St, 56. . V ¦ «jork'i, v soboto dne 15. julija iyu5. Letnik VII. Izhajii vsa1- torek innobotoob 11. hi i predpoldne za mesto tor oL 3. uri pd| . za dežolo. Ako pads na ta dnova prazuik izide dan proj ob (>. zvočer. Staue po pošti projornaii ali v Gorici na dorn pošiljan cololetno 8 '\, pollotno 4 K in tSetrtlotiio 2 K. l'rodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Solskih iilicah, Jpllersitz v Nunskin ulicah iu Lc- b a ii na Verdijevetn tekaliäcu po 8 vin. &0RICA (Zjatranje izdanje.) Urfdnistvo iu upravniätvo se nahajata v «Xarodni tiskarni», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni uretlnik Josip Marušič. fa**URjr%j Tisku „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Po državnozborskem zasedanju. V soboto je bilo torej državno- zborsko zasedanje odgodjeno, in poslanci kakor todi ministri podali so se na počitnice. Nobeden pa ni z zadnjim državnozborskim zasedanjem tako zado- vpljen kakor miniaterski predsednik baron Gautsch, ki ni sam najbrže pričakoval za vlado tako ngodnega izida, kakoršnega je imeio to zasedanje. Nobeden na svetu ne zavida barona Gautscha najbrže tako zelo, kakor ga zavida njegov prednik dr. Körber, ki ni z vsemi svojimi oblju- bami ne le samo ničesar opravil, marveč je ž njirai tako vznevoljil vse parlamen- tarne stranke, da bo ma takorekoč „uni- sono" dale „Lanfpass". In kako naj bi ne zavidal dr. Körber svojega na- slednika barona Gaatscha, ko ni vendar tudi ta nezadovoljnim strankam do sedaj nič drugega dal nego zgolj le obljube in jih je vendar a svojimi obljnbami panal ter pripravil parlament do tega, da ma je dovolil vse, kar je njegovo srce po- želelo. Še v mesecn majn največji optimist ni mogel pričakovati, da se posreči preroirje in se poslanci razidejo mirnim potom, želeč si mirne počitnice po dovršenem dein, in pa da dovolijo n. pr. Čehi vladi, ne da bi jim poprej ona kaj dala, V8e to, kar so ji v resnici dovolili. Kdo bi takrat inislil, da bo vlada v tako kratkem času in tako po ceni dobila vojaäke novince, začasni proračan, kvotno deputacijo, avtonomni carinski tarif, nove kredite za alpske železnice in celo trgo- vinako pogodbo z Nemčijo I In kaj je poleg Gaatschevih obljab v prvi vrsti provzročilo ta prevrat ? Res je sicer, da so Čehi, katerim se je dr. Körber popolnoma zameril, bili v prvem začetku, ko se jim je posrečilo strmoglaviti dr. Körberja, nekako moralno prisiljeni od- nehati z obstrukcijo ter s tem nekako doknmentirati svoj vspeh. Res je tudi, da se je baron Gautach v prejšnjib dobah svojega ministrovanja večkrat iz- kazal, da zna biti mož beseda, ter da izpolni to, kar oljabi. Ali kdo more jara- čiti, da bode tudi zanaprej zamogel iz- polniti vae to, kar je dosedaj sicer z veliko reservo obljubil, posebno pa še, ko so nekatere njegovih obljub, tičoče se ceäkih kardinalnih zabtev, odvisne od parlamentarnih sklepov, pri katerih imajo Nemci, ki so tem zahtevam do sedaj odločno nasprotovali, mogočno besedo, in jim je na razpolago ravno isto orožje, katero so do sedaj rabili proti vladi Čehi, namreč obstrukcija? Ta prevrat provzročila je po našem mnenjn v prvi vrsti velika kriza na Ogr8kera, ki stresa vao državo in nmetni mehanizem dnalizma. Vzbudila ae je avatrijska zavest, ne- hote bo ae vsaj začaano zbližale stranke, da odvrnejo pretečo nevarnost in bra- nijo skopne avstrijske koristi. Pod tem vtiaom so Nemci nstavili obstrnkcijo v češkem deželnem zborn, češki poslanci, utrujeni vsled veöletnega boja v zbornici, so konečno, prisiljeni po razmerah, vladi podpisali menjico. In baron Gantsch je spretno uporabil vse te momente ter dosegel, kar je vlada nujno potrebovala. V prvi vrsti ata avtonomni carinski tarif in trgovinska pogodba z Nemčijo velike važnoati. Avstrijska vlada irna v rokah močno orožje nasproti Ogrom. Ako vlada v kritičnem trenutkn uporabi ta „instru- ment" ter skliče državni zbor, bodo Mad- jari rnnogo zmernejši v svojih visokole- tečih načrtih. In to prepridanje je ravno vodilo vse slranke naäega parlamenta, ki se zavedajo svoje velike odgovornosti na- pram svojim volilcem in ki so prepri- čane, da je prišel čas, in sicer skrajni čas, da zaprečijo nevarnost, ki preti to- stranaki državni polovici ter gospodar- skim interesora njenih prebivalcev od atrani oholih Madjarov, ki so se v naši državi na naše stroške do sedaj tako šopirili, imajoč v nji v vseh važnih vprašanjih prvo besedo. D opisi. Iz Toraaja. — V nedeljo dne 2. julija je nehalo biti srce moža, kakor- šnega nismo še imeli in kakoršnega tadi več težko imeli bomo. Preminal je ne- pozabni preč. g. Urban G o 1 m a j er, bivši župnik in dekan tomajski, častni kanonik, vitez Franc Jožefovega reda, častni občan tomajski, ustanovitelj vi- narakega društva in tnkajšnje dekliäke šole „Elizabetišča". itd. Urban Golmajer se je porodil dne 21. maja 1820 v Žerovnici v brezniški žnpniji na Gorenjskem. Postal je 1. 1847 mašnik ter je slnžboval do 1. 1877 po raznih istrskih krajih kakor v Koču, Gri- maldi, Kubedu itd., kjer je v viharnem letu 1848 prišel večkrat v hndo nasprot- 8tvo z naailnimi Italijani. V tekn službo- vanja po siromašni Istri ga je zadela maraikaka nadloga in težava. L. 1853 je razsajala silna morilka kolera ter strašna nadloga lakota. Sam mi je večkrat pri- povedoval, kaj vae ga je v teh žalostnih čaaih zadelo. Koliko jih je previdei 8 av. zakramenti, koliko jib je tolažil v zadnji uri, kako je bolnike obiakaval ne meneč se za grozno epidemičncf bolezen. „Da- siravno sem prišel,"je rekel, „vposredno dotiko z bolniki, vendar me je Vsemo- gočni obvaroval vsake nezgode." V avalrijako italijanaki vojni 1. 1848, ko je služboval v Roču, so ga italijanaki emisarji obsodili na smrt. a sodba se ni izvršila. Tako je hil revež preganjan, a obnpal ni nikoli. S svojo veliko brez- mejno potrpežljivostjo, vstrajnostjo in gorečnoatjo je premagal vse ovire. Več o njegovem dušnem pastirovanju v latri bi vedel povedati kdo izmed njegovih častitih aobratov. Leta 1877 je bil imenovan za žup- nika-dekana v Tomaju, nakar ga jeime- noval stolni kapitelj tržaški za častnega kanonika in konzistorijalnega svetnika. Tu ga je čakala cela vrBta nalog, kate- rih se pa ni nikakor vstrašil. Kot duhovnik je bil vzoren vzgoji- telj in učitelj. Več je veljal njegov pogled kakor drugega beseda ali äe celo kazen. Slovanskemu bogoslužju je bil pravi pri- jatelj, veren častilec in goreč boritelj, povsem pravi narodnjak v pravem po- menu besede. Kdo ae ne apominja več velikega tedna, ko so se peli razni psalmi v slovenakem jeziku za časa njegovega službovanja, bodisi da je te sam preve- del, ali prevedene dobil od pokojnega pro!'. Marušiča iz Gorice. To je bilo ne- kaj ganljivega, za službo božjo vspod- bujajočega. Koj po na8topu v Tomaju se je lotil vsestranskega delovanja na dušev- nem in materijalnem polju. Popravil je zanemarjeno župnišče, zidal novo kap- nico (vodnjak) in sploh vse župniško po- slopje ; in vse to brez stroškov, za ka- tere bi župljani vedeli. Znal je izvratno goapodariti, kakor še nihče ne pred njim. V cerkvi, katera je bila do njego- vega prihoda zelo zanemarjena, popol- nonia zapuščena, napravil je veliko no- vega. Dä, reči se mora, da je cerkev po- polnoma prenovil in dobila je iata novo lice. Knpil je krasen križev pot, za ka- terega je potrosil 1000 K, dalje nove, lepe klopi, spovednice, prižnico, katera je stala 500 K, novo zakristijo, obilo nove obleke je nakupil, razna cerkvena orodja itd. Kupil je tudi krasne cerkvene zastave in na eni je dal napraviti napis z glagolico. Seveda je zraven župne cerkve skrbel z isto vneuio tudi za po- družnice. A ne le za cerkvena blaginjo, am- pak tudi blaginja ljudatva urn je bila na 8rcu. Ker je u,videl, da živi Kraäevec ve- činoma od vinske trte, a da je njena vzgoja še nepopolna, zato je hitel usta- noviti vinarsko druätvo, .katerega pred- sednik je bil skoro do smrti ; društvo je znal tako nmno voditi, kakor malo kdo pred njim. Samo vladnih podpor, brez katerih bi društvo težko vspevalo, je dobil s svojo spretnostjo nkoli 3200 K. Ko je pa že ves utrujen od napor- nega dela stopil 1. 1895 v pokoj, tedaj je rekel: „Sedaj pa moram sezidati tu gori na Taboru (grič, na katerem atoji župna cerkev) dekliško šolo, katera bodi ponos Tomaju in celi deželi.M — Po- mislite, 75-letni starček, ves le izmučen, pa si je nadel še tako nalogo, katera ga je čakala z vsakovrstnimi zaprekami in težavami, katera mu je prinesla v sivi starosti toliko truda, toliko skrbi. In res, z mladeniško vnetostjo se je lotil ime- novanega dela v splošno zadovoljnost ljudstva. Sprva je stvar lepo napredo- vala. A ko 8e je jelo poalopje žedvigati, tedaj so nastopili burni, silni vtharji, in kakor zadene ladijo na morju vihar — ' LISTEK Življenje brez smotra. Spisal Janko Brntina. (Dalje.) — Seveda bo šlo. Pa še glavar, kaj hočeš več; in svet si ogledaš. Sedaj pa kak prigrizek, jaz sem že lačen. — Nimam nič tu, čakaj. Segnil je v žep, Ozmec tudi in spravila sta skupHJ 26 kr. stare veljave. — Ej, dosti bo. Le čakaj, jaz sko- i čim doli po tisto stvar — kaj? Košček mesa, drugo pa kräh, naä vsakdanji kruh. ! Za par mir.ut je bil že nazaj. Sedla , ata na posteljo in povžila borno večerjo. — Hm, ti, pa ie glej, da se ti ne bo godilo kot Jurčičevemu Kvasu. — ,Kako misliš? — No, Manica — — Presneto delas ti nagle račune. Morda niti tja ne pridem, pa me že tako obdeluješ. — Kdo pravi, da ne. Jaz mialim, da. Če mu nisi ti po misli, pa naj si gre k vragu iskai domačega učitelja. Kaj smo mi kake mevže ? In postavil se jo sredi sobice, da se je pod stresel. — Sedaj pa z Bogom; ali greš morda še kaj ven nocoj? — Ne, ne vtegnem. Odäel je po stopnicah, Cvahte pa se je zamislil v svoje delo. Tisti večer se mu je zdelo, da se je začelo zanj življenjo in tisti vecer je začel pisati svoje dogodke v oni dhevnik. III. Trije tedni so minuli med tem ča- sori). Dnevnik o tem ni govoril nič. Tu pa je začelo nadaljevanje : Doli na kraška tla je priäel Gvahte in lepo službico je dobil in malp dela. Pouöeval je aina glavarjevega za prvo latinsko žolo, da bi deček lažje pozneje izhajal. To je bilo mesto za našega Ci- rila, tako ae je namreč imenoval. Zjutraj je imel navadno poduk, opoidan so sedeli vsak dan dolgo pri kosilu in razgovor je bil o tem in onem. Gospod glavar pa je rad malo pokimal in ostal je Ciril na- vadno sam z gospo in dečkom. -------s o b o t a. „Ti pogovori so bili zame res ve- like važnosti'1 piše v dnevnik. „Prej ni- sem nikdar čutil tega, kaj vse tiči v človeku, lo dobre in prijazne roke je treba, da za to skrbi. In naäa goäpa zna to. 0 V8em ve govoriti, vse jo zanima. Vzgoja, politika, literatura ! Jaz jo na- ravnoat občudujem. In tisti ton, ki ga ima. Nič prisiljenega, nič pretiranega; vse tako naravno. Ne čudim se Goetheju, da je tako visoko cenil izobraženo žen- sko. Prej sem se malo bal, a sedaj vi- dim, da res izobražena dama ne gleda le na zunanje formalnosti, ampak tudi na Cut, na srce —" Kakor domad je bil Ciril v tej hiši. Zvečer je bil navadno sprehod in potern večerja, ki je trajala precej dolgo. Zabava ni pošla nikoli in Gvahte, ki je bil prej dokaj okoren, je postal tukaj ün in takten, sposoben za salone in par- kete. Ni se sicor navzel aamo kake zu- nanje etikete, ampak vse njegovo na- stopanje je imelo vir v duäevni izobrazbi. „V taki uružbi se ne bojim postati formulist" je zapisal neki večer v dnev- nik, „kajti gospa bi me strogo obsodila, da bi zatajil pri tem svojo dušo in srce in nastopal kakor stroj — vsaj danes se je tako izrazila." Tiste dni je prUel sodnik iz bliž- njega trga na obisk. Bil je star udovec z mlado hčerjo, ki je sedaj po dovršenih f študijah živola domain gospodinjilaočetu. Dnevnik nima o njeni osebi niti bese- dice. Pristavljeno je le mesto iz Homerja, kjer ee govori o Heleni. In vendar se mi zdi, da je morala biti lepa, kajti njena prikazen je naredila globok, trajen utis na Girila. „Marta je fino, pametno dekle — eh, pa kaj bi o tem pisal. Dajele Marta zapisano, spomnim se potem tako na vse." — — nedelja zvečer. „Danes ae je torej odločila moja usoda. Ti Bog sveti, earn se ne poznam več, vse mi je drugačno in svetlejši na svetu. Ta izlet, ta sprehod ! In ravno njen god mora biti danes ! — Pa saj morda ni res, morda ? — No, pa to mi je še hujši, Če bi res ne bilo. Ne, ne, mora biti res. Marta, Marta, kaj si nare- dila iz mene? Kaj sinaredila? Tisti tvoj pogled, tisti tvoj obraz meni nasproti. Ali niai vedela, kdo sem jaz, ali nisi ve- dela, da je moje srce otrpnelo, mrzlo — — — Ah, aaj ni res, Marta 1 Sam sebe bi rad pregovoril o resnici. Ljubim te, Marta, kakor te še ni nikdo ljubii, kakor nisem še nikoli. In ti mene tudi — tvojo oci so mi priča, tvoj šopek izrdečihrož nabran mi pravi to. Lahko noč, Marta, lahko noč !Jl (Dalje pride.) da, to je bil orkan —, katera želi do- speti v varno zatišje, tako je tudi njema v sredi dela nastal nespametno organi- zovan boj proli zidanju čole. Nič po- sebno mu ni to grenilo postarnega živ- Ijenja, ampak s podvojeno silo se je po- prijel vesla ter srečno vkljab vsem na- sprotnim vetrovom dospel s svojo ladijo — šolo — v zavetno pristanišče. (Konec pride.) ! Gorenja Trebuša. — Dne 6. t. m j razsajal je tu strašanski vihar z izrednim nalivom. A ravno sredi naliva, ko ni bilo ; mogoče nikomur skoraj niti izpod strehe, treščilo je v hiev tnkajšnjega posestnika j Ivans Logar h. št. 42. j Zgorel je hiev, večina uže letos «pravljenega sena, ena krava ter mnogo kmetijskega orodja, kakor mlatilnica, či- atilnica žita itd. Škode je gotovo nad 3000 krön. A zgoraj omenjeni Ivaa Logar ni bil zavarovan ter je kljub vsaj varčnoati zadolžen, ker se ne more, ker smo brez vsake zveze se svetom, še dandanašnji nimamo nobene ceste, no- bene reči od nas skoraj spraviti v denar. Zgoraj omenjeni Ivan Logar leži pa ože todi nad štiri mesece zmečkan od voza bolan t;a postelji. Skušal si je revež po naših kozjih kolovozih z vožnjo zaslažiti par grošev, in našel bi bil kraala smrt. Ker si zgoraj omenjeni Ivan Logar ne zamore sam nikakor hleva več posta- viti, ker mu preti brez pomoči usmiljenih arc gotovi pogin, prosijo se uljudno ljudje usmiljenega srca, naj priskočijo revežu kolikor mogoče na pomoč, kar i jim Bog gotovo obilno povrne. Darovi j pošiljajo naj se na tukajšnji karacijski j urad oziroma žapanstvo, Pošta je Če- | povan. Politiöni pregied. Politični položaj. Te dni bila sta pri cesarju v lälu ministerska predsednika obeh državnih polovic, namreč baron Gautsch in grof Fejervary. Oba poročala sta mu o poli- tiönem položaju. Kakor poročajo listi, nastopita oba državnika svoje poletne počitnice ter se pojdeta hladit v toplice. Baron Gautsch poda se v Karlove Vare, grof Fejervary pa v Gastein. Iz tega je torej razvidno, da nastane kakor v av- * strijski, tako tudi v ogrski notranji poli- tiki za nekaj ča9a takozvana mrtva ae- zona, ter da nastopi za easnikarje skoro vsako poletje neizogibni čas kislih kumaric. Italijani in sklep proračunskega odseka v zadevi Italijanskega vseučillšča. Italijani se navidezno jako hudu- jejo na naš državnozborski proračunski j odsek, oziroma na njegovo večino, ki je vsprejela določitev vladne predloge, po katen naj bo sedež italijanske pravne fakultete v Roveretu. Tržaški „Piccolo" strašno jadikuje ter kliče zopet vse svoje prijatelje na krov. In kakor je razvidno } iz „Piccolijeve" pisave, zaöeli bodo Ita- lijani začass državnozborskih počitnic zopet ropotati. Obdržavali se bodo zopet veliki javni shodi, in mesta in občine bodo protestirale proti temn, da bi to obveljalo, kar je bilo sklenjeno v prora- čunskem odseku. Z jedno besedo, kričali in vpiii bodo Italijani na vse pretege, da hočejo imeti pravno fakulteto v Trstu. AH navsezadnje, ako bodo videli, da ni drugače, zadovoljili se bodo tudi z Ro- veretom. „Osservatore Cattolico" prinaša članek o laäki univerzi v Av- striji. — Članek je stvaren in pisan jako zmerno in prernišljeno. Dopiscik pravi, da je zadeva laškega vseučilišča prevcč resna, da bi jo smel kdo kom- promitirati kot bo delali laški vročekrvni dijaki, ki so izdali znano bojevito „spo- menico". Lahi naj toliko ne govore, ampak naj gledajo na to, da sploh dobe vseučilišče, bodisi v Trstu ali na Tren- tinskem. Na vsak način je brezmiselna trditev laških dijakov, da „pade vseuöi- liško vprašanje sploh, če pade Trst". Vlada bo dijake lahko ukrotila. Sestanek treh vladarjev. Zadnji teden tega meseca julija obiščeta avstrijskega cesarja Franca Jožeia angleški kralj in perzijski äah. Listi porocajo, da bodo sklepali vladarji, kako omejiti roski vpliv v Perziji. Slovanske vzporednlce v Šleziji. „Fremdenblatt" javlja, da začne vodja šlezijske deželne vlade pogajanja s ¦ atrankami radi premestitve paralelk iz Tešina. Čehom ponudijo popolno nči- teljišče v kakem drngem kraju. Mnogo je Čehov, ki so s tem projektom za- dovoljni. Odposlanec italijanskega kralja na vojaških vajah na južnem Tirolskem. Kökor poroča , Giornale d' Italia"' iz Verone, poveri kralj Viktor Emanuel poveljnikn Verone, generalnemu lajtnantu Gobbo misijo, da pozdravi cesarja Fran Josipa tekom vojaških vaj, ki Re bodo vršile na južnem Tirolskom. Dogodki na Ogrskem. Budimpeštanski magistrut je v öetrtek glede dobrovoljnih davčmh prispevkov in novačenja sklenil nastopno: Magistrat odredi, da se dobrovoljni uplačani davki zadrže in glavnemu blagajniku se kratkim potom prepov6, da ne smo dav- kov oddati državni biagajni. Istočasno pozove magistrat sinančni oddelek, knko naj se ti dobrovol]ni davki plodo- nosno nalože. Drngi del sklepa, ki se tiče novačenja, je magistrat priobči! vojaški sekciji, da naj se po njej ravna. Francoska zbornica je Rklenila nujno razpravljati o starostni preskrbi delavcev. Po tej preJlogi bi imel vsak industrjjalni delavec pravico na letnih 360, poljedelski pa na 240 fran- kov ko dokonca 65. leto. iz Srbije. Iz Belgrada porocajo, da bodo o priliki slovesnega proglašenja polno- letnosti prestolonaslednika Jurja pomi- loščeni vsi časnikarji, ki ao bili obsojeni za časa Pašičevega ininisterstva. Ob enem bodo zopet pozvali v aktivno službo vse umirovljene častnike, ki so pristasi dinastije Obrenoviöev. Za norveski prestol. „Norv. brz. biro" poroča, da je norveška vlada ponmiila ,norveški prestol enema princev švedske vladarske hiäe Bernadotte, in zato da s; govorice, glasom katerih da danski princ Karol zasede norvežki prestol, neosnovane. Turška vlada odklanja mednarodno kontrolo. Turäka vlada je odklonila zadnjo noto vseh poslaništev, v kateri so ista urgiraJa veprejetje mednarodne kontrole za finančne resorme Taräka vlada pravi, da je kontrola nepotrebna, ker da fi- nančna uprava dobro poslaje. Ta od- klonitev ni presenetila. Velevlasti osta- nejo pri zahtevi ter store v kratkem shodne korake. Upor na nemiki vojni ladlji. Nedavno sc se vräili na nemški vojni ladiji „Frauenlob" izgredi, ki jih je poveljnik smatral za zelo resne. Moätvu namreč niso dovolili dopusta, ker je od- povedalo pokorščino. Zato so mornarji vrgli raz krov v morje zaklopne dele topov. S»orilcev niso mogli zaslediti, zato so vsemu moätvu odtegnili pivo, ladijo pa spravili v neko holsteinsko luko. Dogodki na Ruskem. Vlada je izdala obširno olicijelno poročilo o nemirih v Lodza, ki zvrača vso odgovornost na poljsko revolucijonarno stranko, posebno na Jude. Poročilo pravi, da se je pogreba uslreljonih žrtev ude- ležilo 20 do 30 tisoč Ijudi. üasi se je vršil pugreb po krščanskem obredu, so rdeče zastave, ki jih je bilo 14, nosili sami judje. Vse je organiziral judovsko- socijalistični „Bund". Na katoliški praznik presv. Rešnjega Telesa se je javna pro- cesija izvršila v najlepäem redu, a ponoči bo začeli revolucijonarji streljati, napa- dati stražo in ruvati svetilnike. Drugi dan se je zaceia stavka po vseh tovarnah, streljalo se je največ z oken judovskih stanovanj. Barikade je množica preple- tala z žicami potrganih brzojavov in te- lelonov. Barikadni boj je trajal do tretje ure ponoči Ubitih je bilo 160 upornikov, zaprtih 152. Škoda, provzročena po ropu in razdejanju, se ceni na 100.000 rubljev. Umorjen je tovarnar Ramiä s hčerjo. Iz mesta je v dveh dneh zbežalo 20.000 oseb. Poročilo sklepa s trditvijo, da de- monstracije in stavke revolucijonarnih socijjilistov in judovskih brandistov ob- sojajo ludi že delavci k;>t brezmiselne. V Moskvi je bil v torek ubit mestni glavar Šuvalov. Ko je namreč kakor po navadi okolo 1. ure popoludne vsprejemal stranke in zaslišaval njih prošnje, pri- bližal se mu je zadnji, ko so že vse druge stranke zapustile vgprejemno dvo- rano, neki priprosto oblečoni človek, ki je naglo potegnil iz žepa revolver ter izstrelil pet strelov na Šuvalova. Zadel ga je štirikrat. Grof Suvalov je krnalu potern umrl. Morilca so prijeli. Grof Su- valov je bil sin ruskega poslanika grofa Šuvalova v lierolinu. Bil je poprej mestni glavar v OJesi, a je postal za- radi svoje strogosti tarn nemogoč. Pokli- cali so ga v ministersUo notranjih zadev, a ga imenovali potem za mestnega glavarja v Moskvi. Pokojnik je bil jako priljubljen v carski družiui in je bil velik prijatelj umorjenega kneza Sergija. Star je bil še-le 40 let. Napadalec na mestnega glavarja Öuva- lova je 30 let star mož, čegar zunanjščina priča, da ni iz delavskih krogov. Prva kroglja je Suvalova zadela v levo roko, druga v srce. Šuvalov se je zgrudil v naročje svojega adjutanta. List „Times" poroča \z Petrograda: Rusija je zahtevala od Rumunske na te- melju pogodbe, ki obstoja med obema državama, da jej poslednja izroči mor- narje s „Potemkina-', katero je smatrati kakor navadne zločince. Meni se, da bo Rumunska dolžna ugoditi prošnje. Mnogi mornarji s „Potemkina" so dobili delo pri kmetih v raznih straneh Rumunske. Mesto Rimnizat jih je vzelo deset v mestno službcv. Vsak mornar, zapustivši „Potem- kina", je prejel 30 rubljev in mali za bojček s potrebnimi predmeti. „Potemkin" je v torek po noči ob 10. uri odplul iz Konstance z eskadro. Konstantovalo se je, da stroji in kotli več ne funkcijonirajo, ker so uporniki zbog pomanjkanja sladke vode rabili morsko vodo. Zato je „Potemkina" vlekla oklopnjača „Česme". Presenetilo je, da ni eskadra ob odhodu pozdravila z obi- čainiini streli. Bivše moštvo „Potemkina" so do- sedaj razdelili po Rumuniji na nastopen način : 84 jih je v Braili; najugledneji in pravi voditelj te skupine je neki Andrej Talustič iz Jekaterinoslava, soci- jalni demokrat. Med njimi se nahaja mož, imenorn Feodor Hariton; on ima dve dekoraciji z napisom: „27. januvarja 1904., Čemulpu". To odlikovanje je pre- jel v vojni proti Japoncem. Hariton so je rešil pri Čemulpu ter je pozneje pri- šel na „Potemkina". V Galac je bilo od- poslanih 120 mož, med njimi mnogo Rumunov iz Besarabije. V Berdalu jih je 40, v Kalaraäi 40; od teh jili je vsprejela 10 na delo družb« zä proizvajanje pe- troleja v Bustenari. Prebivalstvo vsprejema mornarje povsod prav prisrčno. Preden so ae mornarji s „Potem- kina" raziäli, nagovoril jih je neki Ku- ribuko. Pnporočal jim je, naj se vedejo mirno ter naj bodo hvaležni Ramunski za gostoljubnost. Iz Konstance poroČajo od 10. t. m.: Ruski konzul je izjavil, da je „Potemkin" ko je v prvič prišel v Konstanco, imel v biagajni 325.000 frankov. Sedaj je bilo razdeljenih med mornarje le 60.000 fran- kov. Zdi se torej, da so si ostali znesek razdelili med členi odbora. V torek po noči je v Minsku velika množica ljudstva skušala prirediti de- monstracijo. Kozaki so na množico stre- Ijali, ki je odgovorila s streli iz revol- verjev. Število ranjencev ni äe natančno določeno. Kakor poročajo listi, je bil pod- admiral Birilev imenovan upraviteljem ministerstva mornarice na mesto gene- ralnega adjotanta Avelana, ki je pozvan v državni svet. Povodorn hišnih preiskav je policija naäla v Tiilisu 112 bomb. Na postaji Mi- hajlovo je bil aretovan neki mož, ki je imel bombo, tako tudi neki svečenik, pri katerem so naäli revolver, 108 patron in bodala. Popravljena oklopnica „knjaz Po- temkin" je odplula v Sebastopol. Govori Be, da so mornarje, ki so se vdali ad- miralu ter želeli se vrniti v domovino, na ladji postrelili ter njih trupla pometali v morje, da bi v Sebastopolu ne spun- taliMjudstva. Romunako prebivalstvo ima uporne ruske mornarje zelo rado. Storaj vsi mornarji so že dobili zaslužek. Rusko-japonska vojska. Gar Nikolaj je poslal novemu mi- nistra vojne mornarice Birilevu pismo, v katerem spominja na neprestane po- raze mornarice, ki so jej onemogočili, da olahča nalogo vojski na kopnem in da pridobi kak vspeh. Dolžnost nasproti domovino zahteva, da delajo vsi pomor- ščaki po svojih močeh na obnovJjenja vojnih sil na morju, ki so za Rnsijo ne- obhodno potrebne. Sodelujojo naj vsi, da se vzgoji in pripravi prirnerno moätvo, da se bo vsak zavedal svojih dolžnosti. Najnoveji dogodki v Črnern morju do- kazujejo, da je pri moštvu popolnoma izginila vojaška pokorSčina in da niso predstojniki vršili svoje naloge. Ta izredno zločinski čin zahteva obširne preiskave in stroge kazni. Car nalaga admiralu kot prvo dolžnost, naj vzpo- stavi duh vojaäke discipline ter naj skrbi, da bo Ilota vräila svojo dolžnost. — Glede preosnove brodovja zahteva car, da pricne minister mornarice takoj z zavarovanjem in utrjevanjem obrežji vseh ruskih vod ter da polagoma z ozirom na sredstva, zopet vzpostavi bojno floto. Muraviev je zopftt obolel in zato se ne more podati v Washington. Zito je možno, da bo Witte imenovan po- oblaščencem. Kakor poroča „Petrograjska brzo- javna agentura", je smatrati imenovanje Witteja pooblaščencem na mirovnih raz- pravah kakor vspeh. * * General Linevič je dne 11. t. m. sporočil iz okraja liiilungšen : Dne 8. t. m. je bil naš oddelek v dolini reke Hamihas obstreljevan z gorovja, ležečega na Jevem bregu reke. Ko smo mi odgo- vorili s streljanjem, so se Japonci umak- nili z brega ter se podali proti jugu. Vzlic velikim težavam je naš oddelek nadaljeval svoj marä po silno slabem potu, dokler ni prišel na mesto, kjer je pot prenehal. Naä oddelek se je v se- verni ameri povrnil nnzaj, vzlic temu, da ga je sovražnik obstreljeval * * Iz Londona poročajo : Ruska vlada je najela 15 velikih nemških parnikov za prevoz ruskih ujetnikov na J&ponako v domovino. Več teh parnikov je že preje prevažalo premog za Roždestvenskega. Ladije so najete za 12 mesecev. Ne ve se, ali nameravata Rasija in Japonska svoje ujetnike zamenjati, ali je japonska vlada prosila, da bi se reäila težkega bremena vedno naraščujočega števila ujetnikov. V Londonu smatrajo prevoz ujetnikov za dokaz, da sta se vladi že dogovorili o splošnih mirovnih pogojih. ¦:•:¦ * * Po poroeilih iz New Yorka je za kraj mirovne konlerence določen Ports- mouth, a vkljub temu bo to posvetovanje nosilo oflcijalno ime „konference v Washinglönu'1. Konl'erenca^ se bo vräila v upravni palači vladne ladjedolnice, ki leži na nekem otoku. Japonski delegati dospo v New York 28. t. m., ruski pa začetkoma avgusta. Kakor se poroča „Central Newsu" iz Moja in Tokija, utrjuje general Linevič silno svoje pozicije pri Kirinu. Tudi okrog Čančuna se grade mocni fori in druge obrambne utrdbe. Po porocilih japonskih vohunov se general Linevič pripravlja, da stopi 2. avgusta v ofen- zivo na celi črti proti japonski armadi. * * * Dopisnik „Novega Vremena", Olj- ginjski poroča iz Hunčulina : Te dni sena spremljal general» Lineviča pri obhodö naäih pozicij v centru. S tem sem iz- vršil svoj prvotni namen in si na svoje oči ogledal vse naše pozicije. Vtis, ki sem ga dobil, potrjnje znova sploäno preprjčanje, da se naša armada še ni nikdar nahajala v tako izbornem položaju, kakor sedaj. Po 16 mesečnih bojih se je železni volji in energiji generala Lineviča po- srečilo doseči, da ima sedaj armada dovolj topov in veščo artilerijo, telefone in brezžični brzojav, o čemer se je preje že toliko pisalo in govorilo. Hudo je misliti, da so naä napadali in blatili, ko nismo mogli izvojevati uspehov, ker smo bili slabi in ne pripravljeni; sedaj pa, ko se lahko kosamo s sovražnikom tako v ätevilu, kakor tudi v vojni tehniki, nas hočejo prisiliti, da bi sklenili mir. Naj bi ti zagovorniki mira priäli na bo- jiäce in se osebno prepričali o položaja in stanju naäe a-inade ! * * „Daily Chronicle" javlja, da so Ja- ponci silnu razburjeni, ker podpira Ru- sija zahtevanje Kitajske na sodelovanje pri mirovnih pogajanjih. Japonci se boje, da znajo priti ob uspehe svojih zmag in da bo Kitajska Port Artur in Mandžursko reklamirala zase. Domače in razne novice. Za „Šolski Dorn" je prejelo naše upravniätvo : Jan Sedej Bojunski -z ge- elom : „Živio Šime Sedelski" 20 K. — Namesto vstopnine k veselici v „Šolskem Domu" Janko Simčič 2 K; Anton Bre- ščak, trgovec v Gorici, posodil pobno opravo, potrebno pri veselici in zravon še daroval 2 K. — Kegljaško druätvo v „Hotelu Central" kot prebitek kegljanja v letu 1904/5 43 K 60 v; Ivan Lipanja, dež. poslanec 10 K. Srčna hvala ! Oselme vesti. — G. dr. AI. R. Rojic odšel je te dni za nekaj lednov iz Gorice. Toliko na znanje onim, ki^iščejo po navadi pri g. dr. Rojicu zdravniäke pomoči. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu je vstopil kot praktikant g. Franc Vodopivec. Jmenovaiije. — Minister za uk in bogočastje je imenoval suplenta na c. kr. državni gimnaziji v Trstu dr. I v a n a Merhar-ja pravim učiteljem na tem zavoda. t Prof. Jaiiez Trdina. — U No- vega Mesta poročajo, da je prof. Janez Tr din a včeraj nagloma umrl. Tržaški namestnik kiiez Hohcu- lohe v Brdih. — V pondeljek predpo- lndne obiskal je tržaški namestnik knez Hohenlohe v spremstvu voditelja okraj- nega glavarstva, namestniätvenegß svot- nika. g. Fabrisa ter deželnih poslancev gg. Klančiča in Jakončiča one občine Brd, spadajočih pod okrajno glavarstvo gradiSčansko, ki so bile zadnji čas za- dete od toc'e in ki so : Medana, Dolenje, Kožbana in Golobrdo. Povsod bil je na- mestnik vsprejet na alovesen način od duhovščine in občinskih zastopnikov. Pričakovala ga je tadi äolska rnladina pod vodst-,om svojih ačileljev. Pri ti priliki so ma izražali občinski zastopi svoje želje glede cest in pitne vode, kakor ga tadi sploh informirali o kra- jevnih razmerah. Ob 3. «ri popoldne prise! je na- mestnik v Kormin, kjer ga je vsprejelo tamošnje slarešinstvo, na čelu mu župan baron LocateJli, pri katerem je z drugimi povabljenci tadi obedoval. ZveČer povrnil se je iz Kormina v Trst. Samomor. — Včeraj za^trupil se je v Grojni, kamor sp je sel sprehajat s svojim prijateljem, 17-letni dijak tuk. višje realke. Milan Jenčič. Med sprehodom po neki stezi sei je namreč Jenčičev prijatolj nekaj korakov naprej, poativši od zadaj Jenčiča, ki se je vlegel na tla. Jeneic poklicil je prijatfMja k sebi ter ma povedal, Ja je pil had strup, in res začel je strap kmalu delovati. Jenčič zvijal se je v strašnih boleeinah po tieh ter kmala potem tudi amrl. Pred sairtjo izroeil je prijatelju dve pismi; jedno na- menjeno domacirn, drago pa neki gospo- dični, v katero se je zaljubil. Jenčič bil je bolehen in kakor pravijo nekateri jetičen. Pravi vzrok njegove bolezni je bila nesrecna Ijnbezen. Traplo pokojnika prenesli so v mrtvašnico v Podgori. Iz Opatje^ela nam poročajo : V sredo pripetil se je pri nas grozen slačaj, ki je zahteval jedno človeško življenje in dve težki poškodbi vsled opeklin. Pred kratkim poročila se je Kata- rina Marušič z nekim Pericem. Novopo- ročenca nastanila sta se v hiäi nekega Perica. V sredo priäla jo je obiskat njena mati Marijana Marušič. Hči hotela je mater pogostiti s kavo, napravljeno v samovaru. Ko je materi hotela pokazati, kako se napravlja kava v samovaru in sta hoteli priliti iz steklenice še nekoliko špirita k že pojemajočemu, vnel se je pri ti priliki v steklenici se nahajajoči spirit, valed Cesar se je steklenica raz počila. Vneti spirit, ki je vsled tega padel na pod, gorel je na podu dulje. Ko ga je hotela stara Marušič agasiti, vnela ss ji je pri ti priliki öbleka ter začel» na nji goreti. Hči priskočila je materi na pomoč, a se je tudi ona pri li priliki hudo opekla. Na vpitje obeh žena pritekla je hišna gospodinja pogledat, kaj se godi, in ko je ugledala staro Marijano v plamenu, začela je tudi ona vpiti ter zbežala v svojo sobo. Stara Marijana pa je v smrtnom strähn tekla za njo, proseč jo pomoči, in tu prišlo je do tega, da se je tudi Marija Peric močno opekla. Vpitje začuli 30 tudi drugi sosedje, ki so pri- tekli na pomoč ter po malo pogasili go- rečo obleko. Zmešnjava v vasi pa je na- stala tako velika, da so bili celo na plat zvona. Marijana Maru3ie bila je po vsem životn straäno opečena, njona hči Kbta- rina opekla se je še precej močno na obrazu in na rokah, Marija Peric pa na rokah. Vse tri odpeljali so v tuk. bol- nišnico, kamor so dospeli ž njimi proti 10. uri, a Marijana izdahnila je v groznih bolečinah svojo dušo kmalu potem okolo polanoči. Ostali dve sta pa baje iz smrtne nevarnosti. Hotel „Siidbahir' öddali so, kakor čitamo v „Gazzettinu", v najem za 5 let nekemu Nemcu, baje Danajčanu Mütlerjn. Kakor se vidi, je postal jeden „narodnih piruhov" torej — narodni klopotec. Postavlli ho se po robu tak. ma- nicipiju vozniki, ki vozijo blago s postaje v podgorsko tovarno čez most pri Barki. Municipij poslal je namreč v torek svojega aslužbenca na lice mesta, da bi zahteval od vsakega voza 4 vinarje. Vozniki pa te pristojbine niso hoteli ni- kakor plačati, in lako odšel je mestni nslužbenec praznih rok domov. Obesil se je v tak. zaporih v sredo okolo jedne ure popoludne neki Ivan Bratina iz Skrilj v ajdovetkem sodnem okraju. Bratina nahajal se je v preisko- valnem zaporn zaradi nekega nenrav- nega dejanja. Kakor pripovedujejo straž- niki, obedoval je ob 11. uri kakor dragt jetniki in je vse pojedel, kar so niu dali. Strela udarila je v sredo ponoči v stanovanie 52-letne Katarine Jug, sta- najoče za Ražonerji pod h. St. 24. Strela priäla je skozi okno v spalnico, predrla je skrinjo in poškodovala nekaj obleke. Jag je takrat spala in jo je äele «trela zbudila, ki ji ni pač nič hudoga storila. Zgorel v senu. — 60 letni Andrej Ličen kosil je v četrtek na svojem trav- niku travo. Po končanem dela vlegel se je Ličen na pokošeno seno, da bi se nekoliko odpočil. Nabasal ie pipo s to- bakom in začel je kaditi. Med tem pa je zaspal in padla ma jo vsled tega vžgana pipa na seno, ki se je kmalu vnelo. Hkratu bil je Ličen obdan od plamena. Sosedje, zapazivši ogenj, pri- hiteli so sicer koj gasit, a!i bilo je pre- pozno, kajti Ličen bil je med tem že mrtev in vea aežgan po životu. Nepoštcua dekla. — V Volčji- dragi imata krčmo zakonska Z, kalera sta zapazila, da jima je večkr»t zmanjkal denar v miznici in tadi drogi predmeti, med temi zlati prstan, vredon kakih 20 kron. Pri njih je služila 18-letna I. K. iz St. Ferjana in nanjo je padel sum, da krade. Nekega dno po^lala je gospodinja omenjeno služkinjo v Gorico z rnareli- cami, katere naj bi prodala in ki naj bi za skupljeni denar nakupila zelenjadi, kakor solate in dr. Služkinja prodala je marelice, a solate ni kupila. pač pa jo je ukradla na nekem vrtu v Št Petru ter jo prinesla gospodinji. Vse to priälo je na dan, in dekio so zaprli. Pogorele so v Bovcu zopet tri hiäe in sicer trem največjim siromakom gornjpga Klanca. Nevarnost jo bila ve- lika tadi za druge okoli ležeče hiše; a mirnemu vremenu, požrtvovalnemu in po- gamnemu nastopu novo ustanovljene požarne brambe se je zahvaliti, da se je ogenj lokaliziral. š Bralno In pevsko društvo „La- dija" v Deviuu priredi jutri v korist tamošnjega slovenskega otroškega vrtca javno ' tombolo. Činkvina znašala bo 70 K, tombola pa 150 K. Srečke veljajo po 40 vin. komad. Pred tombolo in po tomboli bo prosta zabava. Začetek tom- bole bode ob 6. uri popoludne. Ker je čisti dobiček tombole namenjen emi- nentno narodnemu zavodu, pričakovati je obile udeležbe. Narodna veselica v Prvačini. — Dne 30. t. rn. napravijo prvaška druätva, namreč : „Čitalnica", „Ž^nska podruž- niea sv. Cirila in Metoda", „Sadjarsko in vinarsko društvow ter ,.Sokolw skupno veselico, pri kateri se bo predstavljal igrokaz „Divji lovec\ Pri veselici pel bo mešan zbor ter svirali bodeti tudi obe prvaški društveni godbi. Za to priliko prirejen bo tudi poseben vlak, ki bo vozil iz Gorice v Ajdovščino skozi Pr- vačino in nazaj o primernem časa. Novi društvi. — C. kr. namest- ništvo je vzelo na znanje pravila novih drustev: Pevsko-tamburaško draštvo „Št. Andrež-' v Št. Aadrežu pri Gorici in Bralno in pevsko draštvo „Nada"' v Sovodnjah. Zahvala. — "Visokorodni gospod Henrik grof Attems — Sveto- k r i š k i je daroval 50 K za pet ubožnih dražin tak. občine. Imenom obdarovan- cev izreka g. c. kr, dvornemu svetniku iskreno zahvalo. Zupanstvo Sv. Križ. Vstopniao h koncertu za učitelj- ski konvikt so preplačali : Gg. Jeretič Anton, trgovec v Gorici 100 K; Gabršček Andrej, trgovec v Gorici 80 K; dr. An- ton Gregorčič, državni poslanec 50 K; Finžger Franc, c kr. okrajni šolski nad- zornik 50 K; Vrtovec Andrej, vpok. uči- telj in posesinik v Tolminu 41 K 50 v. Po 20 K : Gg. Jakil Andrej, tovarnar v Rnpi; Saunig Ivan, veleposestnik v Bi- Jjah; dr. Dragotin Treo, odvetnik v Go- rici; Veko.slav Zajec, veletržec v Gorici; Breščak Anton, trgovec v Gorici 13 K. Po 10 K: Gg. Henrik grof Attems, dvorni svetnik; Gvido Polley, c. kr. nadkomisär; Štefan Križnič, šolski svetnik in ravna- telj ; Degrazia pi. Josip, župan v Renčah; Josip Pavlica, župan v Rihembergu; Ma- tejčič, dež. šolski nadzornik; Klančič An- ton, župan in dež. odbornik v Podgori ; dr. Franc Pavletič, odvetnik v Gorici ; Saunig & Dekleva, trgovca v Gorici ; Drufovka Franjo v Dornbergu ; Trevesini Lujiza v Rendah; Mikuž pri Sv. Luciji; prof. Ivan Berbuč, dež. odbornik; Pav- letič Josip, tovarnar v Gabrijah; Ivan Fonzari, velep. v St. Mavrn; Skolaris v Vipolžah ; Anton Koren, trgovec v Go- rici in prof. Seidl po 6 K. Po 5 K: Gg. Kren Herbert; Albert Bizjak; IvanBudin v Dornberga; Glešič Ivan v Gorici; Dra- šček Fani v Gorici; Drufovka Ivun v Gorici; Valentinčič Ignac, župnik v Ren- čah; Šusmelj Josip, učitelj v Ravnici; Lokar Artur, c. kr. notar v Ajdovščini; Lasič Josipina, poštarica v Renčah ; An- ton Pucelj, brivec v Gorici ; Vendramin Josip, posestnik v Št. Mavra. (Dalje pride.) Zrelostui Izpit ua c. kr. učite- ljišču v Kopru so napravili sledeči gg.: Anton Fakin, iz Škrbine, Franc Fer- jančič iz Lokavca, Veko Hreäcak iz Se- žane (z odliko), Albert Poljšak iz Šmarij, Janko Sarnec iz Kopra, Viljem Tomažič iz Kanala, Franjo Tark iz Gabrij pri Ajdovščini, Janko Vovk iz Kopra (z od- liko) Zmagoslav Zi nove slovenske mešane in mošk^ zbore. Odboru je dospelo več skladb od znanih Hkladateijev gg. Prohazka, župnika Aljaža, Oskar Deva, Adamiča in dr. Kreka. Na- grado so dobile skladbe gg. Prohazke, Deva, Adamiča in dr. Kreka, skladbama g. žapnika Aljaža pa se je izreklo pri- znanje, kakor tadi dragim skladbam ime- novanih gospodov. Kot kraj za prihodnjo zvezino skapščino se je po daljši debati na predlog g. dr. Schwaba iz Gelja sklenilo, naj se skupščina „zvezinihu odposlancev prihodnje leto vräil zopet v Ljabljani ob priliki kakega koncerta. Na predlog g. Goršiča se sklene, da letni prispevek društev od vsakega petji izvrsqjocega člana ostane kakor doslej 40 vinarjev. Pri volitvah v upravni odbor se na predlog g. dr. Goršiča z yelikim navdu- äenjem izvolita g. prof. Štritof za pred- sednika in g. prof. Mutej Hubad za zve- zinega pevovodja za ostale odbornike so bili izvoljeni z vzklikom gg. Gorjup, Rav- nihar, Šabenik, Dražil, Armič, Kocmur, Lebar, Dekleva, Ras. Za Primor-ikq gg. Bartelj in Mercina, za Štajersko gg. Švab in Zacherl, za Koroško g Štangel. — Pregledniki račanov sta gg. Zivräen in Rozman. Kone^no govoril je še gosp. prof. Habad 0 ohranitvi narodnih pesmi. Omenja tudi akcijo naučnega ministerstva. Pozivljal je vse navzoče, naj sodelujejo pri tem delu. Narodne pesmi so naša najvažnejša kulturna podlaga. Le te so nam še ostale. Omenjal je nabiralcev, med katerimi so pač najpridnejši gg. Zirovnik, Kocjančič, Vinko Krek in pa visokoSolec Marko Bajuk, čegar pesmi je „Glasb. Mat." lani izdala. Na okrajuem sodišču v Kaualu je razpisano mesto državno-pravdniškega fankcijonarja. S to službo je spojena letna nagrada 180 K. Prošnje je dopo- slati državnemu pravdništvu v Gorici do 10. avgusta. Nova želczuiea. — Sliäi se, da progo Trst—Gorica otvorijo že 1. okt. t. 1., ostalo pa 1. decembra. Vojaški begunec prijet. — Te dni so aretirali v Trstn na parnika „Szapary" vojaškega beganca Anlona Smerdela, ki je 23. avgusta 1902 ubežal od vojaških vaj v Sežani. Smerdel se jö potikal ta čas po Alžira in ga je avstro-ogrski konzal poslal v Trst. Odilcni gostje na PreSernovi vesellci. — Z brali Srbi dospo vLjubljano tudi bratje Hrvatje, m sicer v večjern ätevilu, na čelu jim najslavnejši jugo- slovanski romanopisec g. Sandor Gjalski, častni član „Slov. Malice"; hrvatski poet g. Mihovil Nikolič, uredniki g. profesor Josip Pasarič, g. Wildner, dr. Lorkoviö in drugi. Črnogorski priiic Mirko, dragi sin kneza Črnogorskega, je prispel v sredo predpolndne se svojo soprogo na knežji jahti v Trst. Predpoladne se je udeležil slažbe božje v srbsko-pravoslavni cerkvi. V cerkvi se mu jo poklonilo več Črnogorcev, delavcev, na gradbi železnice. Isti so mu hoteli poljubiti roko, a on ni dopustil tega, marveč jim je sam krepko 8tiskal roko, kar je napravilo na vse občinstvo ugoden utis. Umor In samomor. — V četrtek našli so v Trstu na laslnem stanovanja mrtvega vratarja Valentina Skamperle in njegovo ženo. Skamperle prerezal je najprej vrat svoji ženi in se je potem äe sam usmrtil. Zakonska Skamperle živela sta zadnja leta v vodnem prepira. Zdi se, da je bila žena možu nezvesta. Zapustila sta 12 letnega dečka, ki se nahaja na Kontovelju pri stariäih utnor- jene žene. Urarl je v Trstu znani očesni zdravnik dr. Josip Brettaaer. Dr. Bret- taner je bil rojen v Ankoni dne 8. de- cembra 1835. Oče bil ma je tirolski Nemec. Srednje äole dovršil je pokojnik deloma v St. Galnu v Švici, deloma pa v Feldkirha, visoke sole pn v Pragi in na Dunaju, kjer je bil leta 1859 promo- viran doktorjem Okradeni župuik. — V torek zveöer priäel je na stanovanje rojinskega žapnika g. Jurizze, ko ni bilo nje^a in njegove služkinje doma, neznani zlikovec ter mu odnesel iz spalnice zlati prstan z dijamanti, vreden 500 kron in pa zlato uro, vredno 50 kron. Naše nove torpedovke. — Te dni dospejo v Pulj nove avstrijske tor- pedovke, naročene na Angleäkem. Ude- „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo postenaü Priporoča svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se požiljajo na zahtevanje zastonj. Cene so stalne. ležile se bodo takoj vaj eskadre ob da!- . matinski meji. Hitro9t torpedovke in torpedolovca je večja, kot je bilo dogo- vorjeno po pogodbi ; torpedotovec na- pravi v ari 29 morskih milj, torpedovka , pa 26 in tri četrt. V tržaški ladjedelnici : pa hitro gradijo ostale torpedovke, dasi ni še zanje dovoljen kredit. Gospa Ilervay pomiioščena. — Cesar je pomilostil gospo Hervay, adovo onega okrajnega glavarja, ki se je za- radi nje nstrelil, čnteč se prevarjenega. i Prcrnog na (iorenjskem. — Piše ! se nam : V okraja radovljiškem so za- ! sledili izdatno, dva do tri metre močno ; žiio svitlega premoga. Za ustanovitev rad- i nika je potreben kapital od 200000 K • in bodo za ndeležbo najprej naprošeni • domači slovenski kapitaliati. Le če bi ! med Slovonci ne bilo dobiti tega kapi- tala, ponuH se podjetje vnanjim intere- sentom. Priprave vodi in sprejema tudi vešče deluvce za ta radnik gospod Ivan Fajdiga, hišna številka 37 na trgu. Koliko šoloobveznih otrok v Avstriji ne hodl y šolo? — Na Šta- jerskem, KoroSkem in Kranjskem 53.914, v Primorju 39.694, v Dalmacij 71.721, v Galiciji in Bakovini 664.395, na Morav- skem in v Šleziji 6695, v Češki 55.315, v Gornji Avstriji in Solnograški 3292, v Dolenje Avstriji 20.321, v Tirolski in Predarelski 15.498, skupaj skoraj milijon otrok nima potrebne izobrazbe. Smrt \sled klobase. — V Fraoen- thala na Gorenjem Štajerskem je umrl neki Grün vsled zavžite neke stare po- kvarjene klobase. Pretep med tmzarjf fn med po- licajl. — V Budimpešti prišlo je te dni do krvavega pretepa med hnzarji in med policaji. Rabili so sablje na obeh straneh. Ranjeni so bili policaji in hnzarji. Z otroci prišel k orožnim vajam. — Iz Litomeržic poročajo 7. t. m.: Dni- nar Julij John, ki mu je pred letom nmrla žena, je dobil pred nekaj dnevi poziv k vojaškim vajam. Ker ni imel ni- kogar, ki bi mu izročil v oskrbo štiri otročiče, jih je vzel seboj v Litomeržice, kjer se je prijavil pri 9. domobranskem polkn. Stotnik se je strahovito začndil, podaril vsakemn otrokn eno krono in velel rezervistn, naj spravi otroke na policijo, ki jih bo oskrbovala. Ker so dognali, da John res nikogar nima, ki bi varoval deco, so ma dali dopust. En ottO'k je zbolel in kmala amrl. Grozd dolg pol metra imajo v cerkvenem vinogradu v Zlarini na Hrva- Skem. — Vinograd je zasajen z ameriškimi trtami. Vročina v New Yorku je tro- pična. — Nad 100 oseb je 10. t. m umedlelo na cesti, 10 o&eb je vsled vro- čine umrlo. Književnost. Opis Št. Mavra, spisal Anton Rutin, tičitelj ; cena 50 vin., tiskala „Narodna Tiskarna". Tak je naslov ravnokar izšli in 55 strani obsegajoči knjižici, katero je spisal g. nčitelj Anton Kntin in ka- tera je opremljena s 4 slikami, predstav- Ijajočimi : Pogled na Št. Maver s hribom Sv. Valentina od južne strani, eerkev 8V. Mavra, vikarišče s solo in Fonza- rijevo hišo (nekdanji grad Neuhausov). Ta krajepisna in zgoduvinska knjiga prijaznega Št. Mavra vstrezala bode go- to\o vsem onim, ki se zanimajo zu, rmäö domače kraje, za njih preteklost in njih sedanjost. Knjiga dobiva se pri g. pisa- telju Kutinu, ueitelju v Št. Mavru, pošta Podgora. . I. slovenski kažipoi za kolesarje iu peSee. — lzšel je I. slovenski kažipot za kolesarje in peščo. Izdalo ga je in založilo I. kranjsko reklamno podjetje W. K. NučiČ v Ljubljani. Cena 2 kroni, po pošti proti povzetju 2 kroni 20 vin. Dobiva ?e v Ljubljani pri I. krarjskrm reklamnem podjetjn W. K. Nučič, Šelen- burgove ulice št. 6. in drugod. ZAHVALA. Podpisani izrekamo svojo naj- iskrenejšo zahvalo vsf m prijate- Ijem in znancem in sploh vsem, | ki so se udeležili pogreba naše preljubljene soproge oziroma ma- tere Marije Marušič. ; Opatjeselo, dne 15. ju- nija 1905. ! Žalujoči ostali. RojQlii! hupujfe narodni holeh ..Šolskeoa Doma". Št. 52. j Ornžbeni ohlic. Podpisani cestoi odhor odda v ! zakup zgradbo nove ceste od dr- | žavne pri Ozeljunu do okrajne dorn- berške ceste- na Dombnivi. Ponudniki naj vlagajo svoje po- siavno kolekovane pismene ponudbe, opremljene s 5 odstolno varščino v znesku 4780 K pri cestnem odboru v Podgori do dne 4. avgusta tega lein. Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v uradu cesl- nega odbora od dne 19. l. m. «a- prej vsaki dan od 10. do 12. ure predpoludne. Pismene ponudbe se bodo re- sile najdalje v 14 dneh po preteku dnova vložbe. Cestni odbor za gor. okolico. v Podgori, IB. julija 1905. | A. Klancic, načelnik. Rflzpis natecQja. V Čez-Soči pri Bovca, v Bor- jani pri Kobaridu, v Čadrgu in Zalazu pri Tohninu zidala se bodo nova s^olska poslopja. Načrli in proračuni so razpolo- ženi ob uradnih urah od 24. do 29. julija t. 1. pri podpisanem uradu. | Dražba se bode vršila dne *2i). 1 julija tega leta ob 11. uri predpo- ludne. C. kr. okr. šol. svet, T T o I m i n u, 2. julija 1905. Prinzig, predsednik. Qnton KuštPin v Gosposki ulici St. 25, v Gorici, priporoča öabtiti duhuvšČini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Ccjlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko St. 0, 1, 2,8,4, B. VeC vrsl riža. Miljsveöe prve in druge vrste, namreö od 1/i kila in ob enega sunta. Teatenine iz tvoruice Žnideraič & ValenUiČ v II. Bistrici. Žve- plenke družbe av. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiöevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vae blago prve vrate. ^ mizar in v lesni trgovec v Polidri, M voEln iTeia !Wäep mosta (na cesti, ki pel je proti Gradiš ki) ter podruznica za Sošlii fflosloni pi Pevmi Trgii.]« tiidi z opeko, ima ve- liko zalof?o vs;ikovrNtiifs;i trde- ^a in Tiieklu'^a le«a domačepi in tujega, veliko zalo^o i)oliist- i va. vinskih posod, stiskalni«* itd. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici ulica Vetturini 3. UCGIiKG usake stoposti se vzamejo prihodnje šolsko leto na sta- no^anje. Strogo nadzorstvo in fina vzgoja se zagotavlja. Priložnost za ačenje mo- dernih jezikov, vsakovrstnih ročnih del in godbe v nisi. Ponudbe sprejema sedaj gospa Marija flraschlcr roj. pi. Gariboidi, Via Trigemina 7, I. nadst. Dr. Reach v bolnišniei sv. Roka v Budapeäti, je v vseh slufcajih povračujoče- ga se telesn^ga za- prtja in slabotrega želodčnega živčevega delovanja s presenet- Ijivo ugodnim uspe- hom uporabljal (ou|B[6Apo ipnj) želodčno ^__^^ tinkturo G. Piccolj-ja. dvornegazaložnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena steklenica velja 20 vinarjev in se vnanja naročila z obratno poäto izvršujejo. Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. Naznanilo. Podpisani si usojam naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvo- ril v prejšnjih prostorib »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh slogov od najpriprostejšega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtib ter jamčim glede svoje tehnične naobrazbe za precizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr- šilo. Gene so take, da se ni bati nikake konkurence. Za obilna naročila se toplo priporočam z odlič- nim spoštovanjem Fr. SPEbrniČ, mizarshi mojstBP u Solhanu. Anton Ivanov Pečenko, Gorica Veliha zologa pHstnih belih in črnih vin is lastnih in drugih firisna- nih vinogradov. Dostavlja na dom iu razpo- šilja po železnici navse kraje avstro-ogerske monarnije vho- dih od 56 lnaprej, Na zahtevo pošilja tudi užorce. Zaloga piva Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plsenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče če&e„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega se od- daja le nadebelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Centpolna posojilnica1 registroOana zadruga ö Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9. Po8ojuj<» svojim članoro od 1. aprila 1906 dalje : na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°j0 z Vo apravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nesprem.enjena.