VILKO MAZIr Koncertna turneia ljubljan- skega učiteljskcga pevskega zbora. (2) Mursko Soboto smo bili postavili v srce našeea prosrratna. Zaradi nie se je doceh obrnil naš prvotni načrt. zakaj začeti smo nameravali v Ptuju in nehatl v RadRoni V nedeljo, 10. julija je imel »Sokol« v Mu.ski So-boti svoi dan. V obsežnem in idiličnem parku girofa Szapary]a ie bilo pripravljeno lepo telovadišče, ki ie privabilo stotine liudi iz Prekmurja, Pa tudi sosedov iz prijazne Prlekije. Po mestu so polejr naših plakatov oznanjali še posebni telegrami naš p<rihod in nastop. V načrtu je bilo, da bo nas zbor sodeloval s Sokolom in izpolnil odmore med telovadbo z narodnimi in ponarodeUtni pesmimi. Taka je bila rnenda želja inorodajnih faktorjev v Murski Soboti In ttii smo se radevolje odizvali tej želji. Zrtvovali smc našo materijelno stran na korist mo.-alnem1« učinku: nairodni probudi. Sai se je že mnogo govorilo in pisalo o nrekmursk; »edini, Mnogo se ie že storilo. .da bi se odprlo temu j.iudstvu oči, ki so se bile že skoro docela aklimatiziralc teini stoinstoletnesra suženistva. V kolikor ni učinkoval stnin madžarizacije. ie pomagala še židbvska usil.iivost. -Morda bi ne bilo treba več niti par desetletij. ko bi moKel »Ma«yar orszag« z zadovoljstvom oznaniti urbi et ortbi, da mu je v Prektnurju dozorela pšenica nasilstva in da ie beseda o slovenstvu onkraj Mure le naivna bajka. Toda madžarska oholost ic obračala. iusoslovenska svoboda r-a je obrnila in nrekrižala račun. ki je bil že nodčrtan. Luč našega odrešenja ie posiiala tudi na plodno ravan Prekmuiria in u_asniti ne sme nikoli več. Zdai velja očlstiti ta Avsji.iev hl&v s smotrenim in podrobnim narodnim delom. In med tako delo sodi ne v poslednji vrsti tudi naša slovenska ipesem. katere lepoto ie razkril nrekmurskim roiakom pevski zbor ljubljanskejja učiteljstva pod vodstvom neutrudnejca Juvanca. Sleherno pesem ie nagradil navdušen aplavz hvaležnega občinstva. ki je menda p,rvič uživalo na svobodnib nrekimurskih tleh dovrseno krasoto naše doniače popevke. Da zbor ni žel tistesra uspeha, kakor bi i?a bil lahko. je bila temu kriva njetrova koordinirana uloga. nafveč pa tndolentna bre?brižnost gojovih faktprjev, ki so verno sekundirali gospodu glavarju in se niso brigali za nas niti ob sprejemu, niti da bi nam odkazali prostor in določi!i nastop na vtseličncm prostoru in orav tako tudi cb našem odhodu ni bilo /ivesra vraga. da bi zinil kalko besedo v sIjvo. Te trpke besede ne gredo seveda na račun sokolskih delavcev v Murski Soboti. Oni so imeli m.nogo posla in jim ic pri naiboljši volji nedostajalo časa. da bi se moffli bri^ati še za nas. Svojo težko nalos:o so dovršili častno in uspešno in s tem iinpomogli v izdatni meri k probudi narodne zavednosti. Brezdvomno pa bi bil ta uspeh še več]i, če bi bili drugi faklorji izkoristili ugodno priliko in zvezali lero s prijetnim. dobro s koristnim ter nomagali odpreti pot v dušo nebogljenej?a naroda ne samo z vidom, ampak tudi s sluhotn. ne samo s harmoničnimi gibi sckolslkih mišic, ampak tudi z ubrano slovensko spestnijo. Kogar zadene greh. da se ni izvršilo tako, kakor bi bilo j>otrebno in mogoče. mu ostani ta greh na vek© neodpustliiv! Tejko mi je, da pišem o naših urah v Murski Soboti besede, ki si iih nisem želel. Bila je to megla. ki je hotela zakriti vedro nebo našega razpoloženja. Ali da se ni tako zgodilo. se imamo zahvaliti svoji veri. da snio dosegli. kar smo sami niogli in da se odvija naša pot v kraje. ki nas že težko pričakujejo. V pondeljek po zajtrku smo si ogledali boirato nolranjost gradu starega grofcvskefia r»du Szaparvjev. Zanimale so nas predvsem okusno nagačene živali, crofovske lovske tirofeje iz tiropičnih kraic-v. zlasti ogromen slon. Ugajala nam je tudi obsežti.a * knjižnica, ki raprezentira cotovo milijone. pa leži tam žalibog mrtva in se potrpežljivo odeva s praliom negibnega sekvestra. Prehodili smo v gradu tudi vrsto dvoran. opremljenih z na!dragocene.isim pohištvom in deloma z raiinirano luksiurijoznostjo. Koliko trdih slovenskih žuljev je zneslo te zaklade v tuj užitek! Da bi ne bilo tako nikoli več! Ko smo se vrnili iz gradu. nas je prir čakovalo pred hotelom »Krona« petero okrašenih vozov-lestvencev. ki so nam iih poslali vrli narodnjaki s Križovcev na Murskein poljii. stari, dobroaušni Štibler, Kosi. Vrabel. Skiriiala in Kržanič. Tako smo zapustili Mursko So-boto z edinim lepim spominom na naša. tovariša Preiningerja, ki nam ie preskrbel stanovan.ie in Fnijelsbergerja, ki nam ie šel drujrače na roko. kolikor si je mogel pač odtivrati Časa kot Sokol.