Leto VII V Celjn, dne 1. avgusta 1912, St. 31. UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praenik, j>a dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ^EiHrnrinl List" v Celju. — Reklamacije »o poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. I ..Narodni List" stane sa celo leto 4 K, za pol leta S K, *» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina »e plaCnje vnaprej. — Po»am®*BB Atevllks stane SO vin. Oglasi te raCnnajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri veCkratnih objavah snaten popust po dogovoru. Prlstoj bi ne xa oglase le piaCevati po pošti na naslov: „N »rodni List" v Celjn. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 12 STRANI. Klerikaini poslanec dr. Verstovšek roko v roki z nemškim deželnim odborom v boju proti slovensko-narodnemu županu. Celje, 25. julija 1912. Mi štajerski Slovenci imamo žalostno čast, imeti za politične voditelje ljudi, ki se ne sramujejo, se posluževati nemške pomoči, kadar se jim gre za uničenje slovenskih naprednjakov. Če gremo gori od Korošca pa mimo Benkoviča doli do Verstovška, povsod in vedno ista pesem: Če se gre proti Slovencu-naprednjaku, jim je dobro tudi zavezništvo najzagrizenejšega Nemca, samo da dosežejo svoj namen. Mislimo, da je dovolj, če spomnimo samo na zavezništvo dr. Benkoviča in dr. Ambroschitza v boju zoper slovensko tiskarno v Celju. V novejšem času je zašel med te žalostne junake tudi »radikalec« dr. Verstovšek. Kdor čita klerikalno časopisje, najde tam črno na belem, da ni Slovencem bolf krivične naprave, kakor je štajerski deželni odbor. Je to brez dvoma resnica, — zato bi si vsak pameten človek mislil, da ne more biti slovenskega človeka, pa magari je klerikalec, ki bi klical ta deželni odbor na pomoč zoper slovenskega rojaka. In vendar se je to zgodilo. Junak te za naše razmere značilne in za naš narod sramotne igre je dr. Verstovšek. Evo: V letu 1911. je znani klerikalni črnogledi svederc in ovaduh na Rečici napotil poslanca dr. Vrstovšeka, da je ta zahteva! od deželnega odbora v Gradcu nepričakovano pregledanje občinske in ubožne blagajne občine Kokarje. Komisar deželnega odbora dr. Kčban je ob svojem pregledovanju dne 7. sept. 1911 v Kokarjih dognal, da se računi blagajniške knjige tega dne res niso vjemali z gotovino, katero je imela občina naloženo v poštni hranilnici na Dunaju, toda iz edinega vzroka, ker je župan Praznik Josip, mesto da bi si bil za tekoče občinske potrebe sproti nakazoval občinski denar iz Dunaja, rajše občino začasno sam zalagal s svojim denarjem brez ubresti, dočim je občinski denar ležal na Dunaju obrestovan na korist občine. Župan je bil namreč do tega dne založil za občino nekaj nad tritisoč kron svojega denarja zlasti, da je pobotal tekoče izplačilo za šolsko poslopje na Gorici. Nadalje je dognal imenovani komisar, da se ni pred več leti pod prejšnjim županom neko posojilo Južnoštajerske hranilnice v znesku 2900 K zato vknjižilo med občinske dohodke, ker takrat občina še ni bila v zvezi s poštno hranilnico in je dal takratni občinski blagajnik vknjižiti v občinsko blagajniško knjigo le one zneske, katere je on v resnici sprejel, tega posojila pa on ni sprejel, temveč ga je imenovana hranilnica po nalogu županstva nakazala iz Celja naravnost v Gornjigrad, da se je tu ž njim pobotal občinski dolg pri Posojilnici. Stanje dohodkov in stroškov občinskega premoženja se torej tu ni niti za vinar izpremenilo, temveč se je občinski dolg le prenesel iz Posojilnice na Južnoštajersko hranilnico. V dejanskem oziru je bil torej tudi tu red. Dasi je imenovani komisar pregledal občinske račune za 7 let nazaj, ni mogel prav ničesar najti, kar bi le količkaj opravičevalo sumničenje klerikalnih ova- duhov na Rečici in dr. Verstovška. Obratno! Komisar deželnega odbora dr. KOban je izjavil, da je dotlej še povsod, kjer je na podlagi pritožb pregledoval občinske uprave, našel kakšen manjši ali večji nered, zlasti da so ponekod rabili župani občinski denar začasno za svoje gospodarstvo, v občini Kokarje pa je proti vsemn pričakovanju našel ravno obratno, da je župan zalagal občino na svojo škodo z lastnim denarjem in čestital je županstvu z željo, naj bi pač bilo pri vseh občinah v deželi vse v tako lepem redu. Deželni odbor je na to po preteku več mesecev doposlal občini nek nemški dopis, katerega je županstvo vrnilo z zahtevo, naj se mu do-pošlje v smislu zakona dopis v slovenskem jeziku. Dasi je bil deželni odbor že leta 1906. na tožbo občine Kokarje od državnega sodišča zaradi preziranja slovenskega jezika obsojen, ni on tudi tokrat ustregel pravici slovenskega jezika, temveč je izdal občini novi nalašč nemški odlok, v katerem je sicer priznal, da je občinsko premoženje dejanjsko pravilno, a ker se blagajniška knjiga ni dne 7. sept. 1911 vjemala s stanjem občinske gotovine v poštni hranilnici na Dunaju, nadalje, ker se pred leti ni neko posojilo zapisalo med dohodke občine in ker rti županstvo odgovorilo na njegov nemški dopis, se obsodi župan Praznik Josip v plačilo stroškov pregledovanja v znesku 73 K 54 vin. Z ozirom na ta odlok je takoj hitela klerikalna »Straža« v svojem umazanem nagonu na-migavati kokarskim občanom na slabo gospodarstvo z občinskim premoženjem, zlasti je hotela s tem dokazati, da je bilo sumničenje ovaduške garde na Rečici proti občinskemu odboru med kokarskimi občani' ob času občinskih volitev opravičeno. Župan Praznik Josip je na rečeni odlok vložil na deželni odbor protivlogo, seveda v slovenskem jeziku, v kateri se je skliceval na ugodni uspeh preiskave in mu je z dokazi obrazložil njegovo krivično ravnanje ter je odločno zahteval preklic tega odloka; zlasti je vprašal deželni odbor, če ima on v svoji sredini katerega odbornika, ki bi zalagal deželo s svojim denarjem brez obresti, kakor je bil on nesebično zalagal svojo občino in če bi bilo pravično, da bi se mu zato naložili stroški pregledovanja deželnih računov. Ker ni deželni odbor na to protivlogo ničesar odgovoril in da bi se s čakanjem na njegov odgovor ne zamudil predpisani rok, je vložil župan radi tega proti deželnemu odboru tožbo na upravno sodišče na Dunaju. Pozvan od upravnega sodišča, naj se izjavi, si je deželni odbor hitel s tem pomagat, da je v neki svoji seji sklenil, spregledati županu plačilo stroškov 73 K 54 vin. ter jih pobotati iz deželnega zaklada. S tem je izpodmaknil županovi tožbi pravno podlago ter dosegel, da je upravno sodišče nadaljno postopanje ustavilo. Ko je deželni odbor naznanil svoj sklep županu Prazniku Josipu, je ta vložil pri deželnem odboru protest rekoč, da ga on ni prosil za spre-gledanje plačila teh stroškov, temveč izrecno za razveljavljenje in preklic krivičnega odloka, in da nima njemu deželni odbor ničesar spregledati ter ničesar odpustiti, on torej to spregledanje in odpuščanje odločno odklanja in zahteva znova preklic odloka. Deželni odbor pa seveda molči skrit v parketnih dvoranah. Po zakonu mora stroške preiskave občinske bla^a. ne plačati krivec oziroma ovad telj. Ker tu ni biio krivca, b' bi! moral dežeini odbor te stroške naložiti ovadite! ju, poslancu dr Verstovškn, ki bi naj zahteval povračilo od rečiških ovaduhov; toda deželni odbor je hotel tu nepostavno izjemo, hotel je varovati poslanca Verstovška ter udariti zavednega slovenskega žnpana, ki pa je udarec izpodbil. Župan Praznik Josip je vložil radi te zadeve proti Verstovšekn tudi tožbo pri sodišču; toda imunitetni odsek državnega zbora na Dunaju je zavlekel sklepanje o tem. ali se naj poslanec Verstovšek izroči sodišču ali ne. V tem času je zadeva zastarela, in tabo sta oba, deželni odbor in on, ušla nadaljnjemu zasledovanju. Vsa zadeva kaže žalostno sliko moralične prepadlosti klerikalcev, ki so skušali s krivim natolcevanjem po časopisih in z ovadbami vzeti čast župann in občinskemu odboru kokarskemn ter so objednem ponudili nemškemu deželnemn odboru v Gradcu dobro došlo priložnost, da je tndi ta skušal zavijati resnieo s plaščem neresnice ter črniti slovensko občino. Toda odločnost občinskih činiteljev te najbolj zavedne občine na Sp. Štajerskem je bila tako velika, da se jim je črna nakana izjalovila, morali so se umakniti v svoje ovaduške kote na Rečici in v Mariboru, odkoder bodo svoje zvijače ob drugih priložnostih dalje spletali, in da se je moral tudi deželni odbor umakniti. Kokarski občani zdaj lahko spoznajo, kje je resnica in kako umazane duše so ti njihovi slabi svetovalci v sosednji Rečici. Davkoplačnikom cele dežele je s tem doprinešen dokaz, kako sega deželni odbor proti postavi v njihov žep, k*dar se hoče izogniti zameri katerega četudi slovenskega klerikalnega poslanca in kadar bi rad škodoval pravicam slovenskega jezika. Klerikalni poslanci seveda ne bodo te zadeve svojemu tovarišu na ljubo spravljali pred deželni zbor, kajti njim so več njihove osebne in strankarske koristi na srcu nego koristi naroda. (Op. uredn.: Ta članek si naj dajo za klobnk oni samo-Slovenci, ki še vedno verujejo v klerikalno politično poštenost. Komur pa to ne odpre oči, pa naj spi naprej spanje političnega zaspanca.) h političnega sVeta. Češko-nemška spravna pogajanja so od-godena do jeseni. Listi obeh strank naglašajo, da se bo na jesen na vsak način posrečilo dosfči spravo med Nemci in Cehi. Naši alpski Nemci so silno zadovoljni in srečni, da se sprava ni že zdaj dosegla. Zakaj oni bi bili najrajši, da se sploh ne bi dosegla, ker dobro vedo, da bo potrkala na vrata naše notranje politike rešitev jugoslovanskega vprašanja, v prvi vrsti doseženje sprave med Slovenci in Nemci, v istem trenutku, ko bo med Čehi in Nemci sklenjen mir. V tistem trenutku pa tudi morajo Nemci prenehati s svojo politiko nasilstva in političnega ropa. Na Hrvaškem se vrši te dni razprava proti Jukiču, ki je izvršil znani napad na komisarja čuvaja, in proti njegovim tovarišem, ki so bili baje v to ,,zaroto" zapleteni. Vsi hrvaški 'asopisi, ki poročajo o razpravi resnico, so vsak dan zaplenjeni. Podružnica LJUBLJANSKE CELJE sprejema trioge na vložne knjižice in jih obrestuje po Pi"* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Resi t ni članek plačuje banka iz svojega. Spravna pogajanja na Ogrskem. Pogajanja med opozicijo in vladno stranko so dozorela že v toliko, da se je nadejati uspeha. Opozicija stavlja te le pogoje: Odstop vlade, odstop grofa Tisze in celega predsedstva poslanske zbornice, temeljita korektura vseh proti zakonitosti potom novega sklepa državnega zbora, in volilna reforma na podlugi splošne in enake volilne pravice. Italjansko pravno fakulteto hoče vlada zdaj vendar počasi ustanoviti v Trstu. Začasno jo hoče priklopiti neki laški trgovski šoli. Izpite pa bi slušatelji teh pravnih predavanj vseeno morali delati v Gradcu. Nemci so s tem sedaj zadovoljni, in je očividno, da je to njihovo maslo. Zakaj na drugi strani že kažejo kopito: v zahvalo za to, da Nemci v to privolijo, naj bi jim dala vlada s privoljenjem Lahov nemško pomorsko šolo v Trstu. Sicer se pa čuje, da Italjani sami (posebno klerikalni) niso s to rešitvo zadovoljni in bodo baje v jeseni boj nadaljevali.' Japonski cesar umrl. Dne 29. jul. je umrl japonski cesar Mutsuhito, star 59 let. L. 1867. je nastopil, 15 let star, vlado. Je bil 120. naslednik vladarske rodbine Džiumu Teno, ki vlada na Japonskem že od 660. leta pred Kristusom. Ker s prvo ženo ni imel otrok, si je vzel poleg nje (kakor to japonsKa postava pripušča) še druge žene, s katerimi je imel 5 sinov in 8 hčerk. Izmed sinov živi samo še prestolonaslednik Josihito, rojen 31. avg. 1879, ki je vzgojen čisto v evropskem duhu. Vla^a cesarja Mutsuhita pomeni preobrazbo starega Japana v moderno državo, pomeni silni kulturni in gospodarski napredek te države, vladane danes skozinskoz po načelih evropske politike. Štajerski deželni zbor. Graški listi poročajo 30. jul.:,,Ustavoverno veleposestvo v štajerskem deželnem zboru se sestane začetkom avgusta k razgovoru o delazmožnosti štajerskega deželnega zbora in o dozdajnih pogajanjih. Na podlagi tega se bodo uvedla pogajanja s strankami. Upanje je, da se bodo mogli do začetka septembra določiti pogoji in podlage za spravo med Nemci ia Slovenci". Homatije na Turškem. Vstaja Albancev. V Turčiji se danes nihče več ne spozna, tako je vse narodbe. Na eni strani needinost v armadi. En del, takozvana »vojaška liga«, zahteva odstranitev Mladoturkov, razpust državnega zbora. Drugi, Mladoturkom udani del zopet tem zahtevam nasprotuje. Na tretji strani pa se Albanci nočejo udati. Pogajanja s komisijo, katero je poslala vlada k Albancem, da se doseže sporazum, so se glasom poročil z dne 30. jul. razbila in so Albanci odklonili vsa nadaljna pogajanja. Evo nekaj kratkih poročil: Cetlnje, 26. julija. Albanci so pretrgali brzojavno zvezo med Skadrom in Dulcinijem, ter zavzeli vas Buri pri Skadru. Zbor albanskih no-tablov je prevzel v mestu v svoje roke vse oblastvene posle. V Djakovo so udrli Albanci iz plemena Gazi in Hrasnica pod poveljstvom Riza beja. Albanci imajo s sabo topove in brzostrelne puške. Vojaštvo je prešlo v ustaški tabor. V Dja-kovi in Peči so razobesili vstaši poleg sultanove zastave tudi narodne albanske črno-žolte prapore. Skoplje, 29. julija. Albanski vstaši so doslej zasedli ta-le mesta: Prištino, Djakovico, Prizren, Giljan in Vuči trn. Vsa ta mesta so zavzeli brez vsakršnega najmanjšega odpora. Vse turške posadke se še vedno nahajajo v teh mestih, ne da bi sploh skušale začeti boj z vstaši. Skoplje, 29. julija. Isa beg Boljetihac je je brzojavno pozval poveljnika vojske v Mitrovici, naj mu nemudoma izroči mesto. Poveljnik je odgovoril, da mu mesta ne izroči, če pa bo Bolje-tinac naskočil mesto, bo dal nanj streljati s topovi. Skoplje, 29. julija. Mutesafir v Peči je odklonil poziv Ise bega Boljetinca, naj mu preda mesto. Na to je odgovoril Boljetinac, da bodo Albanci zažgali mesto. » Skoplje, 29. julija. Glavni tabor albanskih vstašev je sedaj Priština. V albanskem taboru se nahaja tudi več Srbov, kakor n. pr. Hadžinika, Bogojevič in Pera Krstič. Carigrad, 29. julija. Tu se je ustanovil tajni odbor mladoturških častnikov, ki groze v posebni spomenici s splošno vstajo za slučaj razpusta poslanske zbornice. Skoplje. 29. julija. Na Kosovem je zbranih 60.000 upornih Albancev, ki so na posebnem zboru sprejeli spomenico, v kateri znova formulirajo svoje zahteve. Carigrad, 30. julija. Danes se je novo ministrstvo predstavilo državnemu zboru, ter podalo izjavo, v kateri izreka prepoved, da bi se častniki udeleževali političnega življenja. Glede vojne z Italijo naglaša vlada, da je pripravljena skleniti mir, ako bodo mirovni pogoji v skladu s pravicami in častjo turške vlade. Carigrad, 30. julija. Vlada se je baje odločila, da za vsako ceno razpusti državni zbor in si je v to že izposlovala sultanovo dovoljenje. Solun, 30. julija. Pogajanja mad upornimi Albanci in vladno komisijo, ki je bila v ta namen poslana v Albanijo, so se razbila. Albanci so odklonili vsa nadaljna pogajanja. BcltžH«. Gospodinjska šola kranjske kmetijske šole v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj te šole. Pogoji za sprejem so natisnjeni v »Kmetovalcu". Prošnje za sprejem je vložiti pri glavnem odboru kranjske kmetijske družbe v Ljubljani do 10. septembra. Sadovi ščuvanja proti Sokolstvu. V Char-vatih na Moravskem pase ovčice župnik Zajic, vreden tovariš naših slovenskih božjih namestnikov. Kakor našim župnikom in kaplanom greni življenje Sokolstvo in napredno gibanje sploh, tako je tudi temu Zajcu zagrenil življenje sijajni sokolski zlet v Pragi. Mesto* da bi na prižnici oznanjeval božjo besedo, je blatil Sokolstvo, ščuval proti njemu ter slikal Sokole kot framazone in nevarne prekucuhe. Ta pridiga je vzbudila splošno nevoljo in ogorčenje med poslušalci, ki so trumoma zapuščali cerkev. Po službi božji pa je prišel k župniku župljan J. V. ter mu sporočil, da izstopi iz katoliške cerkve, češ, da on zahaja v božji hram, da sliši božjo besedo in lepe nauke, ne pa hujskajočih, političnih govorov. Ce bo ta dogodek župnika poučil, da bo pametnejši, bo pokazala bodočnost. Sokoli in čuki. Mariborski duhovniški list „Slov. Gosp." — pisan neumno kot noč! — priobčuje v zadnji številki članek „K našim Orlom", kjer med drugim trdi, da so Čuki že nadkrilili Sokolstvo glede kakovosti in glede števila. Tako se tolažijo ti revčki, ki hočejo 11. avgusta kazati svojo revščino v Št. Jurju ob juž. žel. kamor vabijo (dobesedno po „Slov. Gosp.") vse „svobo-domisleče" Slovence, (Morda pa pridejo čuki tja celo že z znaki Svobodne misli?!) Vso duševno revščino tega člankarja pa dokumentira stavek: „Našega orla je rodila zavest, da se v liberalnih telovadnih organizacijah prezira in zapostavlja kmečki in delavski stan". Ali naj se še s takimi norci prepiramo? Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih društev ima svojo XXIV. letno skupsčino dne 10. in 11. avgusta t. 1. v ..Narodnem domu" v Celju. V soboto ob 10. uri dop. je seja upravnega odbora, popoldne ob pol 2. uri zboruje delegacija, ob 8. uri zvečer se vrši v veliki dvorani koncert, ki obeta izreden užitek. V nedeljo ob 9. uri dop. se vrši glavno zborovanje in po glavnem zborovanju je banket. V pondeljek je izlet v Savinske planine. Ture se določijo po dogovoru v Celju. Pripravljalni odbor za glavno skupščino Zaveze avst. jugoslov. učiteljskih društev vljudno vabi na koncert, ki se vrši v soboto, dne 10. avgusta 1.1, v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 2 K. Vspored: 1. Adam: „Si j' etais roi", ouvertura. Žalski salonski' orkester. 2. a) E Adamič: Vasovanje, b) H. Vogrič: Lahko noč, moška čvetero-speva, poje Št. Jurski kvartet. 3. R. Wagner: Melodije iz opere „Tannhauser". Žalski salonski orkester. 4. H. Sattner: Zaostali ptič, b) L. Hu-dovernik: V celici, samospeva s spremijevanjem klavirja. 5. Suppč: Boccaccio-potpouri. Žalski salonski orkester. 6. Beriot: Fantasie Ballet 2 op. 105, violin solo s spremljevanjem klavirja. Svira g. Anton Nerat, spremlja g. Ciril Pregelj. 7. a) dr. Benjamin Ipavic: Ej, tedaj! Mešan zbor. b) dr. Anton Schwab: Kanglica. Mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija. 8. a) J. OfiEen-bach: Orfej, ouvertura, b) Ciril Pregelj: Na vasi, koračnica. Žalski salonski orkester. Za občni zbor učiteljske Zaveze je Učiteljsko društvo za celjski okraj izvolilo poseben pripravljalni odbor, ki je pridno na delu. Vse želje glede prenočišč in prijave k banketu je nasloviti na predsednika pripravljalnega odbora: nadučitelj Fran Brinar, Gotovlje, pošta Žalec. Ker je v Celju sedaj višek letoviške sezone, bo šla radi prenočišč precej trda. Obračamo se tem potom na požrtvovalno gostoljubnost cenjenih privatnih krogov, da dajo za eden večer postelje na razpolago. Spodnještajerska jubilejska dijaška ustanova. Priobčili smo naznanilo, naj se prošnje za podpore iz te ustanove položijo do 15. avg. t. I. pri g. notarju Bašu v Celju. Vsled pomote pa smo pisali, da so podpore namenjene samo Slovencem iz Spodnje Štajerske. To moramo popraviti tako, da se po ustanovnem pismu podpore smejo deliti revnim pa pridnim slovenskim dijakom brez ozira na njih rojstni kraj ali domo-vinstvo. Dijaki smejo podpore dobivati tako dolgo, da dobijo plačane javne službe. O Koleri že zopet p ,ročajo iz Ogrskega. Pojavilo se je tam že zopet par slučajev. Avtonomijo srbske pravoslavne cerkve v deželah pod krono sv. Štefana (na Ogrskem) je odpravila ogrska vlada. Za vladnega komisarja bo baje imenovan patrijarh Bogdanovič. Prazniki. Ministerstvo je odredilo, da ostanejo prazniki Svečnica, Sv. Jožef in Marijino oznanjenje vkljub temu, da jih je cerkev odpravila, šole prosti. Sestanek vseh naprednih abiturljentov (narodno-napredne, narodno-radikalne in socialistične struje) se priredi 15. in 16. septembra v veliki dvorani „Mestnega Doma" v Ljubljani. Na dnevnem redu so sledeči referati: 1. Narodni ra-dikalizem. 2. Sokolstvo in narodni radikalizem. 5. Vprašanje naraščaja na srednjih šolah. 4, Po čitniška zveza. 5. Slovanstvo in Jugoslovanstvo* 6. Organizacija. 7. Naše delo v akidemičnih društev. Preskrbela se bodo brezplačna prenočišča. Vsakdo se naj naprej prijavi na naslov: „Abltu-rijentski sestanek, Ljubljana, poste restante". Tudi po pojasnila se naj piše na ta naslov. Uvedbo narodnih tečajev za one »liberalne inteligente", ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole, nam priporoča „Straža". Povejte vendar njihova imena! Bodite prepričani, da jih bomo mi zaradi takega postopanja vsaj tako odločno obsodili kakor vi, če bomo videli, da je očitanje opravičeno. Sicer pa se nam zdi, da bi naj gospodje klerikalci uvedli tak tečaj za svojega poglavarja in generala dr. Šušteršiča, ki je svojemu sinu dal izključno nemško vzgojo. Začnite z dobrimi vzgledi! Vročinske počitnice za popoldne je odredil dež. šolski svet za ljudske šole, ako kaže toplomer ob 11. uri dopoldne v razredu 25° C. Iz kopališč. V kopališču Rogaška Slatina je sedaj menda višek sezone. Vse je prenapolnjeno. Vednjo se oglašajo novi gostje, pa ne morejo več dobiti stanovanj. — V kopališču Glei-chenberg je bilo do 23. jul. 2147 strank s 3005 osebami. — Kopališče Dobrno je do 23. jul. obiskalo 247 strank s 428 osebami, Iz sodne službe. Višjesodni svetnik Franc pl, Garzarolli v Celju je imenovan za predsednika okrožne sodnije v Novem mestu; na njegovo mesto v Celje pride Gvido Visconti iz Celovca. — Za tolmača slovenščine pri graških sodnijah je imenovan davčni oficijal Ferdinand Kocuvan. Kranjski deželni zbor je imel dvadnevno zasedanje. Prvotno se je mislilo, da je bil sklican zaradi deželnih električnih naprav, sedaj je pa jasno, da so ga dali sklicati klerikalci, da so si dobili dovoljenje, da sme deželni odbor prevzeti neomejeno jamstvo za zadruge. Baje so nekatere klerikalne zadruge v tako žalostnem položaju, da ne dobijo več kredita, zato jim hoče sedaj deželni odbor na ta način še podaljšati življenje. Posredovalnica občeslovenskega obrtnega drnšva v Celju išče: 1 učenca za kovaško obrt, 1 učenca za tkalsko obrt, 2 učenca za pekarijo, 1 učenca in 1 pomočnika za fotografsko obrt, 1 učenca za kolarsko obrt in 1 učenca za sedlarsko obrt. Nadalje iščejo: 1 učenec mizarskega mojstra, 2 učenca pa ključavničarskega mojstra. Cenjene bralce prosimo, da nam naznanijo imena dečkov, ki bi imeli veselje do kake obrti, da nam s tem omogočijo uspešno poslovanje. Prav posebno pa se obračamo na vsa slavna šolska vodstva s prošnjo, da nam poslane formularje nemudoma izpolnjene vrnejo, ker je povpraševanje za učenci vodno večje, dočim se ti prijavljajo le v zelo malem številu. Opozarjamo tukaj na sklepe, ki jih je storilo nemško obrtno društvo na svojem letošnjem sestanku glede obrtniškega naraščaja, zatorej ne držimo rok križem, da nas naši nasprotniki ne prehite. SloVettjegrafti oKraj. Iz Šoštanja. (Malo dopolnilo k poročilu o 30-letnici Šaleške Čitalnice.) Na slavnostnem zborovanju je podal gosp. Davorin Vrečko tajniško poročilo o zgodovini in razvoju Čitalnice. V svojem zelo vestnem poročilu, zabe-ljenim tuintam z dobrimi šaljivimi odlomki iz »pritožbene knjige" in raznih sejnih zapisnikov, nam je očrtal prvo dobo. ko še čitalnica ni imela pravega doma in je še životarila v gostoljubni sobici pri Basistu v Družmirju; dalje drugo dobo do društvene dvajsetletnice, ko postaja program Čitalničnega delovanja že resnejši; prešel je k tretji dobi, ko je korak mladega društva že krepek in odločen, ko s smotrenim delovanjem posebno na dramatičnem polju in s človekoljubnimi prireditvami sploh hoče dvigniti duše odvisnih delavcev in kmečkega ljudstva na višjo stopnjo izobrazbe, da mu d& s tem primerno orožje proti nasprotnemu nemškemu navalu. Po pijančevanju. V nedeljo sta delavec Martin Jeromel in hlap c Martin Krajnik v Št. Florjanu pri Doliču popivala, dokler sta imela denar. Med potjo domov sta sa začela piepirati, in vsak je drugemu očital, da ga je zapeljal k pijači. Krajnik je v prepiru potegnil nož in ga zasadil tovarišu v prsa. Jeromela so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. V Dravi je utonil v nedeljo popoldne Helb-lov hlapec iz Vnzenice. Kopal je konja ter ga je zaneslo v vrtinec. Konj se je rešil, hlapec pa ne. Iz Slovenj gradca. Mizar Fr. Kral iz Tržiča na Kranjskem je kupil hišo brivca Al. Zeilerja. Napravil bo veliko zalogo pohištva. — Bivši gostilničar Mat. Marth je kupil hišo Vinc. Januška; napravil bo tam branjerijo. Hišo Gvidona Tsche-bule je kupil vinski trtrovec Janez Cafuta iz Leskovca na dravskem polju. Iz Šmartna ob Paki. Dne 25. avg. bomo imeli menda občinske volitve. Zato so zdaj klerikalci že par mescev po svojih mariborskih cunjah blatili našo požarno brambo. Za enkrat še bo menda sedajni župan ob ržal županske vajeti v rokah; a za prihodnjič menda že reflektira na to g. Fr. Steblovnik, ki je postal »slaven" s svojo čepico od požarne brambe. Zakaj vkljub njegovi trditvi je vendarle res: 1. da je ni oddal, kakor pravila društva zahtevajo, dasi ga je načelnik takoj po izstopa, ki se je zgodil pred štirimi, in ne kakor on trdi pred tremi leti (kratka pamet!), zanjo terjal; 2. da je šele letos poslal neko čepico, ki pa ni bila njegova, ampak — načelnikova. Iz Slovenjgradea. (Ustanovitev konje-rejske zadruge). Dne 21. julija t. 1. se je sešlo precejšnje število posestnikov in prijateljev domače konjereje v dvorani okrajnega zastopa v Slov. Gradcu pod predsedstvom c. kr, okrajnega živinozdravnika g. Fr. Pirnata, ki je pozdravil, otvorivši zborovanje, vse navzoče, zlasti še od-oslanca c. kr. družbe za deželno konjerejo na tajerskem, g. pl. Schrodta, prav prisrčno, izrazil svoje veselje, da zanimanje za domačo konjerejo takorekoč od dneva do dneva raste ter na to pojasnil, da se more le potem zadruge priti do zaželjenega cilja. — Po vsprejemu članov v zadrugo so bili izvoljeni v načelstvo sledeči gg.: Avgust Giinther, Valentin Fišer, Franc Pirnat, Ivan SchOndorfer, Ivan Verčkovnik in Pavel Popič. E sklepu se je zahvalil predsednik vsem onim, kateri so k ustanovitvi bodisi na katerikoli način pripomogli ter je z željo, naj mlada zadruga živi, raste in cvete, zaključil zborovanje. ?toj;l(i okraj. Pri Sv. Boku ob Sotli je padel z odra pri stavbi novega šolskega poslopja zidar Jože Gajšek in si je stri nogo ter dobil poškodba na vratu. Javno ljudsko knjlžnižo v Bogateu ustanovi „Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju". Otvori se dne 18. avgusta po jutranji maši. Knjižnico bo pomagalo voditi „Politično in gospodarsko društvo za šmarsko - rogaško - kozjanski okraj". Nekaj takega smo v Rogatcu krvavo potrebovali in hvaležni smo obem društvom, da sta se potrudili za ustanovitev. Središče. Pri nas noče nobena Marijina družbenica več pred polnočjo spat iti, tako jih je kaplan zmešal. Začele so hoditi na „štrapac". Škoda, da nisem deset let mlajši, bi jim bil vodja in kaplanu bi dve zvezdi prišil, da bi bil kaprol. Naš kaplan je čisto pozabil, da je Kristusov naslednik. Če bo še par let tu, ne bodo pri nas več fantje hodili na vas, ampak Marijine device, zraven pa kaplan. Od Sv. Barbare v Halozah se nam poroča: Orožništvo preiskuje zadevo kaplana Berka, o katerem se govori, da je že več časa počenjal razne nesramnosti s šolaricami. Ko bo preiskava končana, bomo govorili dalje. Stariši, vi pa le pridno pošiljajte svoje hčerke k Marijini družbi, katere voditelj je kaplan Berk! Sv. Barbara v Halozah. Župnik Vogrin je trdil svoječasno pri seji krajnega šol. sveta, da mora učitelj ob 9. uri zvečer doma biti. Zavrnilo se ga je, da učiteljstvo ne stoji pod njegovim nadzorstvom. Pač bi se moral župnik brigati za kaplana in organista. Ali mu je znano, kaj delata ta dva pri Lipasu? Mu je znano, da sta bila v nedeljo do pol 10. ure ponoči vsak s svojo ljubico v kaplanovi kleti in da sta paroma potem izginila za Korenjakovo krčmo v temi? — Stariši, pazite vendar boljše na svoja dekleta! Iz Gruškovca. Izobražen prismuknjenec pravi v „Slov. lažnjivcu", da so naši društveniki preneumni in preleni, da bi kaj takega napravili, kakor kaplanovi jnnaki. Prosi pa tudi, naj bi ostali zvesti društvu, ki jih tako lepo izobražnje. Res lepo društvo! Že predsednik je tako neumen, da ne ve, da se pošteni in izobraženi ljndje pozdravljajo, ali pa tako len, da se ne more odkriti. Kaj pa še le njegovi junaki! Kakor divjaki so se vsuli pri naši veselici na plot okoli telova-dišča, pomandrali vse, kar jim je bilo na poti ter zijali na naše igralce, ko mučeniki iz Feldhofa. Prav iz srca vam jih toraj privoščimo, ter želimo prav veliko uspeha na njihovi izobrazbi. Sv. Vid pri Ptujn. Tukajšnje šolsko vod. je nameravalo prirediti 4. avg. šol. veselico, katere čisti dobiček je namenjen za ubogo deco. Ker pa se veselica ne vrši pri posilinemcn Šošteriču, hoče ta na isti dan tudi napraviti veselico in sicer v korist Schnlvereina. Pri tem seveda pravi ta poštenjak, da „za ubogo deco". Njegov sin je šel v Ptaj in beračil ter prodajal listke za srečolov. Bil je celo tako drzen, da je opeharil nekaj zavednih Slovencev. Vsakdo naj poskrbi, da se ne posreči Šošteriču njegova nakana onemogočiti našo prireditev, ki se vrši dne 11. avg. popoldne pri gostilničarju Pernatu. Domačini, sosedje in narodni Ptnjčani, pridite mnogobrojnol Y Ptujn je utonila pri kopanju v Dravi šivilja Marija Mikša. Pri Veliki Nedelji je neki avtomobil, ki je prišel iz Hrvaškega, do smrti povozil neko žensko. Žetale. Piše se nam dne 29. julija: Tukaj letos strašno uničuje grozdje plesen, oidium; nekateri vinogradi so popolnoma uničeni, up na dobro trgatev je splaval. Ubogi kmet! In sedaj imamo še povrh hudo sušo. Žito že dolgo let ni bilo tako slabo, in sedaj bo suša vzela vse druge pridelke. Hado bo, če se kmalu ne zboljša. Pa v nedeljo smo imeli tu poslanca Jankoviča. Udeležba je bila sicer pičla, vendar pravijo ljudje, da bo zdaj dež in da znajo celo še gobe rasti Od tistihdob namreč, odkar ni več Korošec za poslanca, ne rasejo več gobe v toliki množini. Za nekaj so vsaj ti ljudje dobri. — Sicer ni nič 1 posebno novega, le to še, da so ata Vogrinc vsled neznačajnosti nekaternikov izvoljeni za šolskega načelnika. Nevarni tatinski družbi vlomileev so prišli na sled pri Črni gori blizu Ptuja. Letošnje leto se je v tamošnji okolici zgodilo že mnogo vlomov in tatvin. Sedaj se je posrečilo zasačiti brata Franca in Jurja Plajnšeka in Franca Saješeka. Drugi člani te družbe so še utekli. Konjifti okraj. Iz Konjie. Tu se se vršile 25. in 26. jul. občinske volitve. Izvoljeni so seveda nemški kandidatje, le v prvem razredu je za namestnika izvoljen tudi Slovenec geometer Rajmund Verbizh. Trije drugi Slovenci, ki so tudi kandidirali, so propadli. Spoštuj očeta in mater! Kmečka fanta Filip in Pavel Novak v Oplotnici sta 23. m. m. cel dan popivala z dekleti v gostilni. Ko sta ju prišla oče in mati iskat in sta zahtevala, naj gresta sinova ž njima domov, sta začela sina besneti, sta metala steklenice po sobi in v sta-riše ter jih ranila. Pobila sta tudi več šip na oknih. Seveda se bosta zagovarjala pred sodnijo. V Zrečah pri Konjicah so 20. in 24. julija udrli tatovi pri posestniku Orašu in odnesli precej denarja. Orožniška postaja v tem kraju je krvavo potrebna. £jntot»cr$ki okraj. Iz Badinee. Tu je nedavno zgorelo domovanje posestnika Ploja v Hrastju-Moti. Prebivalci hiše so komaj rešili golo življenje. Škode je precej. Sumi se, da je nekdo zažgal. Ob istem času je gorelo na 3 krajih v okolici. Iz Ljutomera. Letošnja vinska letina obeta biti prav ugodna. Kljub slabemu vremenu je vendar trs dobro in hitro odcvetel. Grozdja se mnogo kaže. Upajmo, da bo bogat in izvrsten pridelek poplačal trud in izdatke z vinogradi. V Št. Jurju ob Ščavnici priredi kmetijska podružnica dne 4. avgusta veliko slavnostno zborovanje, na katerem se bodo podelila odlikovanima članoma družbe gg. Trstenjaku in Nemcu častne diplome in kolajne, g. Nemcu še poleg tega premija za vzorno knjigovodstvo. Predaval bo tudi strokovni učitelj g. Zidanšek. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo, dne 4. avgusta ob 3. uri popoldne v šoli zborovanje, na katerem se 1. ukrene, odkod se vzame primanjkujoči znesek za nameravano mostno tehtnico v Bučečovcih, 2. pa govori potovalni učitelj g. PirstingeraJO praktični uporabi sadja in konzerviranju povrtnin. Njegovo predavanje bo zlasti za gospodinje zanimivo in koristno. Iste kakor tudi gospodarji, bodisi udje ali neudje, so v imenu odbora prijazno vabljeni k mnogoštevilni udeležbi. Mala Nedelja. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 11. t. m. po rani službi božji v šoli gospodarsko zborovanje. Govori potovalni učitelj g. Pirstinger. Po predavanju žrebajo člani podružnice za nekatere kmetijske predmete. Št. Juri ob Ščavnici. Tu praznuje v nedeljo 4. avgusta g. župnik Kunce 40-letnico službovanja in 50-letnico župnikovanja. Brezni okraj. Iz Št. Vida pri Plan.ni. Naš g. župnik se mojstersko razume na protipostavno pretirane račune. Za poroko in dvakratni oklic nekega ubogega delavca je računil 8 K, dasi bi mn po postavi šla komaj desetina tega. Delavec je sicer svoto plačal, a je zahteval pobotnico, ki mn jo je župnik po dolgem prepiru z veliko nevoljo dni. Delavec se je pritožil na c. kr. okrajno glavarstvo. Smo radovedni, kako bo to razlagalo cesarsko postavo. Sramota za bogatega župnika, da se da pitati od reveža, ki ga tare beda in pomanjkanje. Iz Sevnlee. Dne 14. julija smo ustanovili pri nas z lepo slavnostjo najmlajšega ..Sokola", s slavnostjo, kakoršue Sevnica še ni videla. Z občudovanjem in hvaležnostjo se spominjamo kar na prvem mestu naših rodoljubnih dam ki so k uspehu največ pripomogle. Obiskalo nas je poleg neštetega števila drugih gostov 15 sokolskih društev z 2 zastavama. Bilo ie gotovo 250 ..Sokolov" v kroju. Sprevod, ki se je pomikal od kolo Mora preti trgu. je bil povsod burno pozdravljen. P " sod navdušenje, povsod naro velikem številu posetili. N» zdar in na svidenie! Iz Sevnie«. N> mškutar ja poganja posebno pri naši si. požarni brambi bujne cvetke. Ko je odbor sevniškega „Sokola" na dan slavnosti prosil za 4 može in za brizgalno, ki bi pazili, da se kje ne zaneti ogenj (blizu veseličnega prostora je n. pr. kozolec poln žita in krme, hlev s krmo itd.), je načelnik g. Smreker to sicer dovolil, a moštvo potrebe ni uvidelo, in slišale so se celo celo besede: „Wir sind deutschnational" (mi smo nemško narodni!). Končno sta vendar prišla dva moža. A baje sta morala od nemškutarskih komandantov mnogo bridkih čuti. Si bomo zapomnili. Tudi pri požarni brambi mora zapihati drug veter. Dobova. Pri nas so še tudi taki, ki sosedu ali znancu ali komurkoli hočejo s pestmi vtepsti v glavo prepričanje, da imajo oni prav. Eeden tak je zopet nedavno moral to svojo navado plačati, da je v bližnjem varnostnem hotelu imel mesec dni zastonj hrano in stanovanje. Ljudje bi naj rajši nekoliko boljše porabili svoj dragi čas in namesto da se krog pretepajo, naj vzamejo v roke knjige ter se izobražujejo, da ne bodo tako surovi. Take surovine bomo v prihodnje imenoma krtačili, da bo zginila sčasoma ta grda razvada. Iz Bajhenburga. Naš silno politični kaplan Gaberc uganja zadnje čase stvari, ki jih ne moremo in ne smemo več molče prenašati. Tako n. pr. hujska služinčad naprednih obitelji proti gospodarjem. Dekli ugledne Lenardove rodbine je nedavno pri spovedi dejal: »Brž ko mogoče moraš iti v stran iz te hiše, če ne, boš nesrečna!« Pozneje ji je pri neki priliki dejal: »Ali si še zmiraj tam? Ali ti nisem rekel, da moraš v stran iti?« In še pozneje je šla za enega člana imenovane rodbine po krstni list. Takrat ji je rekel ta za-grizenec: »Taka hiša ni nič vredna, ki v Boga ne veruje«. Vprašali bi konzistorij: Ali se strinja s tem, da kaplan Gaberc v uradnih prostorih in pri uradnem poslu žali farane in hujska proti ugledni trški rodbini? (Op. ur.: Čudimo se, da si za tako predrzno žaljenje ne poišče cenj obitelj Lenardova pri sodniji primernega zadoščenja od tega nadutega kaplančeta!) — Kaplan Gaberc se pa hoče izkazati tudi kot dobrega rokoborca. V nedeljo 21. julija je v pijanosti v družbi s pismo-nošo v gostilni vrgel nekega zidarja tako, da je razbil mizo in da je zidar nezavesten obležal. Upamo, da bo orožniško postajno vodstvo v tem slučaju samo storilo svojo dolžnost, ker bomo sicer našli drugo pot, da se bo zadeva morala preiskovati. (tlj;ki oljraj. Iz Celja. Ravnateljstvo juž, žel. je premestilo g. Fr. Papsta iz Ceija v Gradec. To je posledica hujskarije nemških uradnikov-„tovarišev". Vpliv nemškega volksrata pri ravnate.jstvu juž, žel. raste vidno, naši klerikalni poslanci so pa preleni, da bi zbrali materijal po Spod. Štajerskem glede uradništva, postajnih napisov, izklicevali ja postaj itd. ter pritisnili na ravnateljstvo, da tu ustvari remeduro. Južno štajerska hranilnica v Celju bode od 1. oktobra 1912 naprej vse hranilne vloge obrestovala od dne vloge do dne vzdiga po 41/<°/o na leto in narasle obresti, kakor dozdaj pripisovala glavnici vsakega pol leta. Iz Celja. Nov seznam telefonskih abonentov je izšel za Celje. V tem se-znarcku stoji pri Zvezni tiskarni „Schillerjeva cesta št. 3". Celjsko posilinemštvo je vsled tega strašno razburjeno, češ da Schillerjeva cesta sploh ne eksistira, am >ak samo Schillerstrasse. Bai« bo vsemogočni g. t 1 ob 3 url popoldne pri s.. VodelMi ,,1'olitičiio in gospodarsko ilmštvo za Sina.sito ro^aško-kozjaiiskl okraj". Na dnevnem redu »o razna zanimiva politična in gospodarska ip'a»anja. Slivničaiii in sotnlje Iz St. Štefan*, Kalobja iti Št. Jurja, pridite ta •Imii » Sin nii »» Se>tanek »loteiiskih trgovcev se vrši nes > <•(• • k. n« l. a*tu ta v g.m ilui gospe Je/ ■ nik (ti • n i ) l' lt;>ah pri Celju. V H »stiiiku j>* <'b s nk »»r. Fant ie bil ndan r« .učnim i, vi. . t> i ekaUa. Ne«l* je ■/ i; ko- p h. ua im p- padla, pri čem«' s- je o iu. m Pieptijuh so o na dom — Pri k ju je 29. jnl. ntoinl nek 18 letni f'k ar, k« a še d • in telesom Sokol in Slovan. Pogreb njegov je jutri v petek dopoldne. Njegovim preostalim iskreno sožalje, vrlemu narodnemu bojevniku pa časten spomin! Iz Maribora. (Usoda mlade porodnice.) Ko so šli v sredo, dne 24. julija sejmarji iz Maribora, so našli v neki goščavi mlado žensko z novorojenim otrokom. Rekla je, da je v nedeljo ponoči pod milim nebom porodila in se potem zavlekla v grmovje, kjer je od slabosti obležala. Od nedelje da ni ničesar zavžila in dež jo je večkrat premočil. Piše da se Marija Bizjak. Iz Slovenskih Goric prihajajo zadovoljiva poročila glede razvoja vinske trte. Če ne bo kake posebne nesreče, bo letos mnogo in prav dobre kapljice. Poaekod se je sicer pojavila grozdna i plesnoba in črnika, a večina grozdja je zdrava. Najbolj je podvržen bolezni laški in mali rilček. Sv. Barbara v Slov. Gor. Dne 26. julija ob 6. uri zvečer smo imeli strašno nevihto s silnim nalivom in vmes še točo. Pridivjala je z grozno silo od severozahoda, podirajoč starejša sadna drevesa, ceste in mostove razdirajoč; po goricah pa je podirala bogato obložene trse v blato in odplavila zgornjo zemljo; po njivah je zalila še mlado ajdo, podrla oves itd. Tuljenje nevihte in rožljanje toče z gromom in strelo je vse razburjalo. Kmet Fr. Kranje iz Zimice je stopil na prag, da pogleda grozno nevihto, za njim pa sta stali žena in hči; tisti hip udari strela in vrže kmeta iz hiše; kmet je hitro vstal in bežal moker v hišo; od glave dol po telesu mu je opraskalo in ožgalo kožo, odbilo peto na čevlju; ženo in hčer je pa vrglo v vežo, kjer sta omedleli in šele čez nekaj časa k sebi prišli. Po nevihti jima je šel Kranje po zdravnika k Sv. Lenartu, da sta bili rešeni večjih bolečin in oteti smrti. Strela je tudi po hiši divjala in škodo delala, vžgala pa vendar ni. Toča je vzela četrtino letine. pruSNcne in droge prireditve. Dne*4. avgusta naGrobelno! Prijatelje narodnega dela toplo vabimo, da pridejo dne 4. avg. 1.1. pop. ob 4. uri k g. Vugi na Grobelnem, kjer bomo imeli narodno veselico s kratkim poljudnim predavanjem, s par pevskimi točkami, s srečolovom, šaljivo pošto, z godbo in plesom. Vstopnina je za osebo 40 vin., pa se seveda pre-plač;la hvaležno sprejemajo. Vabimo vse narodne Sentvidčane, Ponikovljane, šmarčane, Št. Jurčane, Celjane itd. k obilni udeležbi. — „Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj". Iz Trbovelj. Dan 4. avgusta je trbovski dan ln tega dne predloži tndi celjska sokolska žnpa svojo bilanco slovenski narodni javnosti. Tega slavlja t. j. razvitja Sokolskega prapora v Trbovljah se niso dolžna vdeležitl le vsa sokolska društva polnoštevllno, ampak tudi vsa slovanska narodna javnost, da vidi napredek svojega ljubljenca »Sokola". Zato za gotovo upamo, da ne bodemo pogrešali nikogar, kateremu je pri sren naš ideal, naš „Sokol"! Iz Trbovelj. Dan 4. avgust, preljubi brat. vse druge kraje pust', poleti v Trbovlje med nas Slovenskega naroda ves kras! Veselični in telovadni prostor se je izpremenil tekom tega tedna v nebeške gradove in čarobne šotore, kjer bodo v nedeljo kraljevale vitkorastle, lahkonoge in bajnokrasne trbovske vile in bodo naše vrle slovenske „Sokoli6eM pogoščevale z ne- beškim nektarjem in ambrozijo. Pomnožena godba paz. delav. podp. društva in naš slavni šramelj bodeta skrbela za zabavo plesaželjne mladine in čeprav tudi starine. Če kdo želi vozove nazaj na kolodvor, naj to naznani z dopisnico pri bratu starosti Počivavšku. Na zdar! Sv. Peter v Savlnskl dolini. Ženska Ciril in Metodova podružnica „Sv. Pavel Fri Preboldu" priredi v nedeljo 11. avgusta ob 3. uri popoldne igro „Divji lovec" pod kozolcem gosp. Alojzija Šribarja. Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo 11. avgusta 1912 se priredi tukaj aa vrtu g. V. Pernata ljudska veselica z gledališkima igrama: »Ženska trmoglavost" (Burka v enem dejanju), in ,.Moška trmoglavost" (Gluma v enem dejanju) petjem in koncertom gorske narodne godbe. Ker je to prva narodna prireditev v Št. Vidu, katerega si hočejo pridobiti Ptujčani za svoj nemškutarski obroč okoli mesta, je dolžnost vseh Slovencev, da se v velikem številu udeleže te prireditve. — Opozarjamo na to prireditev siavna slovenska društva v okolici. Fram pri Mariboru. Ciril in Metodova podružnica za Fram in okolico priredi v nedeljo 11. avgusta veliko narodno veselico s petjem, gledališko igro, šaljivo pošto, srečolovom itd. na vrtu gospe Turnerieve. Začetek ob 3. uri popoldne. Rodoljubi iz okolice, ta dan vsi v Fram! Veteransko društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo 4. avgusta 1912 v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru ob 6. uri zvečer tombolo s krasnimi in mnogimi dobitki. Igra veteranska godba. K mnogobrojnemu posetn najvljudneje vabi odbor. Kranjskogorska podružnica »Slov. plan. društva" vabi na slovesno otvoritev „Doma na Vršiču" v nedeljo 4. avg. t. 1. ob pol 12. dop. Veliko pevsko slavnost na Prosekn pri Trstu priredi tamošnje pevsko društvo „Hajdrih" ob priliki 25-letnice svojega obstanka dne 8. sept. 1.1. Na tisoče ljudstva bo zbrala takrat slovanska pesem ob obali Jadranskega morja. »Ilirija" v Pragi, slovensko akademično društvo je letos ob priliki vsesokolskih slavnostij odkrilo največjemu prijatelju Slovencev sploh, posebno pa prijatelju slovenske mladine in slovenskega učiteljstva Janu Legi, ki je toliko storil za naš narod, nagroben spomenik v znesku 1600 K. Gotovo je, da dijaštvo samo ne more zmagati te svote, zato se obrača »Ilirija« do vseh rodoljubov s prošnjo za prispevke; upamo, da se bodo radi odzvali in s tem dokazali, kako Slovenci spoštujemo .ljudi, ki so celo svoje življenje žrtvovali za naš narod. Miljonska zbirka za narodni sklad s Zadnji izkaz 10425 v. — G. Jos. Dobnik, Ponikva, 80 v, dr. Janko Sernec, Celje, 1000 v, v gostilni g. Šušteriča na Teharjih nabrala na predlog g. E. Viharja gospodična Joštova 250 vin, skupaj 11.505 v. Kad narodna obramba. Družbi sv. Cirila ln Metoda so poslali slovenski abiturijenti mariborskega moškega učiteljišča vsoto 314 K 55 vin. s prošnjo, naj se porabi za slovensko šolo v Mariboru. Ta lepi dar, Ki so ga nabirali tri leta, je dokaz, da so se ti rodoljubi uže kot dijaki zavedali velike važnosti družbe sv. Cirila in Mecoda in da bodo kot slovenski učitelji vedno stali neomahljivi na strani naše dične družbe. Živeli požrtvovalni rodoljubi! Braslovče. Na dan birme je nabrala v veseli drnžbi pri gosp. Jos. Omladičn gdč. Marica Pretner 3 K 68 vin. za družbo sv. Cir. in Met. Ciril - Metodova podružnica v Šmartnem ok Pakl je poslala za družbo na naše upravništvo 8 K, katere so darovali neimenovani v Gorični-kovi gostilni (Op. ur.; Ponovno prosimo vse, naj prispevkov na družbo ne pošiljaj 3 na naš naslov, ker je to le nepotrebno krajšanje drnžbinih dohodkov. Naravno je namreč, da mi ne moremo trpeti stroškov za pošiljanje zneskov na dražbo, ampak si jih moramo vedno od poslanih zneskov odtegniti. Pošiljajte zneske naravnost drnžbi v Ljubljano!) Pozor, darovalci za CIrll-Metodovo dražbo! Da se nam prihrani nepotrebno delo in pisari je, prosimo zopet, da se vsi darovi za dražbo pošiljajo naravnost v Ljubljano, nam pa samo izkaz, kdo je daroval, kar radevolje v lista priobčimo! ?5pi5i. Sv. Štefan blizu Šmarja. (Pismo puščavnika z Babne gore.) i.!olgo časa že niste nič slišali od nas. Šel sem nedavno ▼ Celje po opravkih. Ko sem nazaj grede izstoi il na Grobelnem, vidim, kako so delavci železniške vozove (vagone) prerivali. Pomagal pa jim je naš gospod učitelj in obč. tajnik, da mu je znoj curkoma lil raz obraza. Ko ga neki uradnik vidi, zakriči nad njim, kaj ima opraviti on z vagoni pri železnici, saj bi se mu znalo še kaj pripetiti, ko je tako neroden. „Kdo pa ste vi, aa se tukaj vtikate?" ga vpraša. nnJas-s-s sbi<> učitelj -K-k-kotnik p»i Sv. Štefanu"". „A tako", mu pravi uradnik, „pro-sim vas g. učitelj, da mi oprostite, res nisem mislil, da ste vi učitelj. Ali imate pri vas tudi več učiteljev, ali ste sami Vi?" „„0 ja je še nnnad-učitelj in pa učiteljica"". „Pa ni tista Kotnica Vaša žena, ki je tolkokrat v časopisih?" „„J-j-ja je ona moja žena, pa ni res vse, kar časopisi o nji pišejo"". „No ali imate tam tudi župnika?" „„S-s-seveda ga imamo, pa prav pridnega in mirnega."" Ali imate tam tudi kaplana?" „„Tistga pa nimamo, poprej smo ga zmirom imeli, potem pa je eden neki deklici nekaj napravil, da je morala potem v Ljubljano se peljati in nekaj časa tam ostati"". „Kako pa ljudje?" „n E no, poprej so še meni nekaj verjeli kot občinskemu tajniku in učitelju, odkar pa je neki Malgaj pri nas in pa nadučitelj, je pa ta hudik ljudi čisto na drugo pot spravil, da po svoji glavi mislijo in meni nič več ne zaupajo; seveda sem sam tudi nekaj kriv ker sem bolj pozabljiv in pa včasih na občini napravim tako budalost, da se mi farovške krave smejijo, kadar jih mežnar napaja"". „Kaj pa kaj z občinskimi volitvami, ali so v odboru sami taki ljudje kakor ste vi?" „„Nekaj jih je, pa že malo, ker so sprevideli, da se ni name veliko zanašati. Zdaj bojo nove volitve, pa ue vemo, kedaj še bojo; ker smo se bali, da bi premalo naprednjakov v odbor prišlo, smo nalašč občinske volitve tako zavlekli, da bojo nazadnje naprednjaki dobili večino, kar se mi kikeci tudi nadejamo"". Naveličal sem se poslušati in ker je ravno šel vlak na Šmarje, vzamem vozni listek in hajd v Šmarje. Ker sem imel potrebo v želodcu, se napotim v hotel in zahtevam nekaj krepčila za želodec. Med tem pa slišim, kako sta hotelir in pa Stoklasov Zejpa čez naprednjake zabavljala, da je že njihov konec tukaj in tako dalje. Ko pridem drugi dan k Štefanu, vidim, kako se otroci preganjajo in blato lučajo za Kotnikom. Ko se v krčmi nekoliko okrepčam, grem na pošto, pa skoraj bi jo dobil po glavi. Kotnik je namreč s šibo čakal na tiste otroke, kateri so ga v šoli jezili, in ker v šoli ne sme tepsti, ker mu je g. nadučitelj to prepovedal, se hoče pa na svojem stanovanja znašati nad otroci. In ko otroci letijo na pošto vprašat, če je kaj tam, jih pa kar po glavi naklesrir No pa to mene nič ne briga, to bodo že drugi ž njim opravili. Zopet sem se podal na Babno goro v svoj brlog, kjer bom prežal na Štefansko faro. Če bom kaj zajel, Vam bom pa poročal, do tedaj Vas pa pozdravlja puščavnik na Babni gori. Iz Središča se nam piše: Citate!jem ..Narodnega Lista" je deloma že znano, da se bavi naš kaplan v šoli z gojitvijo strankarstva; nedolžni otroci so mu tarča, v katero spušča svoje strnpeue puščice. V cerkvi in šoli, sveta sta kraja oba, naj se uči ljubezen in spravnost., ue pa nestrpnost in sovraštvo, kakor to dela gosp. Marko. To ni Vaša naloga, g. kaplan, ker ste duhovnik, zraven pa ste še jako jako mladi iu bi bilo vam zelo v prid, ako bi le količkaj upoštevali besede svojega izkušenega v službi že osivelega gospoda župnika. Vi razdirate, kjer morate; po Vašem še tisti ne bi smeli v cerkev in sodelovati pri cerkvenem petju, ki imajo slučajno svoje in ne Vaše misli. Gospodek, vzemite veliko brezovo metlo in hajd z njo pred lastni prag! Na razen nedostojen, nepošten način hočete Vi razširjati svojo vero, Kristus nas ni tako učil, pouk iz verouka pa zanemarjate. Dosedaj smo bili navajeni, da so gospodje kateheti imeli vsak teden po dve uri verouka; ako so bili vsled cerkvenega opravila zadržani, prišli so drugokrat. Pa kaj je Vam gospod kaplan vera mar? Vam zadostuje na teden tudi ena ura, nam staršem in Vašim predstojnikom pa je to premalo. Mi zahtevamo red! Ča ne marate poučevati naših otrok, saj si lahko slečete svojo mašniško suknjo in si jo premenite s šofersko obleko. Kadar pridete v šolo, učite verouk, če pa tega nečete, pa ostanite doma, kakor Vaš učitelj dr. Ante Korošec, ki tudi ne mara duš pasti. Cerkveno oblast opozarjamo na našega kaplana in gotovo pričakujemo, da bode napravila red, ki ga mi za svojo šolo zahtevamo. Radi pošiljamo svoje otroke v šolo, pa zato, da bi se tam učili vednosti, ljubezni in poštenja, ne pa zato, da bi jih kaplan zastruplja! s pditiko. — Starši. Iz Središča. Petindvajsetletnica požarne brambe). Četrt stoletja obstanka je slavila naša prostovoljna požarna bramba dne 21. t. m. Delovala je od svoje ustanovitve leta 1887. do danes pri vsakem požaru v Središču in bližnji ter daljni okobV' z največjo požrtvovalnostjo, posamezni član mogokrat s smrtno nevarnostjo. Ob vsakem -emenu in ob vsaki uri je z največjo točnostjo in najvzornejšo disciplino stopala v boj s pogubnim požarom. Petindvajsetletnega slavlja so se udeležila bratska društva iz okolice, iz Murskega polja in mestni požarni ki iz Varaždina z zastavo. Naš trg si je odel slovesno obleko. V središki kapeli se je — po oficijelnem sprejemu bratskih društev po g. Klemenčiču — vršila slovesna maša. n >« pa dekoriranje jubilantov, ki so delovali društvu že od ustanovitve do danes, in kat/uiu je napravilo društvo SJIUJlfl Sift,' pCCILl lliiiiH -m " ttilul __ Vzorci na y " Xc. Tako ■M zmerne cene. Ji ^ WU ugotoviti get 107 -C- .i Priporočamo našim gospodinjam pravi :FfvItKGK-OY: kavni pridatek z tovarniško znamko -.kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. že na predvečer z godbo in bakljado nebrojne množice naroda burne ovacije. G. župan Šinko je pozdravil v imenu središke občine goste, društvo in jubilante očrtal v kratkih, jedrnatih besedah pomen požarniške organizacije, čestital s. Kle-menčiču, Horvatu, Kolariču, Škorjancu in Jakobu Dogši k njihovemu četrtstoletnemu delovanju in jim izročil od vlade podeljene zaslužne častne kolajne. „Hrabrosti, možatosti, vztrajnosti" je napis na kolajni, upravičen napis, ki nam več pove o zaslugah in vrlinah gg. slavljencev, kakor bi bilo mogoče povedati v najdaljšem opisovanju. Jubilant in načelnik g. Klemenčič se je v vzne-šenih besedah v imenu odlikovancev zahvalil za častno odlikovanje s prošnjo, naj se njihova zahvala naznani na najvišjem mestu. Nadalje je pozdravil in hvalil odlikovance, napredovanje Središča sploh ;n posebno našega mladega čvrstega „Sokola" načelnik mestnih požarnikov varaždin-skih g. Svoboda, ki nam je od lanske sokolske slavnosti v dobrem spominu. Slavnostni govornik g. J. Kolarič, 25-letni društveni blagajnik, je s priznano govorniško spretnostjo orisal zgodovino društva, razložil pomen organizacije z željo, naj bi društveno stremljenje in delovanje vsi sotržani razumevali in vsak po svojih močeh podpirali. Po odhodu po slavnostno okrašenem trgu, katerega so se udeležile vse korporacije, deputacije in veliko število ljudstva, se je vršil banket, ob tretji popoldne pa suhe in mokre vaje srediških požarnikov, katerih mojstersko proizvajanje je Tzbudilo osobito pri drugih društvih ter pri strokovnjakih nepopisno navdušenje in so želi vaditelji in moštvo obilo hvale in priznanja. S tem je bil običajni del slavnosti končan, in sledila je ■velika ljudska slavnost v Gornjem gaju. Dvakratni dež je na gmotno stran prireditve neugodno vplival, a moralni uspeh je bil brez dvoma velikanski. Ljudstvo je pokazalo svojo prijaznost najpotrebnejšemu, nesebičnemu društvu in prepričani smo, da bo v kratkem pristopil kot član še marsikdo, ki se je dozdaj obotavljal. Tisti „načelni nasprotniki", ki mislijo, da morajo nasprotovati vsaki dobri stvari, naj enkrat sprevidijo, da je le v skupnem delu mogoče se premoči divjega elementa vspešno upirati.f „Požarna bramba" pa naj brez ozira na desno in levo hodi svojo človekoljubno pot. cenljive zasluge, ki si jih je stekel blagi pokojnik za občni blagor občine Cven, mi dajejo povod, da se ga spominjam v nastopnih skromnih vrsticah. Bil je mnogo let župan in prvi načelnik kraj-nega šolskega sveta. Kot tak je v letih 1881—1882. vodil in srečno dokončal stavbo nove šole, katere prej na Cvenu ni bilo. S svojo odločno in neupogljivo voljo je premagal vse ovire in težkoče, katerih ni bilo malo pri tej stavbi. Z otvoritvijo šole se je začel Cven mogočno razvijati. Dasi šteje ta občina le nekaj nad 1000 duš, vendar ima svojo pošto, posojilnico, kmetijsko zadrugo in gasilno društvo. Vse te naprave so se ustanovile v tekn zadnjih 30 let Lahko torej smatramo blagega pokojnika kot posrednega povzročitelja teh občekoristnih naprav. Kot župan je bil svojim občanom blagonaklonjen predstojnik. Vspešno in odločno je zastopal njihove zadeve pred oblastmi. Zadnja leta je živel mirno v zasluženem počitku. Cesto je obžaloval današnje žalostne razmere med Slovenci. Bil je pač mož še iz'tiste srečne dobe, v kateri smo menili, da le s skupnim delovanjem vseh naših slojev moremo priti do svojih pravic. — Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, katerega se je vdeležilo mnogo občinstva od blizu in daleč, dasi je bilo ravno ob času žetve. Vdeležil se je pogreba tudi g. c. kr. okrajni glavar, ter vse učiteljstvo in učenci šole na Cvenn. Ob grobu se je zahvalil pogrebcem v imenu obitelji njegov stričnik g. Mirko Rajh, a g. nadučitelj cvenške šole je v kratkem obrisu ocenil zasluge in vrline blagega rajnika. Bodi mu lahka žemljica domača! Mali Lo&inj. Razmere pri 4. polku v Pulju osobito pri njegovi 4. stotniji, so take, da zaslužijo javne graje. Polkovnih povelj častniki proti moštvu ne izvršujejo. Meseca maja je bilo izdano polkovno povelje, da ima moštvo vstajati od 1. jun. do 30. avg. zaradi vročine ob 5. nri, da traja od 6. do 10. ure delavni čas, od 10. do 3. ali 4. ure je počitek, potem se zopet nekaj časa dela, nato se prečita polkovno povelje, in potem se gre moštvo kopat ali pa na sprehod. To povelje pa seveda tukajšnjih častnikov nič ne briga. Zjutraj mora moštvo vstati ob 3. ali 4. uri, delavni čas traja čez 10. uro, popoldne se reče že ob l'45h „antreten" in traja do 5'30h, ali celo do 6. ure, takrat se šele izda polkovno povelje. Če pa je vojak enkrat nekoliko prost, pa že pride kdo: na povelje tega in tega se mora trdnjava v prostih urah snažiti, ali se morajo prenašati zaboji, ali svinje krmiti, ali pa menažo za častniške kuharje čez hrib v dolino nositi. Zvečer pridejo stvari za kantino, in sploh, kar moštvo za živež rabi, se mora čez hrib nositi. Kdor je že kdaj videl ta hrib in po njem na vrh napeljano železnico, si je gotovo mislil: tem ljudem je dobro, vse jim železnica zvozi na hrib. Žal temu ni tako. Mnogokrat je moštvo, izmučeno od dnevnega dela, moralo čez dan po trikrat ali štirikrat gor in dol hoditi in pri vročini, ki tu vlada, 50 kg. in še bolj težke stvari na hrib nositi. To pa vse šele po izdanju povelja, ko bi moralo imeti moštvo prosto. Pa prihodnjič še več! Zadnji dopisi. Trbovlje, I. avg. V nedeljo 4. avgusta se udeleži „Srbska sokolska župa Iz Zagreba<( s fanfaro razvitja našega sokolskega prapora. Bratje „Sokoli*', na noge! Niti enega ne sme manjkati, da pokažemo našim bratom Srbom in Hrvatom, da se tudi mi zavedamo velike sokolske ideje! Iz Žalca. Na očitanja nekaterih listov in javnih govorov na toli potrebno „Zvezo slovenskih požarnih bramb na Spod. Štajerskem" izjavlja vodstvo 1. da ima po svojih pravilih „Zveza" tam svoj sedež, kjer biva vsakokratno izvoljeno načelništvo, 2. da sprejema v svoje okrilje vse slovenske požarne brambe s poveljnim jezikom v svoji materinščini na Spod. Štajerskem brez razlike političnega mnenja načelništva istega, 3. da ne goji nobene politike, da zahteva isto od svojih članic in da se stroge drži samo gesla ognjegasilstva. — Vodstvo Zveze slovenskih požarnih bramb na Spod. Štajerskem. Iz Letuša. Gosp. nadnčiteljn Marschitzu so priredili dne 31. jul. Letušani ginljivo šolsko slavnost ob njegovi vpokojitvi. Vsa čast vrlim vaščanom, vsem odličnim in visokospoštovanim gospodom, ki so s svojim posetom izkazali posebno čast našemn spoštovanemu nadnčiteljn, ki ima velike zaslnge za razvoj in povzdigo naše vasi. Svojih učiteljev narod ne pozablja, izreka jim svojo zahvalo in željo, da srečno vživajo svojo vpokojitev. Svojemu ^učitelju izreka ljudstvo »vojo zahvalo! V Ormožu slavi v nedeljo, dne 4. avg. t. 1. moška podrulnica C. M. D. 25-letnico obstanka z ljudsko slavnostjo, ki se vrši v čitalnici in na vrtu. Na sporedu je petje, godba, slavnostni govor, nastop „Sokola", prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopaina 30 vin. V Dragučovi so pri obč. volitvah izvoljeni v vseh treh razredih slovenski možje. Duhovniške vesti. Za 2. kaplana pri Sv. Jurju ob Ščavnici je imenovan g. Ivan Cilenšek, za kaplana v Miklavžu pri Ormožu g. Franc Časi, za 2. kaplana v Starem trgu pri Slov. Gradcu g. Jos. Potočnik. Velik požar je v pondeljek popoldne v Do-bravcih (med Šmiklavžem in Hočami) uničil hiše in gospodarska poslopja posestnikom Mariničn, Sagadinu, Pivcu in Ozimiču. Škode imajo vsi skupaj krog 20.000 K. Zavarovalnina je mnogo manjša. V Kolinu v Nemčiji je umrl nadškof kardinal dr. Fischer Iz Ptuja. Okoličani se bridko pritožujejo, ker je most čez Dravo zaradi popravila vsako popoldne za promet zaprt, in še dopoldne, ko je odprt, se sme samo skoro prazen voz črez peljati. Kakor hitro je kaj več naloženega, se mora odložiti. Na drugi strani pa baje meščani smejo voziti, kolikor hočejo, in cel6 popoldne. To je na vsak način krivična dvojna mera, zakaj okoličani morajo plačevati veliko cestnino, ki pa gre vsa v prazne mestne blagajne. Ornig, veliki „kmečki prijatelj", bi tu pač lahko napravil red. Gospodarski paberKi. Kmetsko zavarovanje na Ogrskem. Na Ogrskem je pred nedavnim stopil v veljavo zakon o zavarovanju poljedelskega delavstva. Država je v smislu postave osnovala pen-zijski zaklad na isti način, kakoi ga imajo uradniki, ter ga upravlja, podpira in tudi jamči zanj. Zavarovanje je mešano, je starostno, pa tudi zoper nezgode in bolezen; ni omejeno le na male ali velike kmete, tudi drugi kmetski delavci se ga morejo poslužiti. Kdor se boče zavarovati, se vpiše v svoji obči li in plača po poštnih listih, ki mu jih da uprava zastonj na razpolago, za celo leto 10 K. Zavarovanec ima kljub majhni članarini vendar precejšnje ugodnosti, ki obsegajo redno penzijo, posmrtnino in nezgodnino, za slučaj nesreče ima brezplačno zdravljenje. Z ozirom na malo članarino znaša redna penzija seveda le 240 K in ima oni do nje pravico, ki je plačeval najmanj 40 let; s 65. letom stopi lahko vsakdo v pokoj, ako je tudi zdrav in zmožen za delo, da je bil le 10 let zavarovan. Njegova pokojnina znaša 6 krat toliko let, kakor je plačeval zavarovalnino; če je bil n. pr. zavarovan 15 let in hoče sedaj stopiti v pokoj, bo dobil na leto 90 K. Ako umrje član, ki je vsaj 10 let plačeval, dobi njegova žena odpravnino, ki je enaka pokojnini umrlega sorazmerno po letih njegovega članstva, če pa umrli mož še ni bil 10 let zavarovan, dobi žena polovico svote, ki jo je ranjki že plačal. Za slučaj, da zapušča član nepreskrbljene otroke, ne še 14 letne, dobi vdova že po 2 letnem članstvu najmanj 100 K; če pa nima žene, ne otrok, dobijo 50 K njegovi ljndje za pogreb. Za časa bolezni ima zavarovanec pravico na brezplačno zdravljenje, in ako mora vsled nezgode ležati dalje nego en teden, a manj nego 10 tednov, dobi na dan 1 K; če je pa dalje nego 10 tednov bolan in ne more delati, stopi v pokoj, dokler je bolan. Če se je to zgodilo vsled nezgode, znaša njegova pokojnina 240 K, ako pa more kaj delati, sorazmerno manj; ako vsled nezgode umre, dobi žena 400 K, in čo zapušča tri nepreskrbljene otroke, dobi vdova 600 K, za štiri otroke 600 K, za pet otrok 700 K, za šest in še več otrok 800 K. "! Po „Gosp. Nov." Kmetijstvo in ljudska prehrana sta tesno med seboj združeni. Da lahko pokrijemo domač6 potrebo na pšenici in rži, ali da celo lahko v inozemstvo prodajemo, je potrebno še veliko zvišanje množine pridelka. Mnogo pridela se pa le, če se gnoji bogato s fosfornokislimi gnojili, ker je ravno fosfoma kislina glavni činjtelj pri izrasti zrnja. Najboljše fosfornokislo gnojilo za ozimjne je, kakor kaže izkušnja. Tomasova moka. 400 kg Tomasove moke »zvezdna znamka« za ha poleg hlevskega gnoja, ali 500—600 kg Tomasove moke »Zvezdna znamka« poleg kalijevega in dušikovega gnojila zdatno pripomore k bogati žetvi. Sv. Jurij v Slov. Gor. Mariborski klerikalni cunji prinašata čudna vprašanja, kateri čudni hu-dimani se neki klatijo po Slov. Gor. in obiskujejo v naši šoli stanujoče učiteljstvo. Evo odgovora radovednežem! Dva sta: čudno posvetni in čudno blagoslovljeni. S prvim se to pot ne bomo mnogo ukvarjali, ker je vsled svoje večne pijanosti in svinjarskega klafanja že itak do sita znan na daleč okrog. Prav nič se ne čudimo, da si dovoli v svoji natrkanosti izdajati kot šolski vodja take neslane edikte, pač pa se čudimo si. šol. oblasti, da ga še ni poslala tja, kamor ga je ljudski glas že davno obsodil. — Za blagoslovljenega hudi-mana pa bi bilo prav koristno, ako bi mu blagovolil vel. g. župnik prilepiti na vrata njegove spalnice edikt »Marijinim devicam dovoljen vstop le v primernem času«. Človek, ki hoče dajati nasvete in moralne nauke drugim, mora biti v prvi vrsti sam vzor. Ne mislite si, čudno prizadeti hudiman, da so vaša hinavska početja prikrita ljudstvu! Ne! Vprašajte pred vsem svojo kosmato vest, ali vam je bila šola zmiraj svetišče, določeno za izobrazbo nedolžne mladine?! Mislimo, da nas razumete, sicer smo prisiljeni govoriti v prihodnje jasneje. Za danes pa priporočamo vašemu »lajbžurnalu« v ponatis sledeče ljubko pisemce nekega čudno blagoslovljenega brata v Kristusu: »Duša moja zlata! N. moj! Tvojo današnjo zalepko tako prebiram, tako bi rad kaj bral med vrstami, pa se mi nič kaj ne posreči. Srce ljubljeno! Niti poljubčka mi ne pošlješ? Zakaj tako, N. moja! Jaz tako mrjem po Tebi, moje vse, in že tako težko čakam konec svojih počitnic. Odjadral bi najrajši nazaj v X., pa ne morem radi svojih ljudi. V X. se vrnem 16. in kako bom tega -Vesel. Ali Te bom smel pogosto obiskat? Odgovori kmalu, moje vse, da me odgovor dobi še tu. Nebroj vročih in dolgih poljubčkov Tvoj mešnik«. — (Pismo v originalu in fotografija »velečastitega« fna razpolago.) Tako se glase zapeljiva pisma takih in enakih čudnih hudimanov, naslovljena na neizkušene mlade učiteljice. To pa je le ena čudno-dišeča cvetka, ki je vzklila na podlagi prečudne ligurjanske morale. Dalje prihodnjič — danes pika. Cven pri Ljutomeru. Dne 8. jun. smo na Moti pokopali posestnika Ivana Rajha. Nepre- ■ Ce ste nahodni, hripavl, taslileni in 6e težko dihate, Fellerjev fluid t znamko .Elsafluid". Prepričali smo se sami pri bole&nah v hrl i J>rrih, v vratu, stranskih bodljajih, itd., o njegovem zdravilnem, kaSelj odganjajočem, okrepilnem a Sinka. Tacat na poskuSnjo 6 kron, 9 tucata 8 K 60 v franko. klak.^eM ed^.o lekarnar B. V. Feller v Stubioi, Eltin trg 8t. 264 (HrvaŠko). h «-6 5e OOOGOOOGOGOOOGOOOGOGGC 20. 9.1912 5. ,narodna zbirka1 iOOOSGOGGC Razne noVosti. 34 let star s 57 otroci. V budimpeštanjsko blaznico so pripeljali nedavno sodnika Emila Be-renyja iz Ugoeze. Z njim vred je došlo 57 tožb za očetovstvo. Tndi redka in zanimiva prikazen. Mati in sin. Szegedinsko sodišče je obsodilo gospo Korago na 6 let, njenega sina Pavla pa na 6 mesecev zapora, ker sta imela dolgo vrsto let med seboj ljubavno razmerje, kojega posledice so bili 4 otroci. Utonil je v Savi 26. t. m. deželni tainik pri kranjskem dež. odboru, g. Fr. Korošec, odločen slovenski naprednjak. »Slovensko društvo" na Bekl se je moralo razdružiti, ker vlada naknadno ni potrdila društvenih pravil. Strašen požar na Kitajskem. V mestu Ho-tanu na Kitajskem je divjal te dni strašen požar, ki je povzročil velikansko škodo. Požar je uničil nič manj kakor 4000 poslopij, med temi skoro vse mestne trgovine. Splošno se domneva, da so ogenj podnetili vojaki. Dražba zapuščine srbskega kralja Aleksandra. Iz Belgrada poročajo: 20. avgusta bo v Tokovi javna dražba zapuščine umorjenega srbskega kraljevskega para kralja Aleksandra in njegove žene. Prodajala se bo kuhinjska oprava, fina steklena posoda in pa oni dve postelji, v katerih je bila kraljeva dvojica umorjena. Čuden porod. V Monakovem (na Bavarskem) je porodila neka ženska dvojčke in sicer eno belo in eno črno deklico. Oče otrok je zamorec. Stvar vzbuja silno zanimanje v zdravniških krogih. »Spomin s I. zleta slovanskega sokolstva 1. 1912 v Prago" je pravkar izdala založba »Minerva" v Pragi, Spalen a nI. 48. Je to album, obsegajoč 16 listov, izvedenih s svetlotiskom, predstavljajoči 33 raznih momentov z zletnih slavnostni. Cena je jako nizka, 3 K. Slike so v velikosti 34X24 cm. Triletni morilec. V Szolnoku na Ogrskem je neka ženska Ivana Makocsi vzela pred dnevi na rejo 3 meseca starega otroka, kar je vzbudilo ljubosumnost njenega triletnega sinčka. Ko je odšla M?kocsijeva z doma, je pustila oba otroka brez nadzorstva. Med tem pa je njen 3-letni sin nbil dojenca z nekim dletom. Proti neprevidni materi je uvedeno kazensko postopanje. Cene deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Celje . . . Ormož . . Oradec . . Maribor . Ptuj . . . Celovec. . Solnograd Dunaj Lin hI ia na Mesto Celje . . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. M 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 ca o .m O ® >00 dH K v 12 11 12 11 11 12 12 12 12 50 30 25 42 c B ec K v 40 2 3 3 4 2 50 3 60 to ® > O K v 50 50 67 86 70 45 47 £.2 K v 20 50 95 10 ot N B U o tsd K v 50 50 70 50 50 30 55 90 ai gt»n Prevoz od Gibraltarja v Sjujork traja 7- 8 dni. Pi ed-idofih 6 dni je brezplačna zab vna vožnja po Jadran-kem In Sredozemskem morju, ker je rena za -kupu« potovanje ista ko sicer za navadni prevez. 151 ž nji odi.odi: »Cesar Franc Jože I." 17 av^;.. ..Aice-1 J av^r. rLaura" 31. avy.. „Martha Washington~ li. se p. /a krožna potovanja po Srednjem morju z velikimi par- niki posebne cene. Podrobne podatke daje: ravria'el|Stv» v Trstu. Via Moliti Picco!o"2 in Kari Kifimanna nasl.. Maribor. Oiajski trg 3. 484 3-1 Loterijske številke. Trst, dne 27. julija 1912: 86, 83, 46, 73, 33.. Line, „ „ » 25, 41, 37, 87, 18. w Častna izjava Obžalujem, da sem gospoda župana Josipa Skasa dne 9. julija razžalil, prekličem svoje žaljive besede in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. Velenje, dne 25. julija 1912. 485 i Vincenc Dolenc. iz poštene slovenske hiše, vešč obeh jezikov, se sprejme takoj v slovensko trgovino s papirjem in galanterijskim blagom V. Welxl v Mariboru. 488 3-1 Iščem gostilno na račun ali v najem. Naslov pove upravništvo »Narodnega Lista". 487 i Penziionistu se odda lepo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drvarnico in vrtom, v bližini Vojnika, ob državni cesti. Cena po dogovoril. — Ponudbe na upravništvo »Narodnega Lista". 489 3-1 Vabilo na 12 1 66- „Posojilnice v Gornjemgradu ki se vrši v soboto, dne 10. avgusta 1.1., ob 2. uri popoldne v Gornjemgradu v uradnici. DNEVNI RED: 1. Sprememba pravil. — 2. Predlogi. 4901 Načelstvo. Dečki in deklice hrano in stanovanje ce sprejmejo pri bivši učiteljici v Celju, Gosposka ulica Št. 30. 482 3-2 Vsak četrtek razprodaja po zelo nizki ceni »li za vsako ceno. Letna obuvala, platneni čevlji, sandale in dnijro vsakovrstno obuvalo. Šlefai. Strašek, Kov« k. ulica. 479 2-2 Med. uniy. dr. Bela Stuhec v Ptuju $ praktični in zobozdravnik otdiii i» zopnt od 3 t, usta 1912 naprej. Irgouski pomočnik boljša moč, prvega nabora prost, želi svoje mesto s 1. oktobrom ali poprej spremeniti v manufakturno ali pa trgovino mešanega blaga. Cenj. vprašanja pod »Stalnost'' 1912 na npravništvo tega lista. J76 2-2 Edino pristno * to 189 44-24 varstveno znamko mmtmtmm Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna II najstarejši narodni manufaktnrni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič v Celju » Narodni dom" prodaja vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko SllknO, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. pO zelo znižani ceni Velika množina različnih ostankov pod lastno cenol Tvtam n^lvAlr stavbeni in umetni ki IVall IfeDGKt vodovodni instalater Celje. stavbeni in umetni ključavničar, (Poljska nI. 14) •e priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken. stopnic ter za vsa konštrnkcijska dela. štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem moCne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in nteže. V > . . Vse po dnevnih cenah. 106 48-27 Celje. k « JS = <0 o e £ ar 1_ 03 > « 2 > . n g % i o t_ -a ® J* 2 - "S ® ^ Cfl ffl "O = > s N s ■— co tr> ® - "K -o z o 2 ® N > ° — — « S ffl ffl £ 5 E 2 ce ~ ca ■— .E e -S c ** — o « O c e S — s e CC E > IP Trgovina s špecerijskim :: blagom Ki y/ v? vj Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga sveže žgane kave. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Grafika cesta itev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najviSji dnevni ceni. "SI Zaloga rudnin-: skih voda : Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška,-družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani priporoča svojo izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47.26 Svoji k svojim! Svoji k svojim! Razpošiljalna zaloga 52-13 dalmatinskih vin Glavni .|trg 8 Celje Gla vni trg 8 Ima v svoji veliki zalogij najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. !!Zahtevajte cenik!! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira, m- Priporočam svoj vinotoč na drobno, "m S 3 S ■■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po P^* 4 '/s °lo ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davrk plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Smrrje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-27 • "Tkosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 Kt -L' za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne kn|i£ ce drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico. C € C e c e c o e c c c c c c C C o C C t t o C Južnoštajersko hmeljarsko društvo je prejelo dne 30. julija 1912 iz Žateea pismo s sledečim besedilom: Žalec, dne 27. JnliJa 1912. Slavno hmeljarsko društvo v Žaleu. v- Dejstvo, da se na Južno Štajerskem hmelj vedno slabejše in vedno bolj zanikrno obira in suši, daja podpisanim tvrdkam povod, slavno hmeljarsko društvo v Žalcu prositi, naj blagovoli potom občinskih zastopov opozoriti vse hmeljarje, naj hmelj lepo obirajo in pravilno posušijo, ker bi drugače podpisani kupovanje južnošta-jerskega hmelja omejili ali popolnoma opustili. Podpisani še enkrat prosijo, naj hmeljarsko društvo blagovoli vse ukreniti, da se odpravijo zgoraj navedeni nedostatki, kateri bi bili lahko usodepolni za tamkajšnje hmeljarstvo ter se slavnemu društvu za ves tozadevni trud in prizadevanje zahvalijo in beležijo z velespoštovanjem Gebriider VVtirdinger s. r., Julius S mnenschein s. r., Bode & Volgi s. r., Pfister & Wllstl s. rM Gebriider Christl s. r., NI. H. iuss & Comp s. r., Adolf Helier vorm. Albert Heiler s. r, Josef Paulus s. r., S. Landesmann s. r., Kaspar Dasizer & Comp s. r. M« GOtermann Sobne s. r. m 9 9 0 lovica papeževe švicarske garde vsled prestroge discipline dezertirala. Že v XV. stoletju so imeli papeži katojUške Švicarje za svojo telesno stražo. Na .predlog švi carskega kardinala Schinnerja je konečno papež Julij II. sklenil s kantoni Lucern in Curih po godbo, da morata ta dva kantona imeti vedno za papeževo telesno stražo 260 mož na razpolago. Sedaj obstoji papeževa telesna straža iz 117 mož in sicer: stotnika-polkovnika, poročnika majorja, kaplana-stotnika, stanovanjskega mojstra-stotnika I. razreda, sodnika-stotnika I. razreda in enega II. razreda, nadpobočnika-poročnika II. razreda, štiri pobočnike-podporočnike, sedem desetnikov, dveh vratarjev, dveh tamborjev in 94 helebardov. Stanovanjski mojster je obenem tajnik poveljništva. Iz Voinlka. Drameljski župnik Ogrizek se v „Straži po "otročje veseli, da je ušel zaradi cerkvene kronike črešenske zasluženi kazni. Pravi, da A. ni mogel dokazati, da bi bil Ogrizek o njem kaj slabega v kroniko pisal. Seveda ni mag«, ker se cerkvene obfosti z vsemi štirimi branijo kroniko izročiti in tako ščitijo lumparijo in ob-rekljivost Ogrizekovo. Res pa je, d$ je to kroni* že ME '-** so bili v čreienskem fr rovžu v veseli-družbi, prebirajo, in res je, da sta dva odlika cerkvena dostojanstvenika, ki sta kroniko videla, izjavila, da bi za Ogrizeka slabo bilo, če bi kronika pred sodnijo prišla. Če ima torej Ogrizek <$sto vest, naj sam zahteva od mariborskega konzistorija, dakroniko W