PLANINSKI VESTNIK
LOVEC IZ BRONASTE DOBE V LEDENIKU S1MILAUN
VRNITEV IZ VEČNEGA LEDU
mumificirano truplo je staro kakšnih 4000 let,« pravi prazgodovin ar Konrad Spindler. »Helmut Simon je odkril svetovno arheološko senzacijo.« Že po prvih preiskavah je namreč zanesljivo: mož, ki ga je led ledenika Similaun nad dolino Otz tako odlično konzerviral, je bil po prvih ocenah 25- do 30-letni lovec, visok 1,60 metra, krepko raščen, s po brit i mi sramnimi dlakami in dlakami pod pazduho in s plešo na glavi.
NAJDBA IZREDNEGA POMENA
»Možiček«, kot so ga medtem krstili domačini, prinaša pomembne podatke o vsakdanjem življenju ljudi iz bronaste dobe. »Za svojo plezalno turo v led je bil izvrstno opremljen,« ugotavlja konzervator Markus Egg, ki so ga poklicali iz osrednjega Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu. Pratiroleoje namreč imel na nogah za hojo trdne čevlje, ki so se zavezovali z vezalkami (številka čevljev 38) in so bili izdelani iz jelenovine; s takšnimi čevlji se je odpravil iz doline. Preden je prišel v območje večnega ledu, si je v svoje »nogavice" iz mehkega brezovega lubja natlačil seno, da bi ga grelo. Kot zaščito proti vetru in mokroti si je s to prastaro in očitno dobro preizkušeno podlogo in izolacijo podložil tudi svoj usnjen jopič in usnjene hlače. Njegove roke, ki so še v smrti stiskale bronasto sekirico, so varovale usnjene rokavice, ki so bile z notranje strani podložene z gamsjo dlako. Preko njegove leve rame mu
Tisti Četrtek sredi letošnjega septembra, ko na nebu ni bilo niti enega samega oblačka, ni bilo zelo mrzlo - osem stopinj nad ničlo. Izpred planinske koče Similaun je tistega dne Helmut Simon hotel sestopiti v dolino Otz. Ko je ta hišnik iz Nurnberga med potjo v dolino v nadmorski višini kakšnih 3200 metrov šel okoli mlakuže staljenega snega in ledu na ledeniku, je nenadoma poleg stezice zagledal človeško glavo in ramena, ki so gledali iz ledu. Simon pravi: »Strašno sem se prestrašil in kolikor je bilo le mogoče hitro stekel nazaj v kočo.« Takrat ta mož iz Nemčije ni niti slutil, da je pravkar odkril nekaj spektakularnega. V planinski koči pa je oskrbnik Markus Pirpa-mer ta čas stregel uglednega gosta in mu postavljal na mizo najlepše kose bravlne. Vendar se je temu gostu ob sporočilu prestrašenega planinca takoj posvetilo, da bi ob tem dogodku spet lahko karseda uspešno stopil na sceno. Rekordni plezalec Reinhold Messner je pustil ovčjo pečenko na mizi, odšel dobra dva kilometra daleč do opisanega kraja najdbe, pripravil kamero in med snemanjem in fotografiranjem pojasnjeval radovednežem, ki so šli zraven: » To je človek iz srednjega veka!« Tako je Messner skupaj z mrtvim človekom prišel na naslovne strani Časopisov, čeprav je po ocenitvi najdbe krepko udaril mimo. »To
Relnhold Messner (na levi) je bil med prvimi, Ki so prtill na kraj najdbe. Truplo, fcl so ga medtem prenesli v Innsbruck, je gorski ledenfk nekaj tisočletij zelo dobro konzerviral
je visel za moža velik lok iz češnjevega lesa. Na desni rami je nosil usnjen tulec, dolg 50 centimetrov, s 14 s peresi opremljenimi puščicami, dolgimi po 75 centimetrov. »Kulturnozgodovinsko je to enkratna najdba,« zdihuje innsbruški profesor Spindler, za katerega je bil ogled tega zaklada >■ najbolj vznemirljiv dogodek mojega življenja«. Za pasom je iedeni-ški mož nosil torbo iz brezovega lesa. Vsebina', amulet in dva za otroško pest debela kamna, ki sta oblikovana kot otroški vrtavki. Poleg tega je bil v torbi prevrtan biser iz kamna, skozi luknjo pa je bilo potegnjenih šest za prst dolgih vrvic. S seboj je imel tudi »vžigalnik«: majhno, suho drevesno gobo in poleg tega seveda kresilni kamen, da je z njim zanetil ogenj. Njegov proviant je bil sestavljen iz posušenega mesa, mlincev, ki so bili spečeni iz ječmena ali ovsa, In posušenih jagod. Doslej je še najbolj skrivnostno tetoviranje na telesu mrtveca: znaki v obliki prepletene vrvice v višini ledvic in barvast križ na kolenu.
Za najpomembnejšo najdbo velja poleg bronaste sekirice nož s kamnitim rezilom. »To potrjuje,« pravi profesor Spindler, »da je mož Živel v prehodnem obdobju med kameno in bronasto dobo.« O tem naj bi pričala tudi krošnja z lesenim ogrodjem, ki jo je nosil s seboj, z njo pa naj bi po vsej verjetnosti prinesel z gore rudo.
SKORAJŠNJA DRUGA SMRT
V zgodnji bronasti dobi (2000 do 1800 pred našim štetjem) je bila Tirolska majhno središče za plavžarsko predelovanje bakrene in cinkove rude v bron. Ker pa je bil kositer redek, so ga iskali celo v najbolj odročnih predelih, do katerih je bil dostop nevaren.
Na eni od takih visokogorskih odprav je po vsej verjetnosti zmrznil »similaunski mož«, kot se po kraju najdbe uradno imenuje. Moral je biti jesenski dan. kajti le v tem letnem času pihajo izjemno suhi fenasti vetrovi. Ti so ga mumificirali, preden je padel sneg in mrliča zavil v leden oklep.
Šele tri dni po odkritju so truplo, položeno v leseno krsto, s helikopterjem (pravzaprav pod njim) prepeljali v inštitut za sodno medicino v Innsbruck. To je bila neodpustljiva napaka, kot se je pokazalo le nekoliko pozneje. Ko se je namreč odtajai, so se na ledeniškem možu naselile plesni, nekakšne gljivice. Zato so ga morali konzervirati s fenolom in ga morajo zdaj hraniti pri temperaturi šest stopinj pod ničlo.
Brž ko so se na »ledeniškem možu«, kot ga tudi imenujejo, naselile plesni, kar je pomenilo, da se je začel proces razkrajanja, so znanstveniki sprožili aiarm, posebno še zato, ker so se na truplu naselile doslej neznane vrste plesni. To bi seveda lahko uničilo senzacionalno najdbo. Vendar je bilo mogoče še pravočasno zaustaviti razmnoževanje te gobavosti. Znanstveniki iz innsbruškega anatomskega inštituta so namreč bronastodobnega lovca dvakrat prema-zali s karboiovo raztopino. »Na številnih delih telesa je napad gobavosti vidno nazadoval,« je
Nekakšen »fotorobot« bronastodobnega moža ki so ga našli na tirolskem ledeniku
dejal Werner Platzer, predstojnik uradne komisije, ki se ukvarja z »ledenim možem«. Dokler pa neznane vrste plesni ne bodo določili in dokončno zavrli njenega napredovanja, bodo vse preiskave opravljali pri temperaturi šest stopinj pod ničlo, kar pomeni, da je zdaj truplo stalno na ledu.
Vseskozi postopno proučujejo to truplo, ki je za več področij znanosti senzacija prve vrste. Najprej bodo kolikor je le mogoče natančno določili s pomočjo tako imenovane metode »C-t4« starost mumificiranega lovca. Znanstveniki so se tega dela lotili karseda natančno, da bi ne bilo niti najmanjšega dvoma o pravilnosti podatkov (in da bi se na koncu koncev izognili tudi vsem najmanjšim dvomom o tem, ali gre v resnici za tako staro najdbo). Dve skupini bosta neodvisno druga od druge delali isto, da bi bili rezultati kolikor je le mogoče zanesljivi.
Pračloveka so že prve dni njegovega bivanja v innsbrucku natančno pregledali z računalniškimi operacijami, in sicer plast za plastjo. Rezultati še niso ovrednoteni.
DRŽAVLJANSTVO? TIROLSKO!
Ob tem so se spletle že prve govorice In prve znanstvene špekulacije. Kot je objavil eden izmed avstrijskih časnikov, naj bi ena od skupin sodnih medicincev prišla do senzacionalne ugotovitve, da je namreč imel človek iz ledenika tumor na možganih in da je v gorskih višinah podlegel epileptičnemu napadu. Vendar so innsbruški zdravniki te govorice takoj demantirali in še posebno ostro reagirali na časopisno vest, da naj bi do lega izsledka prišli zd ravni ki-nevro-
■ PLANINSKI VESTNIK
logi, ki da so si »Čez noč sposodili truplo ledenega moža in ga natančno preiskali«, Rainer Henn, vodja sodnomedicinskega inštituta, pravi. »To je Čista špekulacija! Truplo je skrbno zaklenjeno in niti jaz sam ne morem priti do njega.« Vsekakor so trdno odločeni, da bodo prišli tej »aferi« do dna. Svoj glas o možu iz ledenika je povzdignil tudi dunajski antropolog in sodni medicinec Johann Szllvassy, ki hoče kakšnih 4000 let staremu mrtvecu vzeti prstne odtise. Szilvassy pravi, da bi bila to enkratna priložnost. Z nadaljnjimi testi bi ta sodni medicinec želel rekonstruirati imunski sistem tega lovca, da bi tako na podlagi sklepanja iz posledic na vzrok poskušal ugotoviti bolezni ljudi iz bronaste dobe Z natančno preiskavo kože in kosti bi bilo mogoče tudi natančno rekonstruirati zunanji videz tega pratirolca. Szilvassy pravi: »Vendar bi bili vsi ti testi nemogoči, če bi truplo konzervirali.« Najdba naj bi zato kar ostala na ledu, dokler ne bi iznašli boljših metod za prepariran je.
Ob tej najdbi se je odprlo še eno vprašanje: državljan katere države je ugledni mrtvec? Na kraj najdbe so poslali posebno mednarodno komisijo, v kateri so bili predstavniki italijanskih in avstrijskih oblasti, tako mejni stražniki, geodeti in vojaški strokovnjaki, ki naj bi ugotovita, ali je bit ledeni mož Italijan ali Avstrijec, Potem ko so na kraju samem natančno ugotovili, kje sedaj poteka državna meja, ni bilo nobenega dvoma več, da je mož ležal na italijanski strani.
Toda še preden so to ugotovili, je sodni medicinec Hans Unterdorfer dejal: »Če ima ledeni mož pravni status normalnega trupla, ga bo treba prepeljati na drugo stran, če so ga našli na Južnem Tirolskem.« Vendar so v dunajskem ministrstvu za sodstvo prazgodovinskemu lovcu tudi že pred tem določili status »stvari posebne vrste«, kar pomeni, da gre za neprecenljivo dragoceno kulturno dobrino Takšna klasifikacija pa bi popularnega pratirolca lahko obvarovala pred izvozom iz Avstrije v Italijo, Kot so pojasnili na fakulteti za civilno pravo v Innsbrucku, sicer obstaja pravna zahteva do najdbe, ki pa je ni nujno izpolniti. Italija se nujno ne more sklicevati na izročitev moža iz bronaste dobe, lahko pa se sklicuje na moralno obveznost, če bi šlo za prvo, bi morala, na primer, Velika Britanija vrniti Egiptu celo goro prazgodovinskih dragocenosti
482
Izpod Zermatta na Manaslu
Štirinajst gorskih vodnikov in alpinistov ter dva kuharja, zdravnik Jn dva filmska snemalca so v prvi polovici septembra iz Zurlcha odpotovali na dvojo drugo himalajsko odpravo v Nepal. Potem ko so leta IBBfl priplezali na Lotse Šar, bo letos njihov cilj 8156 metrov visoki Manaslu v osrednji nepalskl Himalaji. Na goro na; bj plezali v klasičnem ekspedfclfskem slogu, kar pomeni, da bodo postavljali višinske tabore In napenjali fiksne vrvi. Iz starega napelskega kraljevskega mesta Gurka so morali udeleženci pešačiti kakšnih 200 kilometrov do višine 3800 metrov, kjer so zda£ gotovo ie postavili bazni tabor. To je zdaj Izhodišče za vzpone na ta osemtisočak, na katerega so kot prvi leta t9S6 priplezali Japonci.
in zakladov, pa tudi druge države imajo izredne najdbe iz Grčije, Mehike in od drugod. Južnotirolski deželni glavar Luis Durnwalder in njegov severnotirolski kolega Alois Paril se vsekakor strinjata glede enega vprašanja: homo tirolensis je bil v vsakem primeru Tirolec in bi tako moral ostati na Tirolskem. Medtem ko bi Parti hotel preskrbeti ledenemu možu »dostojno domovanje« v innsbruškem deželnem muzeju, bi DumwaWer tako krasno najdbo raje videl »južno od Brennerja«.
»Znanstveniki,« pravi profesor Spindter, »bodo gotovo leta dolgo zaposleni s to najdbo «
BIL JE IZVRSTEN GORNIK_
Vendar ne samo oni, ampak po vsej verjetnosti še marsikdo drug, tudi sodstvo. Utegnilo bi namreč priti do sodnega spora o pračloveku Iz gor S. Zakon namreč pravi: Do petdeset odstotkov pripada najdba najditelju. Ob tem pravi Helmut Simon: »Vložil bom sodni zahtevek.« Druga polovica naj bi pripadala lastniku zemlje, kjer so najdbo odkrili, to pa je tirolska občina Sölden.
Kot je bilo mogoče vsaj deloma pričakovati, je odkritelj ledenega moža Helmut Simon že izjavit: »Sodišče naj odloči, ali naj bi dobil 50-od-stotni delež brona stod ob nega moža, potem ko bodo določili njegovo vrednost.« - Toda če bi sodišče tako odločilo, bi najditelj »smel« sodelovati tudi pri stroških, ki bodo nastali s prevozom, znanstvenimi preiskavami, ekspertizami in vsem drugim.
Nove podrobnosti o človeku iz bronaste dobe bodo znane, ko bodo opravili nove raziskave. Prazgodovinar iz Mainza Markus Egg že zdaj pravi, da je kremenjak z lesenim ročajem namesto kresilnega kamna, kar bi bilo mogoče pri njem pričakovati, prava arheološka senzacija. Ko bodo konzervirali dele njegovih oblačil, bodo lahko celo zelo natančno določili nošo ledenodobnega človeka. Šele iz teh podrobnosti lahko ugotovimo, kako dragocena je pravzaprav ta najdba: Še nikoli doslej namreč niso našli iz tega obdobja človekove zgodovine v Alpah tako dobro ohranjene mumije. Že doslej so lahko arheologi ugotovili: mož, ki so ga našli, je Živel v zgodnji bronasti dobi (2000 let pred našim štetjem) in se je hranil z mesom in stolčenim žitom. Na slednje navajajo močno obrabljeni zobje: ko so namreč takratni ljudje drobili zrnje, se je v kamnitem možnarju odkrhnil kakšen košček kamna - in človek iz prazgodovine je ugriznil v granit. V sorodu je bil ta gorski človek iznad doline ötz z ljudmi, ki so imeli ob Bodenskem jezeru in na njem svoje koče na koleh.
Čeprav večina znanstvenikov meni, da je ta človek, star od 20 do 40 let, šel v gore iskat cinkovo rudo, nekateri vendarle menijo, da je šel tako visoko, nad 3000 metrov visoko v gore, ko je zasledoval divjad, pri tem pa je zašel. Profesor za prazgodovino in zgodnjo zgodovino Konrad Spindler iz Innsbrucka je v vsakem primeru prepričan: »Bil je izvrsten gornik. Skrivnost o njegovi smrti v ledu pa bo slejkoprej za vedno ostala skrivnost«