Št 24.	V Ljubljani, dnč 21. decembra 1899.	Leto XII
Šibe liberalizma reši nas, o Gospod!
Na svetu se vedno vrstijo dobri in slabi časi. Ni treba, da bi bil temnogledec, če rečem, da je slaliih več nego dobrih. Tudi so nekatere dežele večkrat in bolj občutno udarjene nego druge. Da so naše slovenske pokrajine že prestale premnogo hudega. nam kaže že obče znani pregovor: »Slovenec j* trpin«. Res, Slovenec je britko čutil šibo tepež-nico že vsestransko. Kako je sladka prava svoboda, tega še nikdar okusil ni; pritiskan je bil vedno, sedaj od te, sedaj od one strani. Že vse je prestal naš narod, kar si moreš misliti neprijetnega in britko-stnega.
Tako zelo pa še ni bil tep n, kakor so ga začeli ravno sedaj tepsti njegovi lastni sinovi s škorpijonom liberalizma. Vemo, da bi nas radi še bolj ponižali kakor pa je v njih moči; vendar z Bogom se ni šaliti, mogoče, da kdaj u 'ari naš nehvaležni 'od še najhujša šiba. Hujše namreč ne more Bog kaznovati nobene dežele, nobentga kraja, kakor če mu odzame dar'svete vere. To se pa kaj lahko zgodi tam, kjer ne marajo zanjo.
Liberaliz-n je res huda šiba, hujša nego vsaka druga. Hudo smo se tresli, ko nas je Bog obiskal s Si b o potresa, a nasledki tega obiskanja se zgubijo bolj in bolj: liberalizem pa seka našemu narodu "»ne, ki s« ne bodo nikdar več zacelile, ki mu utegnejo celo grob izkopati; kaj pa še le dragocene duše, katere bo pogubil I
Hudo je bilo našim prednikom ob č a s u tur ških vojski A takrat so imeli naši blagi očetje vsaj zavest, da se vojskujejo proti ljutemu sovražniku-tujcu; sedaj pa mora naše najdražje svetinje — sveto vero braniti brat proti bratu. Naši vrli očetje so se vojskovali vsi skupno; navdajala jih je domovinska ljubezen; a sedaj nam sedanji nasprotniki izdajajo domovino. Učitelja Dimnik in Gangl, n. pr. bodrita svoje tovariše, naj bi tisočkrat bolj sovražili častita narodnjaka Koblarja in Kalana, kakor uskoka Sehvve-gelna; drugi nas pa že tudi dokaj časa skupno napadajo iz nemčursko-bberalnega tabora.
Hud udarec so bile za vse avstrijske dežele liberalne postave. A takrat smo se še tolažili z nado, da za »dobre" Slovence ne bodo tako škod-l|ive; zlasti o našem učiteljstvu se je večkrat poudarjalo, da ni tško kakor drugod, da Slovenci ne bomo tako čutili liber. lnih šolskih postav; a sedaj je splavala tudi ta naša nada po vodi. In odkrito povemo, da nas to še najbolj boli. Sicer smo že večkrat sli-čali od raznih stranij svarilo: „Nikar vedno ne kličite, češ, Svenci so dobro pobožno ljudstvo — ni vse tako svitlo, kakor se kaže na zunanje". A nismo mogli še verjeti; s.daj pa smo dovelj prepri čani, da je tudi med Slovenci bilo dosti gnilega, da tudi »pobožni" Slovenci niso stebri, na katere bi se mogli 2anašati v vsaki sili; v kratkem, da smo tudi Slovenci vredni in potrebni šibe, in sicer tako ob čutne šibe, kakor jo liberalizem. Recimo pa, da so bili Slovenci res Še dobri katoličani, nas pa sedanji divji liberalizem prepričuje, kako resničen je izrek, da tem hujše in globlje pade, čim višje je kdo bil
;nVm.vi"."
Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba" Ljubljana, Scmeniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
Ako se dobri ljudje pohujšajo, postanejo lahko veliki zločinci. »Narod", »Zvon«, „Rudeči prapor", »Učiteljski tovariš" itd. nam so dovclj močna priča. Milo se mora storiti vsakemu blagočutnemu narodnjaku, ko vidi, da v našem predragem slovenskem jeziku se pišejo tolike zlobnosti in podlosti, take laži in umazanosti!
Pa kaj nam je storiti (emu nasproti? To, kar pametni ljudje storijo takrat, kadar jih Bog obišče s hudo nadlogo.
1.	Najprej spoznajo, da je taka nadloga pri puščenje božje. Spoznajmo tudi mi, da Bog nas je obiskal, pa da ima pri tem najbolje namene. Zgodovina kaže, da so stiske še vselej koristile sveti cerkvi. Tudi pri nas se bo izčistil zrak. Hud vihar je moral priti, da bo razodel skrito gni lobo in trohnobo, polomil suhe veje, otresel črvo-jedino; pa tudi blagodejno pretresel in ojačil, kar je slabotnega in zaspanega.
2.	Ob času stiske se ljudje posvetujejo, kako bi se dalo nesreči v okom priti, kako škodo zabraniti, zmanjšati, popraviti itd. Tudi zavedni katoliški Slovenci se moramo zbirati in posvetovati, kako bi ohranili našemu narodu predragi zaklad svete vere, kako zabranili, omejili, popravili grdo pohujšanje.
3.	Ob času hude nadloge se udarjeni ljudje tesno združujejo, si pomagajo drug drugemu z delom, denarjem itd. Trdno se združujmo tudi mi, kar nas je katoliško mislečih, pozabimo radi malenkostne napake svojih somišljenikov ter bodimo radodarni, kadar zahtevajo naše skupne koristi.
4.	Ob času hudega obiskanja so ljudje mirni, krotki, se s p r a v i j o z B o g o m i n d e 1 a j o pokoro. Skušajmo potolažiti jezo božjo tudi mi z lepim, spokornim življenjem, kakor nam zlasti sedaj v svetem letu dajejo modra navodila naši skrbni du hovni predstojniki.
V	tem smislu hoče »Domoljub" delovati tudi v prihodnje.
vAA/W 1
Kakšna bo prihodnja vojska?
V	južni Afriki daleč spodaj pokajo puške. Buri se nočejo podvreči kramarskim Angležem, ki bi radi Burom pobrali zlato in priborili pristop svojim trgovcem, da bi ti izvlekli denar iz dežele in ga nosili v London. To je čudno in jako pomenljivo za naše razmere, da se je vojska začela ob tistem času, ko so ravno končali poslanci evropskih vladarjev m i -r o v n o koferenco. Sklepali so, da se naj naredi večni mir, in glej: namestu miru je buknila vojskal Sklepali so, da
naj vladarji odpusta vojake domov, da olajšajo bremena ljudstvu, in glej: sedaj bi vsak \ladar rad imel še več vojakov !
Razmere v Evropi so napete in tako umetno zamotane, da se ne more vedeti, kaj bo. Države so med seboj sicer združene v zveze, ki so obljubile, da bodo varovale mir, a kdo ne ve, da je to ravnotežje takb rahlo, in odvisno od toliko nevidnih utežij, da je vkljub vsem previdnim in zvitim poročilom diplomatov in politikov nemogoče kaj gotovega reči o prihodnosti.
Gotovo je pa, da se vojske sedaj vsaka država bolj boji, nego kdaj prej, zakaj če sedaj poči vojska, bo njeno pokončanje in razdejanje grozovitejše nego v dosedanjih bojih. Kdor bo sedaj premagan, bo tudi uničen. Ker so države zvezane, bi morala taka vojska postati splošna evropska vojska, in države bi postavile na bojišče ogromno množico vojaštva, katero bi se borilo s tako pogubnim orožjem, kakoršnega svet še ni videl; hkrati bi pa stroški bili toliki, da bi ljudstvo omagalo pod bremeni.
Koliko vojakov bi pa moralo na bojišče, če bi se vnela evropska vojska, podobna Napoleonovim vojskam ob začetku tega stoletja ?
Avstrija bi mogla poslati v boj svojih rednih čet 1,830.000 mož, 45.500 oficirjev, 282.000 konj in 2644 kanonov; na morju pa imamo 133 ladij z 980 kanoni, 680 oficirji, 7500 mornarji in 4500 pomorskimi vojščaki. Kaj ne, to je množica! Če ti planejo v boj, mora pač nekaj izdati! Pa to še daleč ni vse. Ako bi ta armada bila pobita, tedaj cesar prvič skliče črno vojsko, in na cesarjev klic moralo bi vzeti puško na rame pet milijonov mož. Ce bi tudi ti bili pobiti, tedaj pokliče cesar še jedenkrat vse črnovojnike, in sedaj bi morali v vojsko vsi moški, ki sploh še morejo kaj gibati, in teh je še jeden milijon!
Tako ogromna je avstrijska vojska. A naša vojska nikakor ni največja. V Evropi so tri države, ki imajo še večj o vojsko kakor nad cesar, namreč Francoska, Ruska in Nemška. Razmerje je to-le: Redne vojske v vojnem času ima:
Francoska..... 4 000.000 mož
Ruska....... 3,400.000 „
Nemčija...... 2 600 000 »
Avstroogrska .... 1,880000 „
Ifcalija.......1250 000 „
Angleška ..... 850 000 „
Turška...... 800.000 »
Španska...... 780.000 „
Srbija ....... 140.000 „
Bulgarija...... 130.000 »
Kak grozovit boj bi moral nastati, če bi se vnela evropska vojaka in bi se te čete postavile v dva so-
vražna tabora! Pa Se groznejše, nego vojaštvo, je orožje, katero imajo naše armade. Francozi imajo Btdaj puške, ki streljajo petkrat hitreje, nego 1. 1870. Sedanji francoski kanoni narede 30 krat več škode v eni uri, kakor kanoni od I. 1870. Vse velevlasti evropske" skupaj imajo toliko smodnika in krogelj, da morejo ž njimi v enem letu postreljati 41 milijonov ljudi, to se'pravi, da morejo več ko trikrat toliko ljudij postreljati, nego imajo vojakov. Stare trdnjave v prihodnji vojski pač ne bodo imele veliko pomena, ker ga ni zidovja, ki ga ne bi sedanji kanoni podrli in razrušili. Pa sedaj so si izmislili nove trdnjave, za katere bo boj vendar le krvav in hud. Ob Irancosko-nemški meji je sedaj cela mreža torpe-dovskih rovov, ki so napolnjeni z dinamitom. Ako sovražna vojska stopi na kraj, pod katerim je tak z dinamitom nabasan rov, tedaj v bližnji trdnjavi poveljnik pritisne samo na majhen gumb, ki je v zvezi z električno žico. Električna iskra skoči v di-namit, ga sproži, cev se razžene, in sovražna vojska s konji in topovi zleti v zrak. Mi si niti predstavljati ne moremo, kaka velikanska moč spi v takem torpe-dovskem rovu in le čaka iskre, da se sproži in vse okoli sebe pokonča. Ljudstvo imenuje take kraje »mrtvaška polja«. Puške sedanjih vojakov so pa toliko pogubnejši od onih 1. 1870., da sedaj v tistem času, v katerem je prej 1000 mož pobilo 180 sovražnikov, sedaj 1000 mož pobije 630 sovražnikov.
llavno tako pogubni za ljudstvo bi pa bili tudi ogromni stroški, ki bi jih stala taka vojska. Že sedaj pride vojaškega davka pri nas na vsakega prebivalca 7 kron. Še večji je davek za vojsko drugod, na Španskem 9 kron, v Italiji 107j kron, na Nemškem 14'/, kron na Francoskem celo 24 kron na jednega prebivalca! Že sedaj ljudstvo omaguje pod temi davki. Gorjč pa, če bi prišlo do vojske! Vsak dan te to j s k e bi požrl 100 milijonov kron, od ka-erih b: na našo državo prišlo 13 milijonov kron na dan! Trgovina, obrt in poljsko delo bi zastalo, bolezni, lakota, revščina bi spremljale vojsko kakor črna senca.
Zato pa varuj nas Bog vojske! Da bi prišel čas razoroženja, koj bi ponehala grozna vojaška bremer.a! Da bi prišel za vso zemljo čas, ko se bo povsod razlegal angeljski spev svete božične noči: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
Vojska med Angleži in Buri.
Angležem bojna sreča v južni Afriki ni mila. Godi se jim vedno slabeje. Tolažili so se, da bo vse drugače, kadar pride na bojišče novi vrhovni poveljnik, general Buller. Toda sedaj bo že kmalu cel mesec, kar vodi vojsko, pa vendar zadeva Angleže
udarec za udarcem. — Mesto Ladismit je še vedno od Durov obkoljeno. General Vite je sicer poskušal parkrat prodreti železni obroč burski in jo popihati s svojimi 8000 vojaki proti jugu, a Buri so ga vrgli nazaj v mesto. Tem oblegancem gre sedaj jako slabo. Buri mesto neprestano bombardirajo in provzročajo velikansko škodo; zmanjkovati je začelo hrane za ljudi in konje, tako da dobiva eden samo še polovico od tega, kar je dobival poprej na dan. Ako ne bo kmalu pomoči, moral se bo general z vso posadko udati. — A pomoči ni. General Buller s svojo vojsko je še precej oddaljen. Buri so se mu umaknili do mesta Kolenso, razdrli mostove pri tem mestu čez reko Tugelo in zasedli izvrstne postojanke. Tu ste zbrani sedaj obe glavni vojni; tu se bo najbrž bila tudi glavna bitka. — Enako slabo se godi Angležem na vzhodnem bojišči. Mesto I<imberley še vedno oblegajo Buri. V3ak poskus Angležev, ubežati iz mesta, se jim ponesreči. Semkaj skuša prodreti s svojo vojsko general Methuen; res je prišel že precej blizo Kimberleja; toda vsako postojanko si mora priboriti ob Burov z velikimi izgubami. Posebno huda je bila bitka pri reki Modder; Angleži so izgubili do 1800 mož, vsi častniki pomorske brigade razen dveh so bdi ubiti, posamezni polki so izgubili nad polovico častnikov. Najhujše pa je, da je sedaj Methuenova armada od vseh strani tako zastražena, da se ne more ganiti. Tudi tu se bo v kratkem vršila večja bitka. — A tudi tretji oddelek, ki je v Kaplandu in ki želi hiteti na pomoč generalu Methuenu, nima sreče. Ta oddelek, ki ga vodi general Gatakre, hotel je pregnati Bure iz Strom-berga, katero mesto so si nedavno prej osvojili in tako oprostiti železnico in pot proti severu. A Buri so bili pripravljeni. V neki soteski se je vnela bitka; Angleži so «e morali umakniti, a so pri tem od 2700 mož izgubili 1200, deloma ubitih, deloma ujetih. — Poleg vsega tega je za Angleže najbolj neugodno to, da se širi upor po celi Kaplandiji; na tisoče prebivalcev pristopa na stran Burov. Da zaduši Angleži sjmo ta upor, bo treba veliko truda. — Iz vsega tega je razvidno, da je dosedaj vojna sreča Burom nenavadno mila. Kako bo v prihodnje, se bo kmalu pokazalo. — Ko sklepamo to poročilo, dospela je najnovejša vest, da je bil tudi angleški general Buller pri reki Tugeli popolnoma premagan; padlo je nad 60 častnikov, nad tisoč mož, 11 kanonov prišlo je v roke Burom in angleška vojska se je mo rala umakniti daleč nazaj. To je snajvečji poraz, ka so jih Angleži doživeli v tej voj ki. Vse kaže, da bode končna zmaga na strani toli zaničevanih, kakor se pa vidi, zares junaških Burov.
Nekaj pregovorov.
Jasno in svetlo če sveti večer, letina prav dobra se rada primeri; sveti večer Če oblačno, temno, žita ho prazno k letu gumn6.
O božiču za steno, o veliki noči za pečjo. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo.

Sveta noč...
Ii ln vaškega posl. Fr. St.. . j.
Bilo jo meseca decembra v kraljevem mestu Davidovem. Zadnje sence večernega somraka so utonile za temnimi Moabskimi pečinami in se izgubile med nizkimi brežinami Bctsaurskimi. Tih večer je .zdahnil v brezmejnih zračnih višinah; utihnile so harfe in porazgubili so se glasovi psalmov, s katerimi so tisočeri verniki klicali hvalo in slavo neskončnemu Gospodu na Sijonu.
Tiha noč je ležala nad Betichemom. Niti glasu ni bilo slišati iz mesta, dasi je bilo prenapolnjeno s tujci; prihiteli so namreč od vseh strani na ukaz rimskega cesarja, da se dado popisati. Le iz dolin pod Bet Saurom, kjer je nekdaj paberkovala dobrosrčna Rut na Bozovih njivah odpalo klasje, je zadonel zdaj pa zdaj kak krik, pomešan z upitjem pastirjev, in ostri zimski vzduh je donašal sem do mesta me-ketanje ovac in mukanje govedi. Drugače je bilo vse tiho, tiho. . . Milijon zvezd je gledalo tiho z modrega neba na zemljo; utrinjale so se in trepetale v srebrnih trakovih. Visoko v sredi je plaval mesec; daleč, daleč tam od vzhoda je brzela proti Betlehemu velika, nenavadno bliščeča so zvezda z dolgim ognjenim repom, ki pa se ni vil za zvezdo, temveč je b'lo videti, da on vodi; in meril je naravnost proti Davidovemu mestu. Zvezda z repom je bila podobna prstu božjemu; zdela se je kot ognjena beseda samega Jehove, ki govori neznatni zemeljski krogli...
A Betlehem, Davidovo mesto, obsijano od te nočne nenavadne svetlobe, je počivalo v trdem snu. Njegove kamnite, četverooglate hiše z ravnimi strehami, krasna okolica, vinogradi, oljke, ciprese, zasajene v dolgih vrstah — vse je trepetalo v migljajoči luči. Mesto samo se naslanja na severu in zapadu na gore in planine, a na vzhodu in jugu gleda — slo-bodno daleč v odprto pokrajino. Samo en gorski vrh, — hrib Herodion, ga čuva in varuje kakor stolp;
a to noč mu je odseval vrh v nočnem sijaju, _
kot bi Abraham na njem zažigal ogenj, da žrtvuje svojega sina Bogu. In temno modre planine Moabske, in ned"gledne pustinje Judejske — vse je bilo oblito s srebrno svetlobo. Noč je bila čudovito krasna, ves kraj razsvetljen; a mesto je — spalo
Samo zraven Betlehema, v neki votlini, imenovani »staja«, blizu pašnih dolin — tam ni legel spanec na trudne oči. Prebivala je v „staji" obitelj iz Nazareta, tesar Jožef iz kraljeve hiše Davidove, s
svojo zaročenko, ki je bila isto tako iz kraljevaga rodu. Prišla sta tudi ta dva k popisu narodov, & nista našla zaradi silnega pritiska ljudstva v nobeni hiši prenočišča, pa sta se morala umakniti v to hladno jamo, da ne ostaneta pod milim nebom. Dasi trudna od dolgo hoje, vendar ne moreta zaspati; srci jima napolnuje neka veličastna radost, globoka ponižnost; in duši se jima kopljeti v tihem pričakovanju, polnem ljubezni, vere in upanja. Na kolenih zatopljena v vročo molitev pričakujeta božjega ukaza in oči so jima obrnjene proti nebeškim višinam, proti sijajnemu zvezdnatemu oboku, kjer gledata lepoto in dobroto božjo. Mesec ju obseva s svetlimi trakovi in prede srebrne niti po angeljski lepoti Brezmadežne Device. V prvem cvetu mladosti je, — vsa nežna in ljubezniva, polna čednosti in sladkosti. Njeni lici sta lepi kot lica angelje v naJakopovi lestvi, iz vsega bitja ji sije nebeška blagost, dobrota in prisrčnost. Udano in ponižno se vzdigujejo velike, modre oči k nebu, in vendar se sveti iz njih veličastno ddstojanstvo „božje izvoljenke". Plašč je zdrsnil nekoliko raz ramena in tako je mogel mesec obsojati goste, zlate lase-v tej mesečni luči je bilo videti, kakor da je b lo njeno čelo ovito in opasano s srebrnim trakom Širok bel plašč je zakrival nežno blag' slovljeno telo Device.
Spet in spet ji privre iz globočine srca njen čudoviti slavospev in s sladkim trepetom, vročo ljubeznijo doni proti nebu njena molitev, njena pesem, ki jo je zapela na Karmelu pri teti Elizabeti, na-dahnjena z božjim duhom; — in sijajna noč posluša kipeče izlive srca:
»Moja duša poveličuje Gospoda! In duh moj se veseli v Bogu. mojem Zveličarju; ker se je ozrl na nizkost dekle; zakaj, glej 1 od-sihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogočen in sveto njegovo ime! " in v njenem duhu so se obnavljale besede angelj-skega oznanila: „Sveti Duh bo prišel v te in moč Najvišjega te bo obsenčila; in zato bo Sveto, ki bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji u. . .
In Jožef je p< slušal njene besede in spomnil se je svojih božjih sanj in angelskih besedi:
v— Jožef, sin Davidov, ne boj se Marije vzeti za svojo ženo, zakaj, kar je v nji rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoj narod od njihovih grehov!"
In s tem opominom so se družile besede starega preroka:
»Glej devica bo spočela in rodila Bina, in ime mu bo Emauel, kar pomeni: Bog z nami 1'
Spomnil ee je, kako ga je cesarska zapoved ravno sedaj privedla iz Nazartta v Betlehem. V svoji veri je spoznal, da je to volja božja. Pobožni ustni mu zašepečeta prerokove besede:
»In ti, Betlehem, zemlja Judova! nikakor nisi najmanjši med mesti Judovimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, ki bo vladal moje ljudstvo Izrael!«...
Pri jaslih je stal Jožefov osliček, na katerem je pripotovala blagoslovljena Devica iz daljne Galileje po ravnini Izraela, po planjavi Samarijski in judejski mimo Ginčja, Betulije, Sihema, Letonah, Betela, Je ruzalema in Refajmske ravnice.
Nekoliko slame je bilo nastlane pred jaslimi. Utrujena je sedla Marija na slamo ; v tem trenutku se je razlila čudna svetloba po revni staji, po siro. mašni stel)i *— svetloba čisto drugačna od mesečne in zvezdne, ona svetloba, ki je ž njo gorel grm, ki je iz njega govoril Bog Mojzesu... In Bog — človek se je rodili Telo deteta je bliščalo v svetli luči; bilo pa je šibko in prav. tako kakor so druga deteta — samo oči, velike in temne oči so gledale resno okoli sebe, a iz njihovega pogleda se je razlivalo morje ljubezni, blaženosti in usmiljenja.
Skrbna mati zavije božje dete v svojo obleko, položi ga v jasli med vola in osla, da se segreje od njih dihanja. A nad detetovim ležiščem, na oboku jame zasveti in zaziblje se svetal venec, ki razsvetli stajo.. — In svetloba je plula dalje — razlila se je nad vrati po vsej pokrajini in razžarila — vse nebo nad Davidovim mestom.
Doli na Bet - Saurskih pašnikih so se prebudil od te svetlobe pastirji, ki so čuvali črede ovac
»Kajpomeni ta svetloba? Morebiti gori Betlehem?« so zaprašali začujeni in planili od ognja, ki so pri njem ležali; pokriti so bili s kratkimi plašči in ogr-njeni z ovčjimi in volovskimi kožami.
Osuplo, začudeno so gledali proti nebu, srca so jim polnila čudna, neznana čustva; bilo jim je kakor bi govoril Gospod s Sijona.
»To ni požar!« — »Ali kaj je? — vpraševali so drug drugega. In glej! — pokaže se nad njimi krasen mladenič, obsejan s posebno svetlobo; kakor da bi se zibal, se je spuščal niže in niže k zemlji. Njihova verna srca so spoznala takoj božjega po slanca in poklonili so se pred Gospodovim angeljem in svetloba iznad Betlehema se. je razlila tudi na nje. Od strahu so se vklonili in popadali na kolena. Toda angel je dvignil roko in rekel. „Ne bojte se; zakaj glejte I oznanim vam veliko veselje, ki ga bo deležno vse ljudstvo! Ker danes vam je rojen Zveličar, ki je Kristus Gospod, v mestu
Davidovem!
In to vam bodi znamenje: Našli bote dete, v plenice povito in v jasli položeno!"
A ko so poslušali besede angelove, zagledali so naenkrat okoli njega'in gori visoko do neba nepregledne množice angelov in arhangelov in cele trume nebeških bojevnikov, oboroženih s plamtečimi meči in oblečeni v zlato in škrlat, okrašenih z biseri in dragim kamenjem. Oči so pastirjem slepele vsled sijaja in veličastva, a srca jim je polnila sreča, ker jih je Bog obdaril z jednako milostjo, kakor je obdaril očaka Jakoba, da so videli nebeške čete. Ko so se tako še čudili, zaorib so s sijajnega neba glasovi nebeščanov in z nadzemeljsko sladkostjo so peli:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobte volje«. —
In tedaj je izginilo vse. . . »Mesija, Mesija — prišel je torej!« privrelo je naenkrat pastirjem iz srca,
»Pojdimo do Betlehema in poglejmo, kar se je zgodilo, in kar nam je Gospod naznanil!« so rekli vsi enoglasno.
In pustili so črede ter pohiteli k Davidovemu mestu — pred jamo, odkoder se je vsipala nebeška svetloba. Našli so Marijo in Jožefa klečeča pri jaslih, ki je v njih ležalo dete, obsijano s čarobno svetlobo, dvigajoč igraje svoji drobni ročici proti nebu.
Ko so stopili pastirji v jamo, in je obrnilo božje dete pogled svojih milih očij nanje, — so morali nehote ukloniti glave, pasti na kolena pa zopet in zopet ozreti se v dete, ki se jim je s svetim, detin-skim izrazom smehljalo. —
In pastirji so povedali vse, kar se jim je pripovedovalo o tem detetu.
»Rodilo se je rešenje, ki je Kristus Gospod, v Davidovem mestu«, — sta ponavljala za njimi Jožef in Marija, da se zahvalita Bogu za vso neizrecno milost in ljubezen. Mariji se je utisnila globoko v srce vsaka beseda, ki jo je slišala.
A pastirji so pripovedovali vsakemu, kaj se je dogodilo ono noč in vsak se je čudil, vsak je strmel.
Stari pastir Eliakim, ki je služil od mladih nog tuji volji v bedi in nesreči, je vzkliknil s srečnim obrazom, kopajočem se v tolažbi:
„In glej, rodil se je Bog — sin kralja Davida, naš Mesija in kralj vsega naroda in vsih vekov. A ni si izvolil, o bogati, mogočni Jeruzalem, tvojih mra-mornatih sten in pozlačenih zidov, — in si postavil zibeli v vaših palačah, o kralji in nasilniki sveta! Prezrl vas je, ker vas zlato dela slabe in moč po-gublja; kraljestvo njegovo ni od tega sveta. Postal je reven, rodil se je v jami, kakor največji revež, dal se je zaviti v cunje, dopustil si je prvo poče-ščenje od nas revnih pastirjev — od nas prvih je prejel_poklone!
On, ki je največji, najsilneji, najbolji! O revščina — revščina, ti mučenica sveta, — ti si danes postavljena prav k božjemu prestolu; on je lebe sebi odbral — ti si njegova ljubljenka; on te varuje, brani te strupenega zlata in prekletstva mogočnosti, ■vse zato, da ostaneš čista, revščina sveta, da bodeš prišla lahko v ono njegovo kraljestvo, ki ni od tega sveta".
A vsi drugi so poslufali pastirja, v srca in duše pa jim je legla moč in tolažba, ker so zaupali v Mesija in v njegovo kraljestvo, — v kraljestvo, ki je od druzega sveta.
Politični razgled.
V državnem zboru zopet vlada obstrukcija. Z istim orožjem, s katerim so se nedavno borili Nemci, se bore sedaj Cehi. Seveda zaradi tega Nemci besne. Kar so smeli oni, drugi ne smejo. V največji zadregi pa je vlada sama. Treba jo do novega leta dovoliti proračun za prihodnje leto, a treba jc tudi rešiti novo nagodbo z Ogerako. Cehi pa pravijo: poravnajte krivico, ki ste nam jo storili s preklicem jezikovnih naredeb, potem odnehamo Zato je vlada poskusila z nekako spravo med Cehi in Nemci. Sešel se je poseben odsek, ki naj bi se posvetoval o pogojih, pod katerimi bi bili Cehi pripravljeni odnehati od obstrukcije. A ta pogajanja so se razbila. Cehi ne zahtevajo v narodnem oziru prav nič druzega nego to, kar imajo Nemci že od davna. A niti tega jim ne morajo dovoliti nemški prvaki. Dokler bodo Nemci takih nazorov, o kaki spravi niti govora biti ne more. Sedaj ne ostane druzega, kakor da se desnica razbije ali pa odstopi ministerstvo.
F delegactjnkem zasedanji se je predložil skupni proračun, prvikrat v kronski veljavi. Skupna potrebščina znaša 346,704 207 kron. pokritje pa 9,356706 kron, torej čista potrebščina 337,347.501 kron. V pokritje te svote so bodo porabili carinski pre ostanki v znesku 124,950.089 kron Po odbitku te svote od skupne čiste potrebščine se pokaže svota 212,397.412, katero pokrijeta državni polovici po do govorjenem kvotnem razmerju 34 4 : 65 6 O tem proračunu sedaj razpravljata delegaciji. Mažarski delegati izjavljajo po svojih listih, da se poprej ne spuste v nobeno razpravo, dokler avstrijski parlament ne pritrdi kvoti in porazdelitvenemu zakonu glede užitninskih davkov. V tem slučaju ne dobimo red nega proračuna o pravem času in zato se že sedaj misli na začasni proračun. Uboga avstro ogerska država ! Iz ene zagate pada v drugo!
Angleži v Sudanu. Nedavno so listi poročali o n6ki veliki zmagi Angležev v Sudanu, kjer so uničili večjo armado dervišev pod vodstvom svojega kalifa. O tej zmagi, ki so si jo neki priborili brez vseh posebnih težav, ker so se derviši takoj udali, ko so čuli, da je ubit njih voditelj, 8e čujejo zopet skoro neverjetne vesti o angleški grozovitosti Po padcu kahfovem so se namreč zbrali okolu njega vsi podvodje, ki so izgubili pogum za nadaljno bojevanje, ter so hoteli varovati truplo kalifovo. An-
gleški vojaki so pa tudi te mirno ljudi ustrelili brez usmiljenja, ostale zbegane oddelke pa zajeli in odvedli seboj. Prav dobro pravi neki list, da ti vjetniki ne bodo nikdar lojalni podaniki svoje kraljice. Saj tudi ne morejo biti, ko so morali biti priča tolike surovosti od strani angleških izobražencev.
Božje usmiljenje.
Prostozidarju je napočila zadnja ura. Mož je sovražil iz vsega srca vero in duhovnike. Dobromi-sleči ljudje so ga skušali že parkrat pregovoriti, da bi se spravil z Bogom. A nič ni hotel slišati. Ko je tako dalj časi ležal, shujšala se mu je bolezen oii-vidno. Otrpnile so mu noge in roko skoro popolnoma. Mrzel pot mu je stopil na čelo. Poklicali so duhovnika brez njegove vednosti. Ko ga prostozidar zagleda, zbere zadnje svoje moči in zakriči: »Kaj? Far je tukaj?« Duhovnik stopi kljub temu mirno k postelji. Tu se dvigne bolnik in udari duhovnika v obraz. Toda ta ostane miren in krotek. Bolnik od jeze nc ve, kaj bi počel. Udari ga drugič. »Tako«, pravi služabnik božji, »mislim, da bo zadosti; če ne, se bole preveč utrudili." — Ta potrpežljivost osramoti bolnika, zato vpraša: »Kaj pa pravzaprav hočete ?« — »Samo vašo dušo, prijatelj!« Prostozidar ne odgovori nič. Začel je na tihem premišljevati in izvolil si je — boljši del. V veliko veselje svojih domačih se je prav skesano spovedal in kmalu nato umrl s križem v roki, katerega je tolikrat v življenju zasramoval. — Božja milost je pa vsled potrpežljivega zasluženja duhovnikovega še v zadnjem trenutku naklonila neskončno božje usmiljenje!
Konkurenca
Zanimiva dogodba se pripoveduje o umrlem Van-derbiltu. Milijonar Gould je imel železno progo, ki je konkurirala z Vanderbiltovo, vodečo iz Chicage v Ne\vyork. Ko je znižal Vanderbilt na svoji progi vožno ceno za transport govedo, moral jo je seveda Gould tudi in še bolj znižati. Vsled tega jo je moral znižati vnovo Vanderbilt in spet nato Gould. Ko sta tako znižavala cene, izjavi nekega <jne Vanderbilt, da hoče transportirati trumo volov za 1 dolar do Ne\v-vorlta. Gould jc dal oznaniti, da je premagan, ker si ne upa konkurirati s takimi cenami. Vanderbiltova železnica je torej prevažala cele transporte volov za 1 dolar in sicer precej čaBa. Nekega lepega dne zve ta mož, da so vsi ti voli last njegovega »premaganega« konkurenta Goulda, ki je bil takoj tisti dan pokupil vse vole v svojem okrožju in jih tako po ceni in z velikanskimi dobički spravil v Nevvvork. Seveda se je Vanderbilt skrivaj pital z oslom, a kaj je hotel?
— Kmalu nato je konkurenca prenehala.
Sv. maša ob nedeljah.
Francoski škof Miollis je imel navado, da je še večkrat ob nedeljah, ko je bil opravil svojo službo božjo, ven iz mesta, kjer je pogosto razkladal malim otrokom katekizem. — Na nekem takem svojem potu dobi fantka, ki je pasel ovce. Začne se z njim po; govarjati in tako zve kmalu,"da pastirček ta dan ni še bd pri sv. maši, ker ni imel nikogar, da bi tač»s
namestil njega pasel. Ponudi se mu torej Skof, da hoče on toliko časa čedo varovati, da se vrne od sv. maše. Pastirček mu da svojo palico in otide veselo v cerkev. Tu ga zagleda njegov gospodar. Ves jezen ga začne zmerjati, zakaj da pušča ovce vnemar. Fantek mu odgovori, da mu jih pasejo nek župnik. Kmet misli: to bo gotovo kak preoblečen tat — in liiti z nekaterimi sosedi na pašo, da ga, če mogoče, Se o pravem časa ujame. — Kako pa se začudijo ti možje, ko vidijo, kako njih lastni škof vihti gorjačo nad ovcami, da jih obdrži skupaj. — To škofovo dejanje jih je bolj podučilo, kako potrebna je nedeljska služba božja, kakor če bi jim govoril petnajst pridig.
Iz stare šole.
Pruski kralj Friderik Veliki je včasih obiskal kako šolo na deželi. Nekoč je zvedel, da poučuje v neki brandenburški vaški šoli star veteran, kater* ga poduk je bil zelo slab. Da se sam kralj prepriča, obišče nekoč to šolo. Učitelj veteran — ki je kot bivši dragonec takoj spoznal svojega nekdanjega vojaškega predstojnika, pozdravi po vojaško. »Ne dajte se motiti!« pravi kralj in sede. Bilo je zemljepisje na vrsti. Učitelj — veteran vpraša nekega učenca: »No, Mihel, povej, kje leži naša vas?« — »Na Pruskem« odgovori ta. — »Kje pa leži Prusko?« — »V Nemčiji!« — »In kje Nemčija?« — »V Evropi« odgovori Mihel. »Kje pa Evropa ?« — »Na zemlji.« — Tu se umeša Bam kralj in vpraša radoveden, kaj bo učenec odgovoril: »Kje pa leži zemlja?« — Mihel premišlja nekaj časa, nato mu zaplamtijo oči in ne ustrašeno odgovori: „V božjih rokah.« »Dobro« odgovori kralj in zadovoljno potaplja učitelja po rami. Stari veteran je ostal še nadalje učitelj v oni vasi. In zakaj ne? Moj Bog! Saj je boljše učil kot marši kateri izmed naših učiteljev, ki niti sami ne vedo, čigava je zemlja, kaj šele naj vedo njihovi učenci!
Slovenski novičar.
Kranjsko
Zahvaljujemo se onim čč. naročnikom, ki io vstregli naii ielji ter nam ie sa prihodnje leto poilali naročnino. Prosimo, naj bi ie ostali to storili, toliko bolj, ker sadnjič priložena nakasnica po novem letu ne bo več v veljavi. Ob enem nam je na ta način veliko pomagano, ker le tako moremo o pravem času urediti raspoiiljanje lista. Svoje ime, stan, bivališče in poito naj vsakdo sa-piše prav rasiočno na nakasnioo.
„Domoljub" stane po poiti poiiljan sa vse kraje našega oesarstva na leto 80 kr. sa N e m i k o sarad viije poštnine 1 gld. 4 kr in sa v Ameriko pa na druge kraje tujih driav 1 gld. 30 kr.
Osir inseratovv »Domoljubu« nasna njamo, da bodemo v prihodnje sprejemali le imerate manjše oblike, kajti radi bi ko-
likor moč veliko prostora v listu pridobili sa rasno poučno berilo. Nad polovico strani velikih inseratov sploh ne bomo več sprejemali.
Dobivamo tudi dopisnice s nasnanilom, da hoče biti kdo naročnik »Domoljubu« in da naj se mu sačne pošiljati. Pripomnimo, da se ne moremo osirati na taka naročila, katerim ni ob enem priložena naročnina.
Kadar nam kdo nasnani, da želi prejemati »Domoljub- na kak drug kraj, naj vselej tudi blagovoljno pove, na katero pošto ga je dobival dotlej
V upanji, da vsi dosedanji naročniki o-stanejo Domoljubu svesti i nadalje ter da kot apostoli sa rasširjanje dobrega časopisja pridobe še novih naročnikov, vošči Domoljub vsem vesele božične prasnike in prav srečno novo leto!
(Slika), katero prinašamo v »Domoljubu", kaže posvetitev slovenskega ljudstva presvetemu Srcu Jezusovemu. Sliko je naročil presvetli knezoškof ljubljanski Ant. Bon. Jeglič za veliki altar stolnice svetega Nikolaja v Ljubljani, kjer se vsak prvi petek, oziroma vsako prvo nedeljo v mesecu izpostavi in pred njo opravlja pobožnost v čast najsvetejšemu Srcu.
(Vabilo na: „l)om in svet«). Dvanajst let izhaja že v Ljubljani leposloven list z imenom »Dom in svet". Izhaja dvakrat na mesec in prinaša pesmi, povesti, znanstvene spise in lepe podobe, kakršna je n. pr. tudi naša današnja slika presv. Srca Jezusovega, ki je povzeta iz tega lista. Ta list smemo premožnejšim našim naročnikom toplo priporočati, zlasti gostilnam ali takim družinam, ki imajo že od-rastle otroke po šolah, da ne bodo sezali po slabih knjigah.
Naročnina znaša za celo leto 4 gld. 20 kr., za leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 5 kr.
Naročnina se pošilja na naslov:
„Dom in svet" v Ljubljani.
(Kardinal dr. Missia) je bil s svojim spremstvom 11. t. m. v avdijenci pri sv. očetu. Papež ga je ljubeznivo sprejel in podelil blagoslov tudi ljubljanskemu semenišču. Kardinalu Misii je odločena cerkev s v. Štefana na hribu Ooeliju, kjer je on, ko je bival v Rimu kot gojenec zavoda „Collegium Germanicum-Hungaricum", 6 let služil pri altarju te cerkve in vodil petje na koru. V to cerkev je kot kardinal imel slovesen vhod, ko je prejel od papeža kardi-nalski klobuk. Zastopniki raznih držav so mu prišli čestitat.
(»'remeščeni so) čč. gg.: Josip Vrankar, kapelan v Kranjski Gori, v Št Vid pri Stičini; Jernej Bernard, kapelan pri Sv. Križu pri Litiji, v Trebnje
Janez Jane, kapelan na Dolih k Sv. Križu pri Litiji Janez Godec, ki sa je povrnil v škofijo, je na meščen za kapelana v Kranjski Gori.
(Osebna vest.) Alojzijeviški prefekt čast. gospod dr. Mihael Opeka je imenovan pomožnim učiteljem na tukajšnji višji realki.
(Blaž Ravnik,) gostilničar iz Ljubljane, je te dni stal pred porotniki, obtožen roparskega umora na Boštijanu Žvanu iz Gorij. Porotniki so soglasno izrekli: „Kriv!" in sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih. Potem je Ravnik pripoznal, da je s hrastovim kolom udaril Boštjana Žvana, ga oropal in vlekel k vodi. Denarnico je vrgel na Koslerjev vrt, ker se je na kolodvoru v Šiški zbal dveh orožnikov, (Župnija Velike Poljane) pri Ribnici je podeljena tamošnjemu župnemu upravitelju čast. g. Jos. Volcu (Z gradnjo električne cestne železnice) se prične v marcu prihodnjega leta, ker je dotična pogodba z mestno občino že podpisana. Delo bo trajalo osem mestcev.
(Zmrznil je) v noči od 3. na 4. t. m. 50 letni kovač Fr. Pohlin iz Medije pri Kolovratu. Prejšnji popoldan se je precej navlekel žganja in zabredel v bližnji potok. Našli so zmrznjenega, do pasa ležečega v vodi.
(Iz Sodingena na Vestfalskem) 7. dec. P. Konrad Mesar, gvardijan v Jaški, in P. Ananija Vračko, vikar v Brežicah, ki sta v nedeljo 3. decembra odšla na Vestfalsko, da tamkaj stanujočim slovenskim delavcem pomagata kot duh. pastirja, sta prišla v So-dingen, kjer bodeta začela svoje delovanje, ki bo trajalo do sv. treh kraljev.
(Iz Preske.) Obhajali smo pri nas misijon od 25. novembra do 4. decembra. Ljudje so pridno hodili k govorom in opravili večinoma vsi spoved. Prišli so pomagat sosednji gospodje, katerim se tem potom izreka srčna zahvala. Zadnje dni je prišel tudi Presvetli iz Ljubljane; tu je neumorno spovedoval n z lepim govorom poveličal slovesnost. — Hvala; vzlasti gg. misijonarjem za vspodbudno delo! i (Zdole pri Vidmn\ Naš kraj je srednje hribovit* od Videmske strani prideš polagoma v eni uri k nam od Brežic se lahko tudi v eni uri z vozom pripelješ Po teh zgoraj imenovanih potih se je še pred kakimi desetimi ali petnajstimi leti vsako leto na tisoče veder vina zvozilo na železnico, še prej pa na Videm na ladije. Tukaj je trta posebno rodovitna, tako da se je poprečno na oralu sto do sto in dvajset veder vina pridelalo. Vino je srednje, pa tudi prav dobre vrste, posebno za na leto stanovitno. Da je že od nekdaj tukaj vinorodni kraj, spričujejo naše vinske preše; n. pr. posestnik Pleterski ima eno z letnico 1693. Ker je pa nas enako kakor druge zadela žalostna usoda, da se je večina trte posušila, smo
že več let sem z vsem trudom se poprijeti novega trtja, in sedaj, hvala Bogu! se nova trta prav lepo razvija po naših prostorih, tako da so že to jesen nekateri do tisoč gold. potegnili za vino. Kdor želi pravega, naravnega, in ne popačenega vina, ga more dobiti Se kakih sto do dve sto hektolitrov. Pa le naravnost naj pride, ne pa se v roke dati tistim mašetarjem, ki le z enim očesom škilijo, pa vino pri poskušnji iz ust plujejo. Žel od nekdaj so kupci tukaj radi vino kupovali, kakor: iz Trbovelj, Ljubljane, Kamnika, Kranja; še celo v samostan Svamberg se je od tukaj vino vozilo. Stara in nova trta tudi za prihodnje leto izvrstno kaže in nas znovim upom navdaje; ljubi Bog nas obvaruj kake šibe; in to bo tudi storil, če se bodo ljudje ravnali po tisti lepi pesmi našega nepozabnega škofa Ant. Mart. Slomška: Po pameti ga pijmo, Da pamet' "ne zgubimo !
(Porotne obravnave v Ljubljani.) Dne 11. t. m je stal pred porotniki ubijalec svoje žene 38 let stari Alojzij Ažbe, posestnik iz Dolenčič. Mož je zvršil nekaj razredov srednje šole. Kot posestnik je bil udan pijači in igri. Z rajno ženo sta bila skupaj 16 let. Žena je pred 7. leti pričela piti žganje ter bila od tedaj skoro vsak dan pijana. Radi tega je bil v hiši veden prepir. Tudi od 5. do 6. novembra sta se hudo spoprijela in mož je ženo dvakrat klolnil s tako silo, da se je zvalila na tla. Moi jo je nato večkrat bacnil s podkovanimi čevlji s toliko silo, da ji je zlomil 6 reber, da se ji je pretrgala rebernica, in da je dobila še drugih smrtnih poškodb. Pri tem mučenju je bil navzočen 13ietni njegov sinček. Aibe je umirajočo ženo pustil brez pomoči ter šel spat. Dobil je 6 let težke ječe. — Istega dne popoludne je bil obsojen kmetdti hlapec Jeglič z Dovjega, ker je v pretepu zabodel kmečkemu fantu Pogačniku nož v srce, na 5 let težke ječe. Pogačnik je bil silovit človek. Kot kazen božja je njegova smrt: par trenotkov pred pobojem je grozno preklinjal svojega očeta. Dne 12. t. m. je stal pred porotniki 60letni vdovec Gr. Koblar iz Železnikov, obdolžen krive pri-sege, pa je bil oproščen. Njegov svak, trgovec Do-leriec v Kranju, ki je pravdo izgubil, bode imel veliko škodo, ker je pravda dolgo tekla. Koblarja je zastopal dr. Krisper, Dolenca pa dr. Štempihar.
(Od sv. Miklavža pri Moravčah) se nam poroča, da je krava posestnika Antona Jemca p. d. Krača imela že trikrat zaporedoma dvojčke, vseh šestero je še živih in zdravih.
(Z Rov pri Kamnikn) nam piše naročnik, da je bila tam letos prav živahna kupčija za suhe gobe; skupilo se je v ondotni občini za gobe čez 500 kron; ko bi bilo vreme ugodnejše, bi se bilo nabralo in spečalo še več blaga.
ilz Zg. Tuhinja), 6. dec. Od 25. nov. do 3. dec. je bil v naši fari sv. misijon. Vodili bo ga oo. frančiškani P. Efrem Turk s Trsata, P. Salezij Vodošek in P. Engelbert Pollak iz Ljubljane. Domačih obha-jancev je doma 630 (nad 150 jih je po svetu, zlasti na Vestialskem), a bilo je obhajanih ob misijonu 2000. Da jih je moglo toliko prejeti sv. zakramente, moramo zahvaliti preč. patre misijonarje, ki bo neudrudljivo spovedo-vali; preč. patre iz Kamnika, ki bo pomagali v »povednici, in preč. gg. sosedne župnike: B <g povrni vsem! — Cerkev umirajoče M. B. v Zg. Tuhinjuje 31 m dolga in 10 m široka, pa bila je skoraj zmerom polna, zadnje dni celo natlačena, da so ljudje tudi zunaj stali, ker niso mogli vsi notri Lepa je bila prooesija. Tri Marijine družbe, dekliška, ženska, fantovska so šle pred križem. Družba krščanskih žen in mater je bda kano-nično ustanovljena letos 1B. julija S sprejemom smo čakali do misijona, sprejetih je bilo 92 ien, polovica vseh. Ginljivo je bilo tudi gledati fante, Marijine otroke, ki so nesli križ, drugi pa sve-tili na vseh štirih straneh poleg njega. Fantje okoli križa 1 Slovesno priznavajo, da verujejo v Križanega, hočejo hoditi za Križanim, naj hudobni svet poreče, kar hoče! V tuhinjski dolini so tri fare : Sela, Šmartno (Spodnji Tuhinj, mimogrede omenim, da živa duša v dolini ne pravi Spodnji Tuhinj, ampak le Šmartno), Zg. Tuhinj. Na Selih je bil misijon letos aprila, v Šmartnem kmalu potem junija, v Zg. Tuhinju zdaj. In glejte, na Selih bo se ga udeleževali ljudje z vnemo, in ko je bil misijon v Šmartnem, vleklo je tudi Selane zopet na
misijon, in ko je bil v Zg. Tuhinju, vleklo je tretjič Selane in Šmarčane in domače, ki so so udeleževali že prej obeh misijonov; pridno so hodili na misijon v Zg. Tuhinj tudi Špitalci in Motničani, Češnjičani in Podgorci, iz črnega Grabna in tudi Stajarci iz dreške doline. Ljudstvu se je srce z žalostjo napolnilo, ko so frančiškani misijonarji jemali bIovo in glasno so jokali; s solzami v očeh so tudi gledali za njimi, ko bo odhajali. Vsi kličemo za njimi: B g Vam plačaj!
{Posnemanja vredno gorečnost) za romanje v Sveto deželo ima Si-men Knific, posestnik v Dragočajni pri Smledniku, kakor razvidimo iz njegovega dopisa, v katerem obžaluje, da se lansko ltto to ro manje ni izvršilo in prigovarja, naj se v prihodnjem letu z vsemi silami dela na vresni-čenje te lepe misli. Žal, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo celega dopisa priobčiti; samo toliko rečemo: ko bi Slovenci imeli več takih mož, bi se bili že davno poklonili svojemu Odrešeniku na božjem grobu v Jeruzalemu!—Njegov strič-nik Fran Knific pa namerava prihodnje leto prirediti posebni vlak k Mariji, materi Milosti v Maribor na Štajersko.
(Zmrznil) 13. t. m. popoldan šel je proti domu s Kranjskega čez Gorjance Dako Popo-vič iz Sopote občine
ZaobljubUena^sHka^esvetegaJrca Jezusovega	Sošice z rojakom iz
svoje vasi, kjer se je mudil zaradi kupčije. Na potu ju prehiti noč in zavoljo velikega snega ni mogel Popovič, sicer slaboten človek, naprej in je {onemogel in zmrznil. Sopotnik mogel je še naprej in je prišel ves upehan domu in donesel žalostno novico ženi in otrokom. Rajnki je lani pogorel.
Drobtinice.
St. oče o svoji bolezni. Sv. oče je bil nekaj dni malo bolehen. Smehljaje je dejal svojemu zdravniku: »Sem Vas zopet malo ostrašil. Nič se ne bojte, sveto leto bodem otvoril jaz«. Sv. oče je sedaj zopet popolnoma zdrav.
Podraženje dop;snic in pisemskega prometa. Z novim letom se podraže, kakor je razvidno iz mini-sterijalne naredbe, dopisnice za jeden vinar in bodo stale torej pet vinarjev ali 2'/» kr. Pristojbina za priporočena pisma in navadna pošt ni na za pisma v inozem 1 j e, izvzemši Nemčijo, se poviša na 25 vinarjev, 12'/, kr. mesto doBedaj 10 kr. Dos ta vn in a za pisma na deželi bo s 1. januvarijem odpravljena, mesto tega se pa poštnim uslužbencem po deželi povišajo plače iz go-renjega novega dohodka v znesku 2 milijonov gld.
Nove poštne vrednote, nakaznice, spremnice navadne in časniške znamke in dr., dobimo z novim letom. V promet pridejo z 31. decembrom letos, vendar se bo pa občinstvo do 31. marca 1900 posluževalo lahko tudi dosedanjih poštnih vrednosti in jih bodo poštni uradi do konca leta zamenjavali z novimi.
Roparski napad se je izvršil te dni blizu oger-skega mesta Deaki. Trgovec s perotnino Fischer z Dunaja se je peljal s svojim hlapcem proti domu. Na nekem samotnem kraju je napadlo nakrat Fi-scherja šest roparjev. Vrgli so ga z voza in tako dolgo obdelovali z nožmi in drugim orodjem, dokler ni nekdo zaklical: Jozsi, imam že denar! Tudi po hlapcu so dobro udrihali, vendar je pa imel koncem boja še toliko moči, da je spravil na voz nezavestnega gospodarja ter pognal konja, potem je pa tudi sam izgubil zavest. Konj je oba pripeljal domov, kjer so domači naglo storili potrebne korake. Fischerja so morali odvesti v bolnico. Nekaj roparjev je policija že prijela.
Moder pes. Na Dunaju ima neki pek zelo modrega psa. Vsak dan mu donaša iz kavarne časopise ter jih nosi nazaj. Vedno je bil kuža točen. Nobena skušnjava ga na poti ni zapeljala. Te dni je svojo pot še hitreje opravil. Vse se je čudilo njegovi pridnosti. Zdaj pa se je pojasnila ta pridnost in kunšt-nost psa. Prijatelj gospodarjev je prišel z novico, da se pes vedno vozi po — električni železnici. Pes je pogruntal, da pride z električno železnieo hitreje naprej, zato je skakal za ljudmi v vozove in tako pospešil svoje delovanje. Morda dobimo z električno železnico tudi v Ljubljani kakega tako modrega psa,
Zlato kladivo, s katerim bode po stari šegi odprl sv. oče Le on XIII. na božični predvečer jubilejna (sveta) vrata vatikanske bazilike sv. Petra, izdeljuje
ravnokar zlatar vatikanske palače, Sgr. de Angelig v Rimu. To kladivo podari sv. očetu episkopat. Na betičku kladiva bode reliefno udelanih nekaj besed, s katerimi vabi Kristus vernike k milostnim studencem sv. leta. Na držaju, ovitem z zlatimi rožnimi cveti bo pritrjena spominska svetinja, ki bo nosila poklo nitev kladiva sv. očetu in par značilnih vrst iz pisma s katerim otvarja papež sv. leto.
Rarglednice v spomin sv. leta je izvršil umetnik Michele Skala v Kimu. Ukusno in pomembno so na njih naslikani sv. oče Leon XIII., štiri rimske bazi like, katere bo treba obiskati v zadobljenjo odpustkov sv. leta, sveta (jubilejna) vrata in prizor iz obredov ob otvoritvi teh vrat. — Razglednice so krasne in delajo čast umetniku, kateri jih je zamislil.
Narodno gospodarstvo.
Slovenski gospodarji snujte ii mlekarske zadruge!
Deželni kulturni svet za Tirolsko je za 1. 1897. priobčil podatke od 38 tirolskih mlekarskih zadrug. Izmed teh obstoje nekatere uže črez 20 let, druge so se ustanovile še le v zadnjih letih. Udov štejejo nekatere zadruge do 90, nekatere pa samo 15 ali 16; jedna ima celo samo 4 zadružnike. Tudi število krav, od katerih se daje mleko v zadruge, je zelo različno. Zadruga v Sterzingu n. pr. ima 320 krav. Nekatere zadruge delujejo čelo leto, nekatere samo po zimi, druge samo po leti. Mleka so zadružniki donesli velikanske množine. Zadruga v Sterzingu je dobila 794.355 litrov/ Na jedno kravo je prišlo 2485 litrov in to v jednem samem letu. Pri zadrugi v Voldersu je prišlo na jedno kravo celo 3650 litrov. Da pa niso tudi na Tirolskem povsod tako mlečne krave (sploh pa menimo, da so zadrugarji dajali mleko od več krav, kakor so jih zglasili, da ni bilo treba "plačati preveč deležev) se razvidi iz tega, da je zadruga v Tarencu od 200 krav dobila samo 150.000 litrov mleka Jedna krava je dala torej tukaj povprečno samo 750 litrov, kar je pa jako malo. Za vsak liter mleka so zadrugarji dobili povprečno 6 kr., pri nekaterih zadrugah nekoliko manj, pri drugih nekoliko več. Toda ker so po nekaterih krajih bile krave jako mlečne, so dobili zadrugarji po nekod od krave 160 gld. in celo več za mleko v jednem letu. »seli 38 zadrug je imelo dohodkov okrog 320.000 gold. Zares lepi denarci. S primeroma majhnim trudom so spravili zadrugarji skupaj toliko svoto. Seveda so kravo dobro krmili in jih sploh umno oskrbovali. Koliko denarja bi lahko tudi naši kmetovalci dobili, ako bi napravili povsod mlekarske zadruge, izdeloval' sir ali vsaj namizno maslo. Ni se treba bati, da bi
se sir, če bi ga povsod izdelovali, no mogel prodati. Kmetijsko ministerstvo izdaja pore čila o gospodarskih pridelkih o izvozu in uvozu raznih potrebščin. Iz teh poročil je razvideti, da so v prvih 6 mescih letošnjega leta samo iz laškega kraljestva pripeljali v avstrijske dežele za 5.716 q. (kvintalov) sira. Ker 8e jc kvintal sira plačal vsaj po 65 gld. smo toraj dali v pol leta Lahom samo za sir 360.540 gld.
Veliko več sira dobimo pa še iz Švice. Meseca maja letošnjega leta so ga nam poslali Švicarji 3.158 kvintalov, mesca avgusta 1.798 kvintalov. Velikan ske svote damo Avstrijci torej samo za sir, ki se uvozi iz tujih dežel. Ali bi ne mogli tega denarja naši domači kmetovalci dobiti? Samo malo podjetnosti je treba. Sirarnica so da v vsaki vasi napraviti. Dežela in država bodeta dali podporo za napravo potrebnega orodja. Treba je pa izurjenega sirarja, kajti dober sir narediti, ni lahko. Iz vsake vasi naj bi poslali pisanja in računstva veščega mladeniča v kako uže obstoječo sirarstvo, da bi se priučil vsemu potrebnemu. Sirarnic, katere so dobro vrejene, je na Kranjskem uže precej. Sedaj po zimi bi lahko napravila kaka sirarnica tečaj za sirarje. Pripravna za to bi bila n. pr. sirarnica v Logatcu, ki je preskrbljena z vsemi potrebnimi pripomočki in ima tudi izurjenega sirarja. Ker je načelnik sirarske zadruge c. kr. živinozdravnik, bi se gojenci lahko podučevali najvažnejše o živinozdravništvu; izmed gg. učiteljev kateri bi pa lahko učil najpotrebnejše o knjigovodstvu. S prireditvijo tacega tečaja bi si logaška mlekarska zadruga pridobila veliko zaslugo za povzdigo sirarstva na Kranjskem.
Domača knjižnica.
Nove knjige.
Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal I. Spillmann iz I). J. S štirimi Podobami. V Ljubljani. Založila katoliška bukvama. — Tiskala Katoliška tiskarna 1S99.
To je jako lepa knjižica za mladino. .Spillmann jc znan kot mladinski pisatelj. Njegove povesti imajo posebno vrednost, ker niso le vrlo zanimive, marveč tudi zelo poučne, pievctc od krščanskih misli. Želimo, da založi katoliška bukvama še več tako dobrih prevodov Spillmanovih povestij, kakor jc lc-ta. Mladinoljubi bodo gotovo radi segali po njih ter blažili ž njimi mladostna srca. - Jezik v tem prevodu jc lep, domač; nekatere neznatne hibe so pač lc - izjeme. <;cna jc nizka - 20 nvč. Stariši, ki imate dcco, že godno za čttanjc povestij — kupite krasno zelandsko dogodbo: „ L j u-b i t c svoje sovražnike!"
Zbirka ljudskih Iger Dolgo časa žc, zlasti pa, odkar sc ic med Slovcnci tako bujno začelo razcvitati društveno življenje, se je pogrešalo prav občutno dobrih tiskanih iger, primernih za občinstvo, ki išče zabave v naših koristnih ljudskih društvih. Bilo je sicer že nekaj takih iger v rokopisih, a vodno prepisa vanje je bila težavna in zamudna stvar, velikrat
cclo ni bilo mogoče dobiti igre na pOsodo itd. Zato si je »Slovenska kršč. soc. zveza" pri svoji ustanovitvi stavila nalogo, kar najprcjc odpomoči temu nedostatku. Te dni jc izdala I. sno pič »Zbirka lj udskih iger" Prvi snopič prinaša tri igre: „Pravica se je izkazala", burka s petjem, spisal dr. J. Ev. Krek. „Zamujeni vlak", šaloigra^ priredil A Kržič. .LurSka pastirica", igrokaz po dr. K. Veis-senhoftererju, poslovenil L. S. Kot priloga so številni izvirrj napevi k igram S tem je začela ,Z.' izvrševati del svoje naloge. Z veseljem bode nadaljevala, ako bode našla pri slavnem občinstvu, zlasti pri društvih, prijaznega odziva. Cena posameznim snopičem bode tolika, da se pokrijejo stroški. Za I. snopič se jc nastavila cena mehko vezanemu izvodu 40 kr., po pošti 45 kr. Za društva, ki vzamejo vsaj pet izvodov skupaj, se je cena znižala na 30 kr. za izvod, po pošti toliko več, kolikor znaša poštnina. Posamezni snopiči se dobivajo pri »Slov. kršč. soc. zvezi" in v »Katoliški bukvami" v Ljubljani. Slovenci, sezite pridno po njih.
>l)ialo|(lil Itallanl, tedesehl et slo*cul«, raccaldi cd elaborati da Giuseppc Premru i. r direttore ginnasialc, prcceduti de una breve gram matica della lingua slovena. — I tal ienisehe, deutsche und slovenische Gc-spriichc mit vorangchender, kurzgefasstcr Grammatik dcr slovenischen Sprache. — Laški, nemškiinslovcnsk pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika Gorizia Stab Tip. c I.ibr. Giov. Patemolli, 1900.
Ta knjiga je izšla zdaj že v peti pomnoženi izdaji, kar je vsekako priporočilno zanjo. Razdeljena je prav praktično v štiri dele. Prvi obsega kratko slovensko slovnico. Prav dobro je pisatelj stisnil na 46 strani glavna obli-koslovna pravila slovenščine. Drugi del nas uči besed in izrekov v vseh treh jezikih, tretji obsega prave »pogovore", četrti pa pisma. Pogovori se sučejo o navadnih, vsakdanjih opravilih in stvareh — kar je jako hvale vredno pri praktičnem jezikovnem pouku, kakor ga namerava ta knjiga. Na sploh moramo reči: knjiga je dobro sestavljena io urejena, pravilno pisana — ter je vrlo uporabna. Kdor jo bode pridno prebiral, nabral si bode iz nje lep zaklad besed, izrekov in pogovorov, a kdor se jc bode dobro naučil, shajal bode dosti dobro na Laškem, Nemškem in Slovenskem.
Priporočamo jo toplo vsem, ki se radi praktično uču jezikov.
Za smeh in kratek Jas.
(Vedno pri zavednosti.) Sovražnik oblega mesto in ljudem zmanjka vode. Jud jo prodaja držeč v vsaki roki en vrč ter vpije: „Kupite vode! Liter pet krajcarjev!" V tistem hipu mu kroglja razbije vrč. Hitro zavpije: »Deset kracarjev liter!"
(V Šoli.' Profesor pripoveduje učencem, da imajo kobilice sluh v skakalnicah. Da to dokaže, postavi kobilico na mizo in trka s prsti. Kobilica skoči doli, — znamenje, da je slišala. Nato ji odreže skakalnice in zopet trka. Kobilica se ne gane — torej ni slišala. „To kaže, da kobilice res slišijo s skakalnicami."
(Dobro srce.) A : „Dragi moj, ali mi moreš posoditi deset goldinarjev:" — B.: „Tu jih imaš — pa sedaj sam nič nimam!" A.: »Ti je vstreženo, če Ti posodim dve kroni?" —
(Lovec V Afriki.) A.: »Kakor sem zagledal leva, sem pobegnil!" - B.: »Si se zbal, kaj ne?" — A.: „Bog
in to veš, da če
,1«
varuj! Toda lev spada med mačke lovcu mačka pot prestriže. . , . naprej ne govorim
(Pri idraTDlkn.; „Joj, mojemu možu je čedalje huje, pomagajte mu vendar!" — Zdravnik: „Hm, pušča) sem mu že, pijavke tudi stavil — ne preostaja nič dru-zega, kakor da mu še kak zob izderem!"
(Spretni tlt.) Zagovornik zagovarja tatu tako izborno, da začno poslušalci jokati in tudi tat si z lepo ruto briše solze. Državni pravdnik to opazi ter se začudi rekoč: »Glejte ga lumpa, saj ima mojo ruto!"
Uganke.
i.
(Sestavil Fr. V.)
m
		lH	a h	H r	1	
		la	a	M	|	
	a	a	a	a	a	
"H	a	a	a	b	b	F
b u	c	č	č	č	č	d d
e e	e	e	e	e	e	e e
e e	e	e	e	f	h	i i
| <	i	i	: i	i	i	i |
	1	1	1	1	i	
	j	k	k	k	k	
	k	k	k	1	1	
	1 1 1 1 1					
J * I I m m m m
	|m	n	n	n	n	n	n	n		L
1"	n	n	n	o	0	0	0	0	0	3
	o	o	0	0	0	o	0	0	0	
	o	P	P	P	P	r	r	r	r	
	r	r	r	r	r	r	s	s	s	
F	s	s	š	t	t	t	t	t	u	
	v	v j	V :	z	Z	z	z	z	ž	H
soglasnik koristna žival sog'asnik
reka na Nemškem divja žival nadležna bolezen
prebivalci mesta na Kranjskem
lažna postaja n* juž zel.
mesec
provincija v severni Amer.
domača žival domača žival posoda
žito
cvetlica
vas na Notranjskem J ptica kača
mesto na Kranjskem avstrijska dežela živalski razred
Srednje črke prav pogojenih besed, brane od zgoraj navzdol, dajo to, kar „Domoljub" svojim bravcem najbolj želi v začetku novega leta.
II.
Ne vidiš prvega nikdar, Ker to nevidno je vsikdar. Žival pa druga je domača, Ki prav rediti se jo splača, Če združiš pa ti dve besedi, SpoStuj to vedo o — dobro vedi!
III
Povej mi besedo, v kateri pomeni sedem črk toliko, kot vseh štiriindvajset.
ugank	v	zadnji
	I.	
N a	s	' P
I v	a	n a
K i	P	a r
O b	r	O k
L a	š	Č e
A p	r	i 1
J u	r	i j
II.
Peč.
m.
Suženj, Seženj
Vse tri so prav rešili: Franc Bizjak iz Studenca; Jerica in Rezika Trillerter Franica Volgemut v Starem dvoru; Ana Fric v Špitaliču; Franc Šefman, cerkvenik na Robu; Franc Dolinar, Franc Torbar in Jožef Risu v Smledniku; Ivan Fatur na Rakeku. Marija Kačnik in Marjeta Rak v Valburgi pri Smledniku; Pavi Stanovnik, fant v Samotorici; Jož Žagar, učenec v Stari Loki; Frančiška Tirbič v Prekrnici pri Mo-lavčah: Benedikt Karner, uradnik c. kr. drž. železn. v Šmar-tnem pri Slov. Gradcu
I. in II. so rešili: Ivan Levstik v Jazbini; Fran in Frančiška Vavpotič v Tunjicah; Gregor in Janez Bokalič v Mengšu; Matija Bobnar, posestnik in župan v Lahovičah.
I.	in III.: Andrej Porenta v Virma/ah.
II in III so rešili: Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; Janko Ferian, ključ, učenec na Jesenicah.
II.	Janez Jamšek, kmečki fant v Svinjah pri Moravčah.
Loterijske srečke.
*>«■»], 9. decembra: Trst, 16 decembra: Mn« 10. decembra
Gr<de<», 9. decembra1__
Prlhoonja številka »DOMOLJUBA« Izide dne 4 JanuariJa 1900 zvečer.
Tržne cene \ Llubljarit.
od dnč 10. do dnč 16 septembra.
76	28	54	90	20
31	41	54	65	66
9	14	70	67	18
24	77	80	58	83
Goveje meso I. v. » II. » . III. » Telečje meso . ■ Prašičje » sveže » ► prek. Koštrunovo meso Maslo .... Surovo maslo . Mast praSifja Slanina sveža . » prekajena
Salo.....
Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Sinetatia liter Med .... Krompir . . . Piščanec . . . Golob . . . . Raca . , , Gos.....
kg
kg
gl-Tr;
—	I 60 -'66 -;48
-	60 60 80 36
95 70 6) 70 60 8 5 40 70 3 *0 20 85
PSeničoa m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter . . . Grah, » ... . Leča, » . . . . Kaša, > . . . . Ričet, » . . . . Pšenica . 100 kg Rž . . . > > Ječmen . » » Oves . . » » Ajda	» »
Proso, belo, » » > navadno » » Koruza . . » » Krompir . » » Drva, trda, seženj
» mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. > » . .
gl.j kr.
14	70
7	80
18	—
_	12
	10
	12
_	10
_	10
9	40
7	50
7	—
6	40
8	25
U	—
7	—
7	-
2	50
7	40
—	
Dobro domače zdravUo. Izmed sredstev, ki se rabijo za vtolaženje bolečin pri prehlajenju itd. zavzema prvo mesto Lmiment. Capsici comp. Richter-jeve lekarne v Pragi. Usna je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica, ki je zaznamovana z znanim sidrom.
Organist ■«
Ker je naS organist Kavčič dobil boljSe mesto v Žabnicah na KoroSk., razpisujem trnova tukajšnjo službo. Nastopiti je ob novem letu. Plača zgolj v denarjih, vsaki prvi dan v mesecu ; prosto stanovanje s kurjavo. CerkovniSka služba je posebej; organist samo orglja in v petju podučuje. Prednost se daje samcem in rokodelcem.	(1) Trg Planina na Notranjskem dn6 7. decembra 1899 J. Podboj, župnik
Josip Janko
urar v Kamniku.
stvari po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvrSim vestno pod poroštvom.
523 (1)
Ljubite svoje sovražnike!
Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal o. I. Spill-mann J. D., poslovenile čč. škofjeloške urSulinke. S Štirimi podobami. — Založila ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani. SUne mehko vezano 20 kr., trdo-vezano 30 kr. Po pošti poslano 5 kr. več.
Najboljši živinski
prašek Barthel-nov, apno za krmo, rus. pat. maža za usnje, tolšča za kopita in vozove itd. V ceno prodaja
M Barthel in dr.
Dunaj. X., Keplergasse 20 Opis brezplačno.
3 učence tPi16
sprejme v kovaško obrt takoj Valentin Uruančlč
kovač v Ljubljani, Dolenjska cesta.	621 W
HI šii na prodaj
s kmetijo vred, pripravna zlasti za pekarijo ali mesarijo.
Več povž Jožef Kordež, Šentjur pri Kranji. 614 2-2
Krepek deček,
14 do 15 let star, kateri ima veselje do kovaSke obrti, se sprejme za učenca pri Janezu Snoj, 613 2—2 kovaSki mojster v Kamniku.
Zuhtalu.
Za vse izkaze sočutja in udeležbe pogreba naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in taSče
Antonije Žvan roj. Pesjak
se zahvaljuje vsem skupaj in vsakemu posameznemu, v/lasti pa domačemu in sosednjim gospodom žup-
nikom
žalujoča rodbina Žvanova
Kamna Gorica, dnč 10. grudna 1899.
a z p i s.
Za popravo podružnecerkve na Logu, župnija Brezovica pri LJubljani oddala se bodo: zidarska, kleparska, mizarska, steklarska in pleskarska
dela podjetnikom, ki »o upravičeni dela izvrševati. Kdor želi delo prevzeti, poSlji svojo ponudbo
do dtiS 8. januvarija 1900 opoldne
podpisanemu stavbenemu odboru ter priloži 10% varščino. Načrti ii proračun so med tem časom vsak dan na vpogled v ZupniSču na Brezovici. Stavbeni odbor si pridržuje pravico izbrati si ponudnika. Ponudbe naj se glas6 za posamezna razpisana dela, ali tudi skupno. — Pripominja se, da stavbeni odbor sam preskrbi za zidarska dela: materijal, vožnjo in tlak.
Stavbeni odbor na Brezovici za cerkev na Logu.
dnč 30. novembra 1899.	( 1
£>iiiiiiiNi Varstvena znamka : Sidro, illllliliiu
£ 1 LINIMENT. CAPSICIGOMP. 1
i iz lekarne Richter jeve v Pragi, | | pri poznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoče mazilo je dobiti steklenica po | = 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. § I Zahteva naj se le	509 15-3 |
1 sploh priljubljeno domače zdravilo |
= vedno le v izvirnih steklenicah z naSo | | varstveno znamko „sldre" iz Richter- | = jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti 1 = le v steklenicah s to varstveno znamko = | kot pristni izdelek.
i Rlcbteijeva lekarna pri zlatem levu
i v Pragi, Elisabethstrasse 5 Šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Moja notarska pisarna ne nahaja se več na kriievniškem (Valvazorjevem) trgu, temveč
na Rimski cesti št. 7.
I. nadstropje nasproti gostilni Lojzeta Zajca. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Ivan Plantan,
499 5-5
c. kr. notar.
Til faepk
vsprejme takoj za učence v svoj kovaški obrt
Ivan Demšar,
kovač in izdelovalec voz 903 6-3 v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6.
Največji izbor'
Skrbno
'tizclelovarje
■ suao aPzmfeN
blagorcdni gospod
Gabr.Piccoli,
lekarnar
M. SM ]♦< S-4MC 2MtC X1M !♦« ^
M ♦
N
M ♦
N M
I
N
M
i M
i
M ♦
R
M ♦
R
,pri angelu",
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani. Dunajski cesta.
Brezje na Sp. Štajercem 14. nor. 1898.
Vaše blagorodje'.
Ker rmo te ie velikokrat prepričali, da je ta Vaia tinktura za želodec, katero jt rabila z« cela moja hita z najbolj hm utpeh/jm. rei najbolj te tred-ttro zoper ielodčne t« tudi mnoge druge bolezni, Jfi Tam ukreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je n a to izvrstno tinkturo opoz>sr\l, tem hvaležen.
To potrjujem t tem. da Vam izrečem trojo naj-itkrenejio zahvalo r ito^mu cele moje družine ter Vat uljudno prottm. da mi pošljete z<jpet jedno ikatljico tinkture za ielodec z 12ter\m\ ttekleničkami in jeden lonček Glicerin treme.
S spoštovanjem	Tomaž Dohek.
Poiljite mi t poštnim povzetjem pod tpodaj sto ječim napitom 24 tteklenUic izvrittie ,ielodčne esence* ki te rabi z najboljšim utpehom.
Joief Cemko, župnik, Vuhred. — Štajersko.
Poiljite mi i poštnim povzetjem 12 tteklenic Vaše ielodečne tinkture. Naš gotp župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in tkoraj vsaki, ki jo rabi, te jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem Jia,ta Vidas
pri Sv. Martiu-u. p. Sv. Nedelja, 369 12-12 Z S-Domenka d' Albona. h tria.
%
n	___ ___ ___ _ ......
^ a«T >♦! M	3 ♦C jf
M ♦
n %
n
u ♦
M M
t
M ♦
n
Slabi časi,
vendar sladkor zastonj!
Kdor pri meni 5 kg. Portorikokave a 1.95 gld. s poštnino vred po vsaki pošti naroči, dobi 5 kg. sladkorja — zastonj!
Le pri Ivanu Sajovicu <70 5-5	v Gradcu, Murplatz 1
BUdiia keve iolsfce dražbe »r. Ciril« in Metode
Cenjena gospodinjat
Ne dajte si vsiljevati dragih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam, bo gotovo dr/padel, to je iz čiste cikorljske in sladove tvarine napravljena domača
kava in Hladna kava
Šolske druibe sv. Cirila in Metoda 411 18 19 Dobiva se povsod!
Hladna kara flolske družbe »t. Cirile in Metode
KmstiskaposojilnicaLjubljanske okolice
registrovana zadruga i neomejeno taveio,
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I
obrestuje hranilne vloge po 41/, °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 443 8 - 8	plačuje.
Uradne ure rasun nedelj in praznikov vsak dan od 8-12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoludne.
Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 5.
0 RedKa priložnost za nakup pohištva. #
•Jan. Do^an-a
mizarski pohištveni obrt
v Ljubljani «o * na Dunajski cesti it 15 (v Medjatovi hiši)
priporoia svojo dobro vrejeno
zalogo
vsakovrstnega likanega in politiranega oh I tb farn.
gld 5-, 7 50, 10 -, I2 -, 14 -.
Naročila se točno izvršujejo. —S.Csnilnik s podobami zastonj ln franko.
Radi obilne zaloge 10 odstotkov ceneje. #
Ivan Kordik
■v LJubljani
Prešernove ulice
pošilja po postnem povzclju brez troikov prave ruske galoše za gospe gld 210.
» »_» za gospode „ 3'—.
v prodajalnliki zalogi v Ljubljani so iste 20 kr. ceneje.
V zalogi ima tudi vsakovrstne
klobučinaste copate
Za Miklavževa in božična darila priporoča svojo izredno veliko zalogo
vsakovrstnih igrač
in raznih potrebščin, na drobno in na debelo, po najnižji ceni.	510
HERBABNT -je v podfosfornasto-kisli 415
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja ilez, upokojuje kašelj, pomanjinje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redil-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.	107 f20-6)
Cena stekleniol 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. ved za zavijanje.
Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - telesni sirup. Kot
mak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, j.Herbabnjr" vtisnjeno z vzvišenimi črkami io nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov.varstveno znamko, na katera znamenja naj '~~~ J se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit"
Vn./1, Kalserstrasse 73 in 7». V zalegi »kor« » vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani la druiod.
H' 1 < t i
Društvo za dietetične izdelke, Curih
Knterorosa
idealno dietetično zdravilo za odrasle in otroke.
S prav izrednim vspehom se rabi pri slabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, driski, kole-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hiSi naj bi jo imeli.
Prodaja se v puiioah in škatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr.
Apneni kaseln
(Calcium - Phosphat - Casein) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo.
Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja.
Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom.
Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, skrofelnin, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste.	466 18—19
Potrjeno po veljakih, '•l Prodaja ae v puiioah po 1 gld- 50 kr-
■K Dobiti je v vseh lekarnah. »
Pozor gospodje krojači!!!
Manufakturni tvrdki
R. Miklauc v Ljubljani
Špitalske ulice št. 5,
koja obstoji vže 32 let, pridružil se je kot družbenik, gospod	»22 (l)
JBT 3» aia	■» v 4» fl* «* ■■ JL g« ,
večletni vodja in strokovnjak suknene stroke. — Vsled tega vredila bode tvrdka izvrstno
založeno sukneno zalogo in veliko sukneno po si lj a teljsko trgovino.
Razpošiljala bodo gg. krojačem lej)0 urejene uzoree zaznamovane z nizkimi cenami in s cer na zahtevanje poštnine prosto.
V zvezi z največjimi tovarnami te stroke je omenjeni tvrdki mogoče cen6 prodajati, tako, da gosp. krojačem ne bode treba naročati od drugod. Kdorkoli želi naročiti od te novo urejene suknene pOŠiljateljske trgovine, naj to pismeno do lii prosinca lOOO naznani, da se pravočasno zabeleži, ker se bode začelo razpošiljati meseca svečana.
Priporočam se v obilni obisk	^ MiklailC.
~1
68"
11 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje M
Stanje hranilnih vlog 30. septembra č J Denarni promet v devetih mesecih 1899.: čes 2 milijona gld. C ) čes 6■/, milijona gld.
Ljudska posojilnica
Preje: Gradišče št. l. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.nadstr.
Sprejema
ter hranilne vloge ^
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in
jih obrestuje po
pr* 4
l °l 2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld., Čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30 septembra 1899 : Promet v 9 mesecih od I jan do 30 sept 2,112 219 gld 99 kr.	1899 : 8,757 658 gld 53 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi
se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin, Dr. Viljko SchweH*er,
posestnik, podjetnik in trgovec gimn. profesor v Ljubljani■ odvetn. koncip. v Ljubljani-v Št. Vidu nad Ljubljano.	Karol Kausohrgv,	Gregor ŠUbar,
Frančišek B*rk.,	veleposestnik v Ljubljani.	župnik na Rudniku
stolni vikar v Ljubljani.	Matija Kolar	^r. Aleš Ušeničnik,
Dr Janko Breje,	SuP™k P™ ? M	stolni vikar v Ljubljani,
odvet. koncip. v Ljubljani.	Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Izdajatelj: dr. I. Janežič.	Odgovorni urednik: Ivtn Rakoveo.	Tiska »K&toliftka Tiskarna«.