Št 24. V Ljubljani, dnč 21. decembra 1899. Leto XII Šibe liberalizma reši nas, o Gospod! Na svetu se vedno vrstijo dobri in slabi časi. Ni treba, da bi bil temnogledec, če rečem, da je slaliih več nego dobrih. Tudi so nekatere dežele večkrat in bolj občutno udarjene nego druge. Da so naše slovenske pokrajine že prestale premnogo hudega. nam kaže že obče znani pregovor: »Slovenec j* trpin«. Res, Slovenec je britko čutil šibo tepež-nico že vsestransko. Kako je sladka prava svoboda, tega še nikdar okusil ni; pritiskan je bil vedno, sedaj od te, sedaj od one strani. Že vse je prestal naš narod, kar si moreš misliti neprijetnega in britko-stnega. Tako zelo pa še ni bil tep n, kakor so ga začeli ravno sedaj tepsti njegovi lastni sinovi s škorpijonom liberalizma. Vemo, da bi nas radi še bolj ponižali kakor pa je v njih moči; vendar z Bogom se ni šaliti, mogoče, da kdaj u 'ari naš nehvaležni 'od še najhujša šiba. Hujše namreč ne more Bog kaznovati nobene dežele, nobentga kraja, kakor če mu odzame dar'svete vere. To se pa kaj lahko zgodi tam, kjer ne marajo zanjo. Liberaliz-n je res huda šiba, hujša nego vsaka druga. Hudo smo se tresli, ko nas je Bog obiskal s Si b o potresa, a nasledki tega obiskanja se zgubijo bolj in bolj: liberalizem pa seka našemu narodu "»ne, ki s« ne bodo nikdar več zacelile, ki mu utegnejo celo grob izkopati; kaj pa še le dragocene duše, katere bo pogubil I Hudo je bilo našim prednikom ob č a s u tur ških vojski A takrat so imeli naši blagi očetje vsaj zavest, da se vojskujejo proti ljutemu sovražniku-tujcu; sedaj pa mora naše najdražje svetinje — sveto vero braniti brat proti bratu. Naši vrli očetje so se vojskovali vsi skupno; navdajala jih je domovinska ljubezen; a sedaj nam sedanji nasprotniki izdajajo domovino. Učitelja Dimnik in Gangl, n. pr. bodrita svoje tovariše, naj bi tisočkrat bolj sovražili častita narodnjaka Koblarja in Kalana, kakor uskoka Sehvve-gelna; drugi nas pa že tudi dokaj časa skupno napadajo iz nemčursko-bberalnega tabora. Hud udarec so bile za vse avstrijske dežele liberalne postave. A takrat smo se še tolažili z nado, da za »dobre" Slovence ne bodo tako škod-l|ive; zlasti o našem učiteljstvu se je večkrat poudarjalo, da ni tško kakor drugod, da Slovenci ne bomo tako čutili liber. lnih šolskih postav; a sedaj je splavala tudi ta naša nada po vodi. In odkrito povemo, da nas to še najbolj boli. Sicer smo že večkrat sli-čali od raznih stranij svarilo: „Nikar vedno ne kličite, češ, Svenci so dobro pobožno ljudstvo — ni vse tako svitlo, kakor se kaže na zunanje". A nismo mogli še verjeti; s.daj pa smo dovelj prepri čani, da je tudi med Slovenci bilo dosti gnilega, da tudi »pobožni" Slovenci niso stebri, na katere bi se mogli 2anašati v vsaki sili; v kratkem, da smo tudi Slovenci vredni in potrebni šibe, in sicer tako ob čutne šibe, kakor jo liberalizem. Recimo pa, da so bili Slovenci res Še dobri katoličani, nas pa sedanji divji liberalizem prepričuje, kako resničen je izrek, da tem hujše in globlje pade, čim višje je kdo bil ;nVm.vi"." Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu jc 80 kr. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba" Ljubljana, Scmeniške ulice št. i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Ako se dobri ljudje pohujšajo, postanejo lahko veliki zločinci. »Narod", »Zvon«, „Rudeči prapor", »Učiteljski tovariš" itd. nam so dovclj močna priča. Milo se mora storiti vsakemu blagočutnemu narodnjaku, ko vidi, da v našem predragem slovenskem jeziku se pišejo tolike zlobnosti in podlosti, take laži in umazanosti! Pa kaj nam je storiti (emu nasproti? To, kar pametni ljudje storijo takrat, kadar jih Bog obišče s hudo nadlogo. 1. Najprej spoznajo, da je taka nadloga pri puščenje božje. Spoznajmo tudi mi, da Bog nas je obiskal, pa da ima pri tem najbolje namene. Zgodovina kaže, da so stiske še vselej koristile sveti cerkvi. Tudi pri nas se bo izčistil zrak. Hud vihar je moral priti, da bo razodel skrito gni lobo in trohnobo, polomil suhe veje, otresel črvo-jedino; pa tudi blagodejno pretresel in ojačil, kar je slabotnega in zaspanega. 2. Ob času stiske se ljudje posvetujejo, kako bi se dalo nesreči v okom priti, kako škodo zabraniti, zmanjšati, popraviti itd. Tudi zavedni katoliški Slovenci se moramo zbirati in posvetovati, kako bi ohranili našemu narodu predragi zaklad svete vere, kako zabranili, omejili, popravili grdo pohujšanje. 3. Ob času hude nadloge se udarjeni ljudje tesno združujejo, si pomagajo drug drugemu z delom, denarjem itd. Trdno se združujmo tudi mi, kar nas je katoliško mislečih, pozabimo radi malenkostne napake svojih somišljenikov ter bodimo radodarni, kadar zahtevajo naše skupne koristi. 4. Ob času hudega obiskanja so ljudje mirni, krotki, se s p r a v i j o z B o g o m i n d e 1 a j o pokoro. Skušajmo potolažiti jezo božjo tudi mi z lepim, spokornim življenjem, kakor nam zlasti sedaj v svetem letu dajejo modra navodila naši skrbni du hovni predstojniki. V tem smislu hoče »Domoljub" delovati tudi v prihodnje. vAA/W 1 Kakšna bo prihodnja vojska? V južni Afriki daleč spodaj pokajo puške. Buri se nočejo podvreči kramarskim Angležem, ki bi radi Burom pobrali zlato in priborili pristop svojim trgovcem, da bi ti izvlekli denar iz dežele in ga nosili v London. To je čudno in jako pomenljivo za naše razmere, da se je vojska začela ob tistem času, ko so ravno končali poslanci evropskih vladarjev m i -r o v n o koferenco. Sklepali so, da se naj naredi večni mir, in glej: namestu miru je buknila vojskal Sklepali so, da naj vladarji odpusta vojake domov, da olajšajo bremena ljudstvu, in glej: sedaj bi vsak \ladar rad imel še več vojakov ! Razmere v Evropi so napete in tako umetno zamotane, da se ne more vedeti, kaj bo. Države so med seboj sicer združene v zveze, ki so obljubile, da bodo varovale mir, a kdo ne ve, da je to ravnotežje takb rahlo, in odvisno od toliko nevidnih utežij, da je vkljub vsem previdnim in zvitim poročilom diplomatov in politikov nemogoče kaj gotovega reči o prihodnosti. Gotovo je pa, da se vojske sedaj vsaka država bolj boji, nego kdaj prej, zakaj če sedaj poči vojska, bo njeno pokončanje in razdejanje grozovitejše nego v dosedanjih bojih. Kdor bo sedaj premagan, bo tudi uničen. Ker so države zvezane, bi morala taka vojska postati splošna evropska vojska, in države bi postavile na bojišče ogromno množico vojaštva, katero bi se borilo s tako pogubnim orožjem, kakoršnega svet še ni videl; hkrati bi pa stroški bili toliki, da bi ljudstvo omagalo pod bremeni. Koliko vojakov bi pa moralo na bojišče, če bi se vnela evropska vojska, podobna Napoleonovim vojskam ob začetku tega stoletja ? Avstrija bi mogla poslati v boj svojih rednih čet 1,830.000 mož, 45.500 oficirjev, 282.000 konj in 2644 kanonov; na morju pa imamo 133 ladij z 980 kanoni, 680 oficirji, 7500 mornarji in 4500 pomorskimi vojščaki. Kaj ne, to je množica! Če ti planejo v boj, mora pač nekaj izdati! Pa to še daleč ni vse. Ako bi ta armada bila pobita, tedaj cesar prvič skliče črno vojsko, in na cesarjev klic moralo bi vzeti puško na rame pet milijonov mož. Ce bi tudi ti bili pobiti, tedaj pokliče cesar še jedenkrat vse črnovojnike, in sedaj bi morali v vojsko vsi moški, ki sploh še morejo kaj gibati, in teh je še jeden milijon! Tako ogromna je avstrijska vojska. A naša vojska nikakor ni največja. V Evropi so tri države, ki imajo še večj o vojsko kakor nad cesar, namreč Francoska, Ruska in Nemška. Razmerje je to-le: Redne vojske v vojnem času ima: Francoska..... 4 000.000 mož Ruska....... 3,400.000 „ Nemčija...... 2 600 000 » Avstroogrska .... 1,880000 „ Ifcalija.......1250 000 „ Angleška ..... 850 000 „ Turška...... 800.000 » Španska...... 780.000 „ Srbija ....... 140.000 „ Bulgarija...... 130.000 » Kak grozovit boj bi moral nastati, če bi se vnela evropska vojaka in bi se te čete postavile v dva so- vražna tabora! Pa Se groznejše, nego vojaštvo, je orožje, katero imajo naše armade. Francozi imajo Btdaj puške, ki streljajo petkrat hitreje, nego 1. 1870. Sedanji francoski kanoni narede 30 krat več škode v eni uri, kakor kanoni od I. 1870. Vse velevlasti evropske" skupaj imajo toliko smodnika in krogelj, da morejo ž njimi v enem letu postreljati 41 milijonov ljudi, to se'pravi, da morejo več ko trikrat toliko ljudij postreljati, nego imajo vojakov. Stare trdnjave v prihodnji vojski pač ne bodo imele veliko pomena, ker ga ni zidovja, ki ga ne bi sedanji kanoni podrli in razrušili. Pa sedaj so si izmislili nove trdnjave, za katere bo boj vendar le krvav in hud. Ob Irancosko-nemški meji je sedaj cela mreža torpe-dovskih rovov, ki so napolnjeni z dinamitom. Ako sovražna vojska stopi na kraj, pod katerim je tak z dinamitom nabasan rov, tedaj v bližnji trdnjavi poveljnik pritisne samo na majhen gumb, ki je v zvezi z električno žico. Električna iskra skoči v di-namit, ga sproži, cev se razžene, in sovražna vojska s konji in topovi zleti v zrak. Mi si niti predstavljati ne moremo, kaka velikanska moč spi v takem torpe-dovskem rovu in le čaka iskre, da se sproži in vse okoli sebe pokonča. Ljudstvo imenuje take kraje »mrtvaška polja«. Puške sedanjih vojakov so pa toliko pogubnejši od onih 1. 1870., da sedaj v tistem času, v katerem je prej 1000 mož pobilo 180 sovražnikov, sedaj 1000 mož pobije 630 sovražnikov. llavno tako pogubni za ljudstvo bi pa bili tudi ogromni stroški, ki bi jih stala taka vojska. Že sedaj pride vojaškega davka pri nas na vsakega prebivalca 7 kron. Še večji je davek za vojsko drugod, na Španskem 9 kron, v Italiji 107j kron, na Nemškem 14'/, kron na Francoskem celo 24 kron na jednega prebivalca! Že sedaj ljudstvo omaguje pod temi davki. Gorjč pa, če bi prišlo do vojske! Vsak dan te to j s k e bi požrl 100 milijonov kron, od ka-erih b: na našo državo prišlo 13 milijonov kron na dan! Trgovina, obrt in poljsko delo bi zastalo, bolezni, lakota, revščina bi spremljale vojsko kakor črna senca. Zato pa varuj nas Bog vojske! Da bi prišel čas razoroženja, koj bi ponehala grozna vojaška bremer.a! Da bi prišel za vso zemljo čas, ko se bo povsod razlegal angeljski spev svete božične noči: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! Vojska med Angleži in Buri. Angležem bojna sreča v južni Afriki ni mila. Godi se jim vedno slabeje. Tolažili so se, da bo vse drugače, kadar pride na bojišče novi vrhovni poveljnik, general Buller. Toda sedaj bo že kmalu cel mesec, kar vodi vojsko, pa vendar zadeva Angleže udarec za udarcem. — Mesto Ladismit je še vedno od Durov obkoljeno. General Vite je sicer poskušal parkrat prodreti železni obroč burski in jo popihati s svojimi 8000 vojaki proti jugu, a Buri so ga vrgli nazaj v mesto. Tem oblegancem gre sedaj jako slabo. Buri mesto neprestano bombardirajo in provzročajo velikansko škodo; zmanjkovati je začelo hrane za ljudi in konje, tako da dobiva eden samo še polovico od tega, kar je dobival poprej na dan. Ako ne bo kmalu pomoči, moral se bo general z vso posadko udati. — A pomoči ni. General Buller s svojo vojsko je še precej oddaljen. Buri so se mu umaknili do mesta Kolenso, razdrli mostove pri tem mestu čez reko Tugelo in zasedli izvrstne postojanke. Tu ste zbrani sedaj obe glavni vojni; tu se bo najbrž bila tudi glavna bitka. — Enako slabo se godi Angležem na vzhodnem bojišči. Mesto Il)ialo|(lil Itallanl, tedesehl et slo*cul«, raccaldi cd elaborati da Giuseppc Premru i. r direttore ginnasialc, prcceduti de una breve gram matica della lingua slovena. — I tal ienisehe, deutsche und slovenische Gc-spriichc mit vorangchender, kurzgefasstcr Grammatik dcr slovenischen Sprache. — Laški, nemškiinslovcnsk pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika Gorizia Stab Tip. c I.ibr. Giov. Patemolli, 1900. Ta knjiga je izšla zdaj že v peti pomnoženi izdaji, kar je vsekako priporočilno zanjo. Razdeljena je prav praktično v štiri dele. Prvi obsega kratko slovensko slovnico. Prav dobro je pisatelj stisnil na 46 strani glavna obli-koslovna pravila slovenščine. Drugi del nas uči besed in izrekov v vseh treh jezikih, tretji obsega prave »pogovore", četrti pa pisma. Pogovori se sučejo o navadnih, vsakdanjih opravilih in stvareh — kar je jako hvale vredno pri praktičnem jezikovnem pouku, kakor ga namerava ta knjiga. Na sploh moramo reči: knjiga je dobro sestavljena io urejena, pravilno pisana — ter je vrlo uporabna. Kdor jo bode pridno prebiral, nabral si bode iz nje lep zaklad besed, izrekov in pogovorov, a kdor se jc bode dobro naučil, shajal bode dosti dobro na Laškem, Nemškem in Slovenskem. Priporočamo jo toplo vsem, ki se radi praktično uču jezikov. Za smeh in kratek Jas. (Vedno pri zavednosti.) Sovražnik oblega mesto in ljudem zmanjka vode. Jud jo prodaja držeč v vsaki roki en vrč ter vpije: „Kupite vode! Liter pet krajcarjev!" V tistem hipu mu kroglja razbije vrč. Hitro zavpije: »Deset kracarjev liter!" (V Šoli.' Profesor pripoveduje učencem, da imajo kobilice sluh v skakalnicah. Da to dokaže, postavi kobilico na mizo in trka s prsti. Kobilica skoči doli, — znamenje, da je slišala. Nato ji odreže skakalnice in zopet trka. Kobilica se ne gane — torej ni slišala. „To kaže, da kobilice res slišijo s skakalnicami." (Dobro srce.) A : „Dragi moj, ali mi moreš posoditi deset goldinarjev:" — B.: „Tu jih imaš — pa sedaj sam nič nimam!" A.: »Ti je vstreženo, če Ti posodim dve kroni?" — (Lovec V Afriki.) A.: »Kakor sem zagledal leva, sem pobegnil!" - B.: »Si se zbal, kaj ne?" — A.: „Bog in to veš, da če ,1« varuj! Toda lev spada med mačke lovcu mačka pot prestriže. . , . naprej ne govorim (Pri idraTDlkn.; „Joj, mojemu možu je čedalje huje, pomagajte mu vendar!" — Zdravnik: „Hm, pušča) sem mu že, pijavke tudi stavil — ne preostaja nič dru-zega, kakor da mu še kak zob izderem!" (Spretni tlt.) Zagovornik zagovarja tatu tako izborno, da začno poslušalci jokati in tudi tat si z lepo ruto briše solze. Državni pravdnik to opazi ter se začudi rekoč: »Glejte ga lumpa, saj ima mojo ruto!" Uganke. i. (Sestavil Fr. V.) m lH a h H r 1 la a M | a a a a a "H a a a b b F b u c č č č č d d e e e e e e e e e e e e e e f h i i | < i i : i i i i | 1 1 1 1 i j k k k k k k k 1 1 1 1 1 1 1 J * I I m m m m |m n n n n n n n L 1" n n n o 0 0 0 0 0 3 o o 0 0 0 o 0 0 0 o P P P P r r r r r r r r r r s s s F s s š t t t t t u v v j V : z Z z z z ž H soglasnik koristna žival sog'asnik reka na Nemškem divja žival nadležna bolezen prebivalci mesta na Kranjskem lažna postaja n* juž zel. mesec provincija v severni Amer. domača žival domača žival posoda žito cvetlica vas na Notranjskem J ptica kača mesto na Kranjskem avstrijska dežela živalski razred Srednje črke prav pogojenih besed, brane od zgoraj navzdol, dajo to, kar „Domoljub" svojim bravcem najbolj želi v začetku novega leta. II. Ne vidiš prvega nikdar, Ker to nevidno je vsikdar. Žival pa druga je domača, Ki prav rediti se jo splača, Če združiš pa ti dve besedi, SpoStuj to vedo o — dobro vedi! III Povej mi besedo, v kateri pomeni sedem črk toliko, kot vseh štiriindvajset. ugank v zadnji I. N a s ' P I v a n a K i P a r O b r O k L a š Č e A p r i 1 J u r i j II. Peč. m. Suženj, Seženj Vse tri so prav rešili: Franc Bizjak iz Studenca; Jerica in Rezika Trillerter Franica Volgemut v Starem dvoru; Ana Fric v Špitaliču; Franc Šefman, cerkvenik na Robu; Franc Dolinar, Franc Torbar in Jožef Risu v Smledniku; Ivan Fatur na Rakeku. Marija Kačnik in Marjeta Rak v Valburgi pri Smledniku; Pavi Stanovnik, fant v Samotorici; Jož Žagar, učenec v Stari Loki; Frančiška Tirbič v Prekrnici pri Mo-lavčah: Benedikt Karner, uradnik c. kr. drž. železn. v Šmar-tnem pri Slov. Gradcu I. in II. so rešili: Ivan Levstik v Jazbini; Fran in Frančiška Vavpotič v Tunjicah; Gregor in Janez Bokalič v Mengšu; Matija Bobnar, posestnik in župan v Lahovičah. I. in III.: Andrej Porenta v Virma/ah. II in III so rešili: Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; Janko Ferian, ključ, učenec na Jesenicah. II. Janez Jamšek, kmečki fant v Svinjah pri Moravčah. Loterijske srečke. *>«■»], 9. decembra: Trst, 16 decembra: Mn« 10. decembra Gr . . . . Ričet, » . . . . Pšenica . 100 kg Rž . . . > > Ječmen . » » Oves . . » » Ajda » » Proso, belo, » » > navadno » » Koruza . . » » Krompir . » » Drva, trda, seženj » mehka, » Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. > » . . gl.j kr. 14 70 7 80 18 — _ 12 10 12 _ 10 _ 10 9 40 7 50 7 — 6 40 8 25 U — 7 — 7 - 2 50 7 40 — Dobro domače zdravUo. Izmed sredstev, ki se rabijo za vtolaženje bolečin pri prehlajenju itd. zavzema prvo mesto Lmiment. Capsici comp. Richter-jeve lekarne v Pragi. Usna je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica, ki je zaznamovana z znanim sidrom. Organist ■« Ker je naS organist Kavčič dobil boljSe mesto v Žabnicah na KoroSk., razpisujem trnova tukajšnjo službo. Nastopiti je ob novem letu. Plača zgolj v denarjih, vsaki prvi dan v mesecu ; prosto stanovanje s kurjavo. CerkovniSka služba je posebej; organist samo orglja in v petju podučuje. Prednost se daje samcem in rokodelcem. (1) Trg Planina na Notranjskem dn6 7. decembra 1899 J. Podboj, župnik Josip Janko urar v Kamniku. stvari po zelo nizki ceni. Popravila, tudi najtežavnejša, zvrSim vestno pod poroštvom. 523 (1) Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal o. I. Spill-mann J. D., poslovenile čč. škofjeloške urSulinke. S Štirimi podobami. — Založila ..Katoliška Bukvama" v Ljubljani. SUne mehko vezano 20 kr., trdo-vezano 30 kr. Po pošti poslano 5 kr. več. Najboljši živinski prašek Barthel-nov, apno za krmo, rus. pat. maža za usnje, tolšča za kopita in vozove itd. V ceno prodaja M Barthel in dr. Dunaj. X., Keplergasse 20 Opis brezplačno. 3 učence tPi16 sprejme v kovaško obrt takoj Valentin Uruančlč kovač v Ljubljani, Dolenjska cesta. 621 W HI šii na prodaj s kmetijo vred, pripravna zlasti za pekarijo ali mesarijo. Več povž Jožef Kordež, Šentjur pri Kranji. 614 2-2 Krepek deček, 14 do 15 let star, kateri ima veselje do kovaSke obrti, se sprejme za učenca pri Janezu Snoj, 613 2—2 kovaSki mojster v Kamniku. Zuhtalu. Za vse izkaze sočutja in udeležbe pogreba naSe iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in taSče Antonije Žvan roj. Pesjak se zahvaljuje vsem skupaj in vsakemu posameznemu, v/lasti pa domačemu in sosednjim gospodom žup- nikom žalujoča rodbina Žvanova Kamna Gorica, dnč 10. grudna 1899. a z p i s. Za popravo podružnecerkve na Logu, župnija Brezovica pri LJubljani oddala se bodo: zidarska, kleparska, mizarska, steklarska in pleskarska dela podjetnikom, ki »o upravičeni dela izvrševati. Kdor želi delo prevzeti, poSlji svojo ponudbo do dtiS 8. januvarija 1900 opoldne podpisanemu stavbenemu odboru ter priloži 10% varščino. Načrti ii proračun so med tem časom vsak dan na vpogled v ZupniSču na Brezovici. Stavbeni odbor si pridržuje pravico izbrati si ponudnika. Ponudbe naj se glas6 za posamezna razpisana dela, ali tudi skupno. — Pripominja se, da stavbeni odbor sam preskrbi za zidarska dela: materijal, vožnjo in tlak. Stavbeni odbor na Brezovici za cerkev na Logu. dnč 30. novembra 1899. ( 1 £>iiiiiiiNi Varstvena znamka : Sidro, illllliliiu £ 1 LINIMENT. CAPSICIGOMP. 1 i iz lekarne Richter jeve v Pragi, | | pri poznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoče mazilo je dobiti steklenica po | = 40 kr., 70 kr., in 1 gld. v vseh lekarnah. § I Zahteva naj se le 509 15-3 | 1 sploh priljubljeno domače zdravilo | = vedno le v izvirnih steklenicah z naSo | | varstveno znamko „sldre" iz Richter- | = jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti 1 = le v steklenicah s to varstveno znamko = | kot pristni izdelek. i Rlcbteijeva lekarna pri zlatem levu i v Pragi, Elisabethstrasse 5 Šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Moja notarska pisarna ne nahaja se več na kriievniškem (Valvazorjevem) trgu, temveč na Rimski cesti št. 7. I. nadstropje nasproti gostilni Lojzeta Zajca. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. Ivan Plantan, 499 5-5 c. kr. notar. Til faepk vsprejme takoj za učence v svoj kovaški obrt Ivan Demšar, kovač in izdelovalec voz 903 6-3 v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6. Največji izbor' Skrbno 'tizclelovarje ■ suao aPzmfeN blagorcdni gospod Gabr.Piccoli, lekarnar M. SM ]♦< S-4MC 2MtC X1M !♦« ^ M ♦ N M ♦ N M I N M i M i M ♦ R M ♦ R ,pri angelu", dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII., v Ljubljani. Dunajski cesta. Brezje na Sp. Štajercem 14. nor. 1898. Vaše blagorodje'. Ker rmo te ie velikokrat prepričali, da je ta Vaia tinktura za želodec, katero jt rabila z« cela moja hita z najbolj hm utpeh/jm. rei najbolj te tred-ttro zoper ielodčne t« tudi mnoge druge bolezni, Jfi Tam ukreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je n a to izvrstno tinkturo opoz>sr\l, tem hvaležen. To potrjujem t tem. da Vam izrečem trojo naj-itkrenejio zahvalo r ito^mu cele moje družine ter Vat uljudno prottm. da mi pošljete z♦! M 3 ♦C jf M ♦ n % n u ♦ M M t M ♦ n Slabi časi, vendar sladkor zastonj! Kdor pri meni 5 kg. Portorikokave a 1.95 gld. s poštnino vred po vsaki pošti naroči, dobi 5 kg. sladkorja — zastonj! Le pri Ivanu Sajovicu <70 5-5 v Gradcu, Murplatz 1 BUdiia keve iolsfce dražbe »r. Ciril« in Metode Cenjena gospodinjat Ne dajte si vsiljevati dragih izdelkov eikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam, bo gotovo dr/padel, to je iz čiste cikorljske in sladove tvarine napravljena domača kava in Hladna kava Šolske druibe sv. Cirila in Metoda 411 18 19 Dobiva se povsod! Hladna kara flolske družbe »t. Cirile in Metode KmstiskaposojilnicaLjubljanske okolice registrovana zadruga i neomejeno taveio, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 41/, °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 443 8 - 8 plačuje. Uradne ure rasun nedelj in praznikov vsak dan od 8-12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoludne. Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 5. 0 RedKa priložnost za nakup pohištva. # •Jan. Do^an-a mizarski pohištveni obrt v Ljubljani «o * na Dunajski cesti it 15 (v Medjatovi hiši) priporoia svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega oh I tb farn. gld 5-, 7 50, 10 -, I2 -, 14 -. Naročila se točno izvršujejo. —S.Csnilnik s podobami zastonj ln franko. Radi obilne zaloge 10 odstotkov ceneje. # Ivan Kordik ■v LJubljani Prešernove ulice pošilja po postnem povzclju brez troikov prave ruske galoše za gospe gld 210. » »_» za gospode „ 3'—. v prodajalnliki zalogi v Ljubljani so iste 20 kr. ceneje. V zalogi ima tudi vsakovrstne klobučinaste copate Za Miklavževa in božična darila priporoča svojo izredno veliko zalogo vsakovrstnih igrač in raznih potrebščin, na drobno in na debelo, po najnižji ceni. 510 HERBABNT -je v podfosfornasto-kisli 415 Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja ilez, upokojuje kašelj, pomanjinje pAt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redil-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj. 107 f20-6) Cena stekleniol 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. ved za zavijanje. Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - telesni sirup. Kot mak izvora se nahaja v steklu in na zamaSku ime, j.Herbabnjr" vtisnjeno z vzvišenimi črkami io nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov.varstveno znamko, na katera znamenja naj '~~~ J se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeit" Vn./1, Kalserstrasse 73 in 7». V zalegi »kor« » vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani la druiod. H' 1 < t i Društvo za dietetične izdelke, Curih Knterorosa idealno dietetično zdravilo za odrasle in otroke. S prav izrednim vspehom se rabi pri slabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, driski, kole-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hiSi naj bi jo imeli. Prodaja se v puiioah in škatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr. Apneni kaseln (Calcium - Phosphat - Casein) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo. Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treba zaradi zdravja. Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom. Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, skrofelnin, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste. 466 18—19 Potrjeno po veljakih, '•l Prodaja ae v puiioah po 1 gld- 50 kr- ■K Dobiti je v vseh lekarnah. » Pozor gospodje krojači!!! Manufakturni tvrdki R. Miklauc v Ljubljani Špitalske ulice št. 5, koja obstoji vže 32 let, pridružil se je kot družbenik, gospod »22 (l) JBT 3» aia ■» v 4» fl* «* ■■ JL g« , večletni vodja in strokovnjak suknene stroke. — Vsled tega vredila bode tvrdka izvrstno založeno sukneno zalogo in veliko sukneno po si lj a teljsko trgovino. Razpošiljala bodo gg. krojačem lej)0 urejene uzoree zaznamovane z nizkimi cenami in s cer na zahtevanje poštnine prosto. V zvezi z največjimi tovarnami te stroke je omenjeni tvrdki mogoče cen6 prodajati, tako, da gosp. krojačem ne bode treba naročati od drugod. Kdorkoli želi naročiti od te novo urejene suknene pOŠiljateljske trgovine, naj to pismeno do lii prosinca lOOO naznani, da se pravočasno zabeleži, ker se bode začelo razpošiljati meseca svečana. Priporočam se v obilni obisk ^ MiklailC. ~1 68" 11 Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje M Stanje hranilnih vlog 30. septembra č J Denarni promet v devetih mesecih 1899.: čes 2 milijona gld. C ) čes 6■/, milijona gld. Ljudska posojilnica Preje: Gradišče št. l. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.nadstr. Sprejema ter hranilne vloge ^ vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po pr* 4 l °l 2 O brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld., Čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30 septembra 1899 : Promet v 9 mesecih od I jan do 30 sept 2,112 219 gld 99 kr. 1899 : 8,757 658 gld 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar predsednik. podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, Dr. Andrej Karlin, Dr. Viljko SchweH*er, posestnik, podjetnik in trgovec gimn. profesor v Ljubljani■ odvetn. koncip. v Ljubljani-v Št. Vidu nad Ljubljano. Karol Kausohrgv, Gregor ŠUbar, Frančišek B*rk., veleposestnik v Ljubljani. župnik na Rudniku stolni vikar v Ljubljani. Matija Kolar ^r. Aleš Ušeničnik, Dr Janko Breje, SuP™k P™ ? M stolni vikar v Ljubljani, odvet. koncip. v Ljubljani. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Izdajatelj: dr. I. Janežič. Odgovorni urednik: Ivtn Rakoveo. Tiska »K&toliftka Tiskarna«.