074 Mežica 097 Puconci 076 Mislinja 100 Radenci 081 Muta 1 76 Razkrižje 093 Podvelka 1 05 Rogašovci 1 75 Prevalje 1 6 Sveti Jurij 101 Radlje ob Dravi 033 Šalovci 103 Ravne na Koroškem 01 0 Tišina 1 77 Ribnica na Pohorju 1 32 Turnišče 11 2 Slovenj Gradec 187 Velika Polana 141 Vuzenica 188 Veržej 04 Savinjska Podravska 149 Bistrica ob Sotli 148 Benedikt 151 Braslovče 1 53 Cerkvenjak 01 1 Celje 196 Cirkulane 1 54 Dobje 01 8 Destrnik 1 55 Dobrna 024 Domava 030 Gornji Grad 026 Duplek 051 Kozje 028 Gorišnica 057 Laško 1 59 Hajdina 062 Ljubno 1 60 Hoče - Slivnica 067 Luče 042 Juršinci 079 Mozirje 045 Kidričevo 083 Nazarje 055 Kungota 092 Podčetrtek 058 Lenart 1 73 Polzela 1 67 Lovrenc na Pohorju 1 74 Prebold 069 Majšperk 099 Radeče 198 Makole 209 Rečica ob Savinji 070 Maribor 106 Rogaška Slatina 1 68 Markovci 107 Rogatec 1 69 Miklavž na Dravskem polju 11 4 Slovenske Konjice 1 71 Oplotnica 180 Solčava 087 Ormož 1 20 Šentjur 089 Pesnica 1 24 Šmarje pri Jelšah 1 72 Podlehnik 1 25 Šmartno ob Paki 200 Poljčane 126 Šoštanj 096 Ptuj 1 27 Štore 098 Rače - Fram 184 Tabor E REGIJE V ŠTEVILKAH «T 1 33 Velenje 1 64 Komenda 1 37 Vitanje 060 Litija 1 39 Vojnik 061 Ljubljana 189 Vransko 208 Log - Dragomer 144 Zreče 064 Logatec 190 Žalec 068 Lukovica Zasavska 071 Medvode 034 Hrastnik 072 Mengeš 1 29 Trbovlje 077 Moravče 142 Zagorje ob Savi 1 23 Škofljica Spodnjeposavska 194 Šmartno pri Litiji 009 Brežice 186 Trzin 197 Kostanjevica na Krki 1 34 Velike Lašče 054 Krško 1 38 Vodice 1 0 Sevnica 140 Vrhnika Jugovzhodna Slovenija 09 Gorenjska 01 7 Črnomelj 003 Bled 1 57 Dolenjske Toplice 004 Bohinj 048 Kočevje 01 2 Cerklje na Gorenjskem 1 65 Kostel 027 Gorenja vas - Poljane 066 Loški Potok 207 Gorje 073 Metlika 041 Jesenice 1 70 Mirna Peč 1 63 Jezersko 199 Mokronog - Trebelno 052 Kranj 085 Novo mesto 053 Kranjska Gora 088 Osilnica 082 Naklo 104 Ribnica 095 Preddvor 109 Semič 102 Radovljica 1 79 Sodražica 11 7 Šenčur 203 Straža 1 22 Škofja Loka 1 9 Šentjernej 131 Tržič 21 1 Šentrupert 146 Železniki 121 Škocjan 147 Ziri 206 šmarješke Toplice 192 Žirovnica 1 30 Trebnje 11 Goriška 193 Žužemberk 001 Ajdovščina Notranjsko-kraška 006 Bovec 1 50 Bloke 007 Brda 01 3 Cerknica 01 4 Cerkno 038 Ilirska Bistrica 036 Idrija 065 Loška dolina 044 Kanal 091 Pivka 046 Kobarid 094 Postojna 075 Miren - Kostanjevica dna Slovenija 084 Nova Gorica Osrednjeslovenska 201 Renče - Vogrsko 005 Borovnica 183 Šempeter - Vrtojba 008 Brezovica 1 28 Tolmin 020 Dobrepolje 136 Vipava 021 Dobrova - Polhov Gradec 12 Obalno-kraška 022 Dol pri Ljubljani 01 9 Divača 023 Domžale 035 Hrpelje - Kozina 032 Grosuplje 040 Izola/Isola 1 62 Horjul 049 Komen 037 ig 050 Koper/Capodistria 039 Ivančna Gorica 090 Piran/Pirano 043 Kamnik 111 Sežana KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ: na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 51 04 faks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 84 faks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si z obiskom Informacijskega središča Urada poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 How TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION: on Statistical Office's website www.stat.si via mail, phone, fax or e-mail address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 51 04 fax: +386 1 241 53 44 answering machine: +386 1 475 65 55 e-mail: info.stat@gov.si by ordering statistical publications address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 52 84 fax: +386 1 241 53 44 e-mail: prodaja.surs@gov.si by visiting the Information Centre office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 1 5.30 Friday from 9.00 to 14.30 j i / STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENJE SIAlCnWL OFFtE OFmEREJUBUCOFSUOJA