JUGOSLOVENSKI SOKOL PRILOGA SOKOLSKEGA II. LETNIK UREDIL MIROSLAV AMBROŽIČ 1925 IZDAL IN ZALOŽIL JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ (ODGOVOREN E. G ANGL) NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI (ODGOVOREN MIROSLAV AMBROŽIČ) VSEBINA: Stran ^sokolski slet g. 1026. u Pragu i mi. Miroslav Ambrožič . . . 1 Pliv telovadbe na zdravje. D r. A. K o š i .................................... 2 j U:ttomija in fiziologija človeka. Dr. A. Košir 5, 25, 58, 71, 82, 117, 134 r- i- G. Masaryk. Dr. ..................................................... ak° sadaSnjica upućuje na potrebu Sveslavenstva. K a r e 1 N o v a k 18 ‘tanje igrališta. S. V r d o 1 j a k............................................20 I ^ r'a vršimo glavne skupštine i natjecanja ‘? F e r d o D e s a t y . • • 22 '' ^' G. Masaryk i sokolski program. JanPelikan.................................33 ^tv°ritveni govor. E. G a n g 1...................................................39 e® šolske vzgoje. Dr. lliko Fux.................................................43 _ 1'1>znik rada. E. G a n g 1.....................................................50 yiševo Sokolstvo, D r. R i k o F u x............................................51 1 • Miroslav Tyr§. V e r i j Š v a j g a r......................................53 l^šev dom.........................................................................56 ^ pozdrav Tyrševu domu. E. G a n g 1..............................................65 Uz8oju funkcijonara. V i n c. S t e p a n e k...................................67 Pomenu stikov češkoslovaškega in jugoslovenskega Sokolstva. O r. R. F u x........................................................... 69, 113 2^ ^s°čletuici hrvatskega kraljestva. A. M....................................... 81 l*k- L. Sta n ek .... '..........................................................129 vežbanju. S. V r d o 1 j a k...................................................132 Pl’egled......................................... 13, 30, 46, 62, 78, 100, 126, 141 Kniiževnost...................................... 15, 31, 47, 64, 79, 110, 127, 143 JUGOSLOVENSKI SOKOL ■Ш PRILOGA „SOKOLSKEGA GLASNIKA“ J 925. j. Svesokolski slet god. 1926. u Pragu i mi ,... da bude svesokolski slet ČOS. istodobno i slet jugoslovenskoga sokolskoga saveza, da bude slet našega naraštaja i ujedno slet jugoslovenskoga naraštaja .. •> Izjava br. dr. Jindr. Vanička, načelnika ĆOS Svesokolski slet ČOS. godine 1926. u Pragu gotova je stvar. Čeho-slovački sokolski i drugi listovi donašaju vesti o pripremama, koje su Ve° u potpunom razmahu. Potvrđene su već delomice skupne vežbe, a 1 glazba več je pripravljena za nje. Ostalo se pripravlja intenzivno 1 stručnim razumevanjem, kako je to običaj u ČOS. Potrebno je, da več danas i mi mislimo na taj slet, treba da a j slet smatramo mi za svoj slet, kako ga drže akvim i na'ša severna braća. Prvo je, na što treba da ovom prilikom mislimo, da mora naime ‘li svesokolski slet imati za nas istu zadaču, kakvu ima i za braću Cehoslovake: da nji m e oživimo naša uzgajališta, da tti'me svojemu i čitavome Sokolstvu podademo n°vih sila i jačega razmaka. Radi toga moramo da pre SVe8a u pripravama za slet vidimo prvu važnost. Tu mislim na one Priprave, kada se svaki Soko i svaka Sokolica, svaki član našega Naraštaja pojedince uzgaja i sprema da nastupi na tom sletu, ili — vak° je u nagem slučaju — da se okoristi svim dobrinama tih Priprava ako i ne uzmogne nastupiti na sletu. U tom smislu je jasno, da je vsesokolski slet u Pragu naš slet ц Potpunom opsegu, premda znamo, da ne če moči na njem u Pragu ^delovati s v i Sokoli, Sokolice i naraštaj. Za nas dostaje da sudelu-letno na njem pripravi JaJuči se zanj; u što več e m r o j u p o h r 1 i t ć e m o također i u Prag. u Prag ne čemo iči, da gledamo. U Prag čemo iči, da radimo, da nastupimo zajednički s bračom ehoslovacima i sa svima slovenskim Sokolima; iči čemo, da se atečemo; da vidimo vrline; da spoznamo svoje mane; da se radu-Jeino skupnim uspesima; da se povratimo u domovinu s plodovima Uspeha velikoga slovanskoga sokolskoga bratstva. Razmislimo sada, što treba u tu svrhu da učinimo? ^ Na svakoga dolazi na stotine sati vežbanja; treba je napora, istraj-^osti, discipline, samozatajevanja u največoj meri; treba ljuba vi za ■okolsku stvar, oduševljenja, zanimanja i požrtvovnosti; treba ■ e P r a v o g a sokolskoga uzgoja. Prve naše priprave za svesokolski slet u Pragu več su u razmahu. lsu to neposredne priprave za taj slet, nego je to obični uzgoj, koji 6 vrlo uticati na neposredne priprave; to je onaj intenzivniji uzgoj, J koji hočemo da postignemo našim ovogodišnjim medu-sletnim uta krnicam a. Kad smo se odlučili za medusletne utakmice, mislili smo i na sve-sokolski slet u Pragu. I svatko, tko se pripravlja, odnosno, tko je pozvan da se pripravlja za medusletne utakmice, neka zna, da je to priprava i za Praški svesokolski slet. Neka budu dakle pred našim očima pre svega te dve priredbe. Mislimo na njihov uspeh! Od jednoga uspeha odvisi drugi. Po uspe-Sima Slldit Čemo se mi i sudit Če nas drugi. Miroslav Ambrožič. Dr. a. Košir: YpHv telovadbe na zdravje* Če hi hoteli definirati telovadbo, bi jo morda označili kot delovanje gotovih delov telesa, prizadetih pri raznih gibih, torej kot delovanje mišic. Ker pa so te mišice v neposredni in posredni zvezi z drugimi nemišičnimi deli telesa, odnosno z njihovim delovanjem, moramo to definicijo razširiti v: delovanje mišic in njega vpliv na telo. Pa bodi telo zdravo, je potrebno pravilno delovanje posameznih delov telesa, to je njegovih organov. Kvarni vplivi, ki se jih telo ubraniti ne more, motijo to delovanje in povzročajo «bolezni». Vsakdanja izkušnja nas uči, da prenašajo različni ljudje prav različno eno in isto bolezen. Tega «se ne prime>, onega spravi na smrtno posteljo. Pravimo, da premaga prvi vsled svoje odpornosti, zaradi svojega bolj trdnega zdravja brez težkoč škodljive vplive, katerim drugi podleže. Naše stremljenje naj gre za tem, da povečamo odpornost človeškega telesa, da ohranimo človeku najdražje, njegovo zdravje! Dobro! Toda čemu je potrebna telovadba zdravju, ko pozna vsakdo izmed nas toliko zdravih ljudi, ki v svojem življenju niso nikdar telovadili? Morda pa vendar ni telovadba zdravju tako koristna, kakor obče mislimo? Res je, da se smejo nekateri ljudje pohvaliti v starosti s takšnim zdravjem, ki je premagalo vsako bolezen, a ti so prav redki. Istina pa je tudi, da umira ogromna večina ljudi za boleznimi, a zelo zelo malo naravne smrti. Človeštvo torej ubijajo bolezni' Zdravje mu ohrani, s tem ga rešiš tisočerih nadlog, ker že smrti odvračati ne moremo. Zdravje pa ohranimo, če ustvarjamo za delovanje telesa čim bolj ugodne pogoje, če stopnjujemo delovanje do optima. Vzrok temu, da moremo najlaže to doseči ravno s telovadbo, splošno z mišičnim delom, leži pa v mišičju samem. Evo dejstva: Mišičje (to kar imenujemo v vsakdanjem življenju meso) tehta pri srednje velikem in krepkem moškem približno 30 kg, to je skoraj polovico celotne telesne teže! Pri smotreni telovadbi — najsi b° to telovadba na orodju, lahka atletika itd. — spravljam v akcijo in * Iz tega članka naj črpajo predavatelji v društvih snov za istoimensko predavanje izmed znanih 10 obligatnih. Gorenji članek je izšel iz znanstvenega pododseka zdravniškega odseka JSS. na inicijativo prosvetnega odbora JSS. zaposlujem torej direktno skoraj polovično težo telesa. Delujoče inisicje pa vpliva, kakor bomo koj čuli, s svoje strani zopet na ostalo el°, na okostje, na žil je, drobje, tudi živčevje ter — last not least — na mišičje samo. Ze ustroj telesa sam na sebi nam nudi potemtakem najboljšo priliko, da vplivamo čim ugodneje na pravilno funkcioniranje organđv in organskih sistemov, v mišičju imamo prav priročni regulator telesnih funkcij in s tem ključ do zdravja! a bodi telovadba zdrava, zato morajo biti seveda izključeni vsi P°g°ji, ki bi utegnili škodovati telesu. Vpliv telovadbo na kosti in sklepe. !•) Vpliv na rastenje v dolžino. Ob koncih dolgih kosti ohrani do dorastenja hrustančeva plast kot rastni ali e p i -i z n i hrustanec. Izraz «rastni hrustanec» je popolnoma utemeljen, ker izhaja v istini iz njega rastenja kosti (v dolžino). Če zakosteni še ta hrustančev sklad, tedaj je končnoveljavno dosežena in zaključena dolžina dotične kosti. Pri vajah se pregibljejo kosti v sklepu, dotok krvi v sklepne konce kosti je bolj živahen, kri jima ovaja več hranilnih snovi. To preplavljenje kosti s krvjo in mehan-Pritisk na hrustanec vzburjata kost k nadaljnjemu rastenju, kakor |° opažamo zlasti na spodnjih okončinah že pri otroku, ki je shodil, iedri kmalu dohitita in prekosita trup in zgornji ekstremiteti. v 2.) Vpliv na debelino kosti. Tu narašča debelina koščene skorje, poleg tega pa se jačajo in bolj izražajo grče, hrapavosti, Srebeni, to so izhodišča, oziroma nasadišča prizadetih mišic. Kost se Pri telovadbi «izmodelirax Atletova kost, krepkejša sama na sebi, J® tudi v podrobnostih površine bolj izdelana kakor kost slabiča (mogka — ženska kost). 3-) V p 1 i v na trdnost kosti. Krepijo se pa tudi drobne koščene pločice, tramiči, kojih potek odgovarja raznim težnim in tlačnim silam, celotna arhitektura kosti pridobi na «notranji> trdnosti. 4-) Vpliv na obliko hrbtenice. Že pri otroku se prično formalno izražati gotove krivulje na vretenici. Slaba drža pri pisanju, trans kem nošenju kakega bremena, pri -gotovih porodijo s časom do nenormalnih (patoloških ali bolezenskih) so razne vaje trupa, ki krepijo njega mišičje, izrednega t i v n e g a pomena za mlad organizem! Vpliv telovadbe na mišičje. Delujoča mišica rabi za oksidiranje gotovih snovi, nastalih pri ^krčenju — to so običajna utrudila, snovi, ki nas utrujajo pri 'žičnem delu — več kisika kot v miru, s pomočjo tega kisika zgorijo e snovi končno do ogljikove kisline (ogljikov dvokis), ta dvokis pa mora mišica po krvotoku odpraviti. Kisik prihaja v mišičje iz pljuč, 4a oddajajo mišice končno svojo ogljikovo kislino. Čim intenzivneje delajo mišice, tem intenzivneje mora biti to plinsko presnavljanje, tem živahnejše je tudi dovajanje in odvajanje krvi. Maksimalno ^0lujoča mišica vsebuje osem- do desetkratno količino krvi mirujoče mišice. Na kratko povedano, Pospešuje torej delovanje mišičja presnavljanje ter kroženje krvi! en o s Klicih itd. v Krivulj. Tu P r o h i b i Poleg tega pa vzburja delo mišico k nadaljnjemu rastenju, saj vemo to iz vsakdanjega življenja, kdor opravlja težje delo, ima tudi krepkejšo muskulaturo. Je pa vrsta dela merodajna za obliko mišice. Vpliv telovadbo na pljuča. Delujoče mišičje potrebuje več kisika in oddaja več ogljikovega dvokisa kakor mirujoče, organizem sprejema kisik, oziroma se iznebi dvokisa v pljučih, mišičje delo torej pospešuje pljučno delovanje, to je dihanje; že navadna hoja za 2-5krat, tekmovalno veslanje n. počelo za 19- do 20krat. Telovadba vadi dihala! Posamezni dihljaji n. pr. v eni minuti so bolj pogosti in bolj globoki. Vpliv telovadbo na srce. Pospešeno prenavljanje vsled intenzivnejšega mišičjega dela povzroča živahnejše kroženje (cirkuliranje) krvi. Srce poviša število svojih utripov v minuti, poviša pa tudi količino krvi pri vsakokratnem utripu. Kontrahirane mišice (posebno na okončinah) pritiskajo na krvne žile in podpirajo zlasti obtakanje krvi v venah (dovodnicah)> ki dopuščajo zaradi svojih zaklopnic pretakanje krvi zgolj v smeri proti srcu. Vpliv na živčevje. Poleg mišičja je udeleženo bistveno tudi živčevje pri telovadbi; če so mišice izvršilni organi, je živčevje regulator. Živčevje daje in prevaja po svojih živčnih vlaknih mišicam dražljaje, ki jih vzburjajo k temu ali onemu gibu. Ako imamo izvršiti kako novo telovadno yajo, uporabljamo po nepotrebnem več mišične in živčne sile kakor izurjeni prednjak, če vadimo parkrat, tedaj nam «gre» vaja, ker izrabljamo smotreno minimum sil, postopamo čimbolj ekonomsko in izpustimo nepotrebne sogibe. Vadba (vadenje) daje telesu spretnost, s motrena telovadba je torej smotreno vadenje mišic in živcev. Spretnostne vaje usposobljajo osrednje živčevje za to, da bo našlo tudi za nove, neznane vaje v najkrajšem času in s sigurnostjo potrebne mišice in da bo obvladalo telo v vsakem, tudi v nepričakovanem položaju življenja. Pomen smotrene telovadbe pa gre še dalje. Recimo, da se nam vsilijo psihično in fizično utemeljeni občutki neugodja, recimo, da se ustrašimo navidezno prenevarne vaje ali celo da smo si po lastni nerodnosti odrgnili kožo ali se udarili na golenico, morda si pretegnili vez ob sklepu, tedaj je treba premagati takšne neugodne občutke, če hočemo doseči svoj cilj, treba malo korajže in glej, premagane so težkoče! Tako si tudi smotreno utrjamo voljo in pridobimo jačjo zavest lastne sile. Opazuj pri telovadbi mladino, ki je ne uplaši še tako težka vaja, premaganje težkoč ustvarja že trajno ugodje. Mišičje pa vpliva tudi sicer na živčevje. Delujoča muskulatura pospešuje krvno cirkulacijo v vseh organih, torej tudi v živčnih, naval krvi vodi do intenzivnejšega delovanja, kajti prehrana organa je odvisna od količine dovajane krvi. In ravno v tem aktivnem navalu krvi (v tej aktivni kongestiji) je iskati zaista najkoristnejšo dobo telesnih vaj. Da dosežemo v prejšnjem navedene ugodne vplive na posamezne ele telesa in tako tudi na celoto, je nujno potrebna s motrena ® vadba, v vadbi mora biti sistem, izogibati se moramo eno-v ranske telesne izobrazbe in pretiravanja in vaditi moramo — kar, h П* ?e °^е Provedeno — v telovadnicah in na telovadiščih, ki 0 govarjajo vseskozi higienskim načelom. Literatura. 1.) F. Lagrange: Physiologie der Leibesubungen. 2.) W. Schnell: 4'6 unci Higiene der Leibesubungen. 3.) F. A. Schmidt: Unser Korper. •) P'A. Schmidt: Physiologie der Leibesubungen. 5.) F. Deutsch in E. Kauf: 1 h* Un^ ®Port- A. Homan: Somatologija in higiena. 7.) K. v. Barde-o^eni.Die Anatomie des Menschen. Iz zbirke: Aus Natur und Geisteswelt, Herz leben 210—204, 208. Dr. A. Košir: Anatomija in fiziologija človeka s posebnim ozirom na telovadbo. I. Anatomija je nauk, ki se peča z ustrojem telesa, fiziologija pa se avi z delovanjem (življenskimi pojavi) delov in celote. Človeško telo sestoji iz čoka in dveh parov okončin (ekstremitet), t!°k zopet iz glave in trupa, trup iz vratu, prs, trebuha in medenice. Ustroj našega telesa je bilateralno-simetrijski (slovensko bi rekli dvostransko-somerni), kajti ravnina, ki bi jo položili po dolgem v sredini, bi razdelila telo v dve polovici, od kojih je ena drugi tako Podobna kakor predmet svoji sliki v zrcalu. Simetrija (somernost) je Pa zgolj navidezna; če izmerimo posamezne dele telesa, se bo irnalu izkazala nesomernost že v vnanjih oblikah tudi tam, kjer je morda ne pričakujemo, prav očividno pa pri notranjih organih; 6vo par primerov. a) Zunanje asimetrije: konica nosu ni ponavadi v sredi temveč odmaknjena nekoliko na eno ali drugo stran, ustna raza bo nesomerna v celem, eden ustni kot višje ali nižje od drugega, očesne raze v Različni višini. Na trupu opažamo zadaj fiziološke (to je pri zdravem človeku običajne) krivulje hrbtenice. Okončine so prav različne, pri desničarju (torej pri 90 in več odstotkov vseh ljudi) so desne lehti krepkejše, debije in za malenkost daljše od levih, pri bedrih je ravno Nasprotno, je torej ponavadi desno bedro krajše. b) Notranje asimetrije: v prsni duplini leži srce nesomerno, z Večjim delom na levi strani, vsled česar bodo leva pljuča nekoliko ‘«anj prostorna od desnih, tudi manjši organi v prsih so asimetrijski. Največja nesomernost pa vlada v trebušni duplini, kjer niso niti parni organi simetrijski, kje še neparni, če ležijo bolj na levi ali desni strani (jetra, vranica, trebušna slinavka, celotno črevo itd.). V vsakdanjem življenju smo vajeni manjših asimetrij, na katere sicer ne pazimo. Popolnoma simetrijsko obličje bi napravilo na nas celo vtisk nepremičnega, topega; to dejstvo uvažujejo umetniki, ki Se radi poslužujejo takih asimetrij v plastiki in na slikah. Razmerje med posameznimi deli telesa. Ze lajik-°pazovalec ugotavlja često pravilno, da ima ta ali oni sorazmerno kratek trup z ozirom na dolgi bedri, ali nasprotno kratki bedri pri dolgem trupu, da je ta čokat, drug bolj sloke postave, kritikuje na bližnjem ozka pleča, če ima sam široka, na kratko, dotični del ni v pravem razmerju z ostalim telesom in moti harmonijo celote. Za idealno rast zahtevamo, če hoče vplivati na nas kot taka, da bodo deli pri dani velikosti (dolžini) telesa tudi pravilno in sorazmerno zgrajeni; upodabljajoča umetnost je čutila kot prva potrebo po gotovem «sorazmerju». Kako naj izrazimo to sorazmernost, kakšna pravila naj veljajo zanjo? S pomočjo tako zvane osnovne mere (modulus), pridobljene na telesu samem (n. pr. višina glave, dolžina nosu, roke ali stopala itd.) so skušali določati dimenzije drugih delov (n. pr. razdalje med nekaterimi stalnimi točkami, dolžino udov, različne mere na glavi, prsih, medenici itd.). Priznati pa moramo, da ni rodilo še tako intenzivno delovanje znanstvenikov in umetnikov na tem polju eksaktnih zadovoljujočih rezultatov. Najboljši dokaz za to trditev je dejstvo, da je skoraj vsak raziskovalec postavil svoj poseben modulus, ki pa tudi ni občeveljaven, ali pa posebna pravila. Vzrok temu je iskati v tein, da bi bilo osnovno merilo za moškega drugačno kot za žensko, zopet drugo za otroka, razlikovalo bi se pri raznih plemenih itd. Zgolj iz zanimanja naj omenjam par sistemov: 1.) Rimski stavbenik Vitruviusje istovetil celotno višino telesa z osemkratno višino glave ali s šestkratno dolžino stopala. 2.) C a r u s si je izbral kot osnovno mero tretjino proste hrbtenice, to je od prvega vratnega do zadnjega ledvenega vretenca. 3.) S c h a d o w je ugotovil, da so gotove mere na trupu in okončinah mnogokratnik treh palcev (colov), n. pr. višina glave, 3X3 cole. 4.) Z e i s i n g zopet deli iz geometrijskega vidika telo in posamezne dele po«zlatem rez u», po katerem razdelimo črto a + b tako, da je razmerje med manjšim a in večjim delom b enako onemu med večjim delom in celo črto, torej a : b = b : (a + b). 5.) C. S c h m i d t pa — njegov sistem si je osvojil pozneje L i -harzek — se ozira v svojem nauku na gibalne osi sklepov, postavlja torej take osnovne mere, ki veljajo za vsak položaj dotičnega uda (ne samo za proženo telo). 6.) Če hočemo uveljaviti po Kollmannu decimalni sistem, je izražena desetinka celotne telesne višine, n. pr. v razdalji med nosno konico in vrhnim robom prsnice ali med popkom in spodnjim robom (sramne) zrasti itd. Ustroj človeškega telesa in njegova opravila razumemo pravilno, če upoštevamo odnošaje med človekom in ostalimi živimi bitji (organizmi). Živa bitja so rastlinska in živalska, njim so lastni sledeči znaki: 1.) Snovno tvorivo pri' rastlinah in živalih je protoplazma (slovensko: prasnov ali p ra tvorivo), na kratko tudi plazma. 2.) Oblikovna enota je s t a n i c a. 3.) <2ivljenje» rastline in živali se izraža na zunaj v a) presnavljanju, to je v sprejemanju, predelovanju in oddajanju snovi; b) v notranjem rastenju; c) v delitvi stanic in tvorenju tkanin; č) nadalje so organizmi občutljivi napram dražljajem in sposobni občutkov; d) se morejo aktivno (iz sebe) pregibati ter e) razplojevati. Ce loči že lajik brez težkoč rastlino od živali, velja to za višja rastlinska in živalska bitja, pri najnižjih ne morejo niti strokovnjaki Podajati občeveljavnih znakov, po katerih bi mogli strogo razlikovati enostavni živalski organizem od rastlinskega. V živalstvu uvrščamo človeka -med vretenčarje, to so živali z vre-enico ali trdnim poosnim (aksiakiim) ogrodjem, posebej še med sesalce. Brez dvoma se strinja ustroj človeškega telesa precej z onim Vlsjih sesalcev (n. pr. opičjim), a kljub temu nepobitnemu dejstvu jre smemo smatrati morda človeka za potomca današnjih opic, od viderih se človek razlikuje predvsem a) po svojem mogočnem možganju; b) po obliki glave, zobovja, čeljusti in c) po pokončni hoji, ki je zopet vplivala s svoje strani na razvoj okončin, katerih prednji ali zgornji par se je razvil v grabi 1 i, prepustivši zadnjemu ali spodnjemu hojo, hodili. Nespametno je žal toli razširjeno naziranje, po katerem bi bil človek le «višja opica> (morda celo počlovečen orangutan ali gorila), zelo verjetno pa je po dosedanjih raziskavanjih, da so se razvili človek in sedanje opice iz skupne praoblike (Klaatsch, Schwalbe), vsalt v svojo smer. Starost človeškega rodu. Geologi (geologija = zemlje-slovje) razdelijo razvojno dobo našega planeta (zemlje) v štiri Periode: v najstarejšo (primarno), v sekundarno, v tercijarno in v sedanjo ali kvartarno (mi živimo torej v kvartarni dobi), poslednjo zopet v starejšo ali diluvij in mlajšo ali aluvij. Najstarejše izkopnine človeških skeletnih odlomkov so one diluvijalnega človeka. Iz naše eržave so obče znane diluvialne kosti krapinskega človeka (Krapina na Hrvaškem), tercijarnih preostankov človeškega okostja sploh ne Poznamo, sigurno je, da je živel predhodnik diluvijalnega človeka (to bi bil tercijarni človek) že v tercijarni dobi. Pri današnjem stanju antropologije (nauk o človeku) more le Radovednež, nikakor pa resnicoljubni strokovnjak povpraševati po (morda celo na leta natančno določeni) starosti človeštva, oziroma ohranjenega nam pračloveka, ki je životaril dolgo, dolgo pred nami, kajti iz prvih tisočletij pred Kristom izkopani — torej pet do šest isoč let stari — skeleti se sploh ne dado razlikovati od sedanjih, vsled česar je trajal razvoj diluvialnega ali pračloveka v sedanjega ali recentnega n a j b r ž e nekaj deset- ali celo stotisočletij. Odkod prvi človek? Če dajemo besedo našim čuvstvom, bomo odgovorili, da ga je ustvaril Bog; če pa skušamo rešiti vprašanje znanstveno, naravoslovno, sta možni dve razlagi: ali je človek yečen kakor vesoljstvo ali pa se je polagoma v teku časa razvijal 12 nižje oblike (iz pračloveka), kateremu naziranju se je pač priključila pretežna večina strokovnjakov. Ljudi je na zemlji nekaj nad poldrugo milijardo, oba spola v približno enakem številu. Kodi se sicer n. pr. v Srednji Evropi povprečno več fantov kakor punčk, a umrljivost je pri moških malo večja, razen tega zaostajajo moški številčno za ženskami vsled izseljevanja v izvenevropske kraje (v Ameriko itd.). Po gotovih telesnih znakih uvrščamo ljudi v sorodne skupine (plemena, i'ase), ki jih našteva Blumenbach pet: kavkaško (sem spadajo tudi Slovani)* mongolsko, etiopsko, ameriško in malajsko, C u vi er pa samo tri: belokožno ali kavkaško, rumenopoltno ali mongolsko in črnokožno alj etiopsko. Spolne razlike človeškega telesa. V početni embrionalni (zametkovi) dobi je človeški plod navidezno nespolen, to znači, da ne moremo pri še tako natančni preiskavi dognati poznejšega spola, kesneje se preoblikujejo za enkrat še indiferentna spolovila v ženska ali moška in vplivajo tudi sicer na razvoj telesa. Moško telo je večje in krepkejše, njegovo okostje in mišičje sta bolj razviti, ženska je manjša, šibkejša, njene forme nekako zaokrožene vsled bolj izraženega maščobnega plašča, obdajajočega slabotnejšo muskulaturo in skelet. Tudi glava sledi pri ženski sorazmerno telesu, ker je nekoliko manjša od moške, ima nižje čelo in manj prostorno lobanjsko duplino. V teh znakih je torej ohranila ženska glava bolj otroški karakter. Žensko obličje je, posebno kolikor se tiče podočnic, bolj nežno; lasje je daljše kakor nestriženo pri moškem, ki mu poganja novo za vreme spolne zoritve (brke, brada). Vrat je pri ženski splošno zaokrožen, pri moškem pa izstopa sorazmerno veliko jabolko. Prehod na rame se vrši polagoma v loku, moški ima bolj oglata in širša ramena. Moška pljuča, večja in bolj razvita, hrani tudi prostornejši prsni koš, ki ga dičita pri muskuloznem telovadcu v gornjem delu veliki prsni mišici, pri ženski pa prsi, kateri krijeta šibkejše prsno mišičje. Dočim prehaja žensko oprsje polagoma v nivo trebuha, je prehod pri moškem hipen. Moško prednjo mišičnato trebušno steno oblikujeta premi trebušni mišici, med katerima leži popek nižje kakor pri ženski. Vrhu tega se razlikuje trup še v medenici, širši in nižji ženski, višji in ožji moški. Potemtakem leži širina trupa pri moškem v prsnem delu, pri ženski je ali vseskozi enakomerna ali pa celo najbolj izražena v razsežni medenici. Kar je bilo splošno omenjeno o vnanji obliki telesa, velja tudi posebej za okončine. Navedeni znaki so torej karasteristični za dotični spol in se izražajo šele s spolno zoritvijo (sekundarni spolni znaki, a ne vsi) o drugih bo govor pozneje. II. Podrobni ustroj človeškega telesa. V prejšnjem poglavju je bila stanica označena kot oblikovna enota kateregakoli organizma, za vsa živa bitja — najsi bodo to živalska ali rastlinska — velja pravilo, da sestojijo, če že niso sama na sebi enostanična, iz manjšega ali večjega števila stanic. Ceteris paribus (v sicer enakih prilikah) bo zgrajen majhen organizem lz manii večji iz več stanic, kjerkoli preiskujemo del telesa, povsod nahajamo en in isti osnovni element — stanic o. Staniča, njena oblika, velikost in kemijska sestava. Stanico definiramo kot kupček protoplazme (pratvoriva, snovi) z jedrom. Protoplazma (stanična in jedrna) je zmes zelo kompliciranih beljakovin, je gosta, raztezna, brezbarvna, vsebujoča mnogo v°de. Stanice imajo skoraj vse mogoče oblike, ki si jih le moremo telo stanice jedro (nucleus) jedrce (nucleolus) Shema stanice, v kateri se*nahaja mehurčasto jedro (latinsko nucleus), v njem Pa- i B*a kromat8ka substanca ln (črno) Jedrce (latinsko nucleolus). V telesu stanice za-° niala, drobna zrnca ln mestoma tudi prav fine nitke. Staniča je zelo povečana, Pomislimo, da je v istini velika le par stotink milimetra (glede velikosti stanic glej tudi tekst). izmisliti, kroglaste, jajčaste, ploščnate, kockaste, valjčaste, tudi zelo nepravilne oblike. Človeške stanice so sicer različne velikosti, a vedno tako majhne, da jih ne moremo zaznati s prostim očesom. Če hočemo spoznati take drobne stvarce, si moramo ogledati staničevje pod mikroskopom (drobnogledom). Seveda dopuščajo tako opazovanje le tanke plasti staničja (svežega ali posebno pripravljenega kot mikroskopski prerez). Naša vsakdanja najmanjša mera (milimeter) je mnogo prevelika, da bi mogli z njo izmeriti tako stanico, v to svrho razdelimo 1 milimeter v 1000 delov in zovemo takšen delec 1 mikron (1 mm = 1000 mikronov). Najmanjše stanice štejejo komaj par mikro-n°v v premerniku, največje pa več kakor 100 mikronov (== 01 mm). Poleg jedra nahajamo v stanici še druge, a manjše tvorbe (zrnaste, nitkaste itd.), med njimi so najvažnejša gotova zrnca, centrioli, Slika 2. Jetrna Btanica z dvema jddroma. V stanlcl so videti maščobna ln druga zrnca. Povečano približno 800 krat. Jedro eden ali več v stanici. Pomen teh centriolov leži v njihovem sodelovanju pri delitvi stanice (glej poznejša izvajanja). Delovanje stanic se opaža v sledečih pojavih: !•) Presnavljanje. Docela še nepojasnjeno obseza vse oue Procese, pri katerih sprejemajo stanice dovajane snovi in jih predelajo ter oddajajo nastale razkrojine. Vsaka stanica je tako rekoč kemijski laboratorij en miniature (kemijska delavnica v malem), neznaten sicer po svoji velikosti in proizvajanih snoveh, če pa pomislimo, da je takih miniaturnih tvornic, združenih po tisoče in tisoče v večje skupine, bo to enako usmerjeno delovanje imelo zaznaten uspeh. To presnavljalno delo stanične protoplazme je ono, ki se nam prikaže kot življenje stanice, celokupni presnavljalni procesi organizma pa kot življenje organizma, edino svojstvo, po kojem se ločijo živa bitja od neživih, organska od anorganskih. Te vrste presnavljanja ali življenja so sposobne pa zgolj stanične beljakovine, za tc fizikalno-kemijsko življenje ni potrebno postaviti posebne «živnosti> (življenske sile). S tem ne bodi rečeno, da bi bili učenjaki prodrli do jedra življenja, ki nam bo šele tedaj razjasnjeno, kadar nam bodo znani v celoti vsi ti življenski pojavi fizikalno- kemijskega značaja, vršeči se v okviru te predrobne telesne enote, v mejah stanic. i Kemijske sestavine živih bitij so prav iste kakor pri neživih, nam znane prvine plinaste ali tekoče ali trdne skupnosti (agregatnosti), katerih poznamo nekaj čez 80. Redno nahajamo v našem telesu: ogljik, dušik, argon, vodik, kisik, žveplo, fosfor, klor, fluor, jod, kalij, natrij, silicij,magnezij, kalcij in železo. Večina teh prvin pa je medsebojno vezanih v tako zvane kemijske spojine. Prej navedene stanične beljakovine dajejo pri analizi pretežno sledeče prvine ali kemijske elemente: ogljik, kisik, vodik, dušik, žveplo in fosfor. Slika 3. Različne obliko stanic: a) epitelialne stanice s ploskve: b) maščobne stanice, v katerih odriva nabrana mast (v sliki bela) stanifino jedro na površino, c) tako zvana piramidasta živčna stanica z mnogimi izrastki; d) tudi živčna stanica, koje izrastek so kmalu razdeli v dve vejici; e) vejičasta stanica v mrežas t (retikularnl) tkanini; f) gladka mišična stanica ali vitra. Povečano približno 300krat. 2.) D e 1 i t e v. Za rastenje telesa je izredne važnosti možnost stanic, deliti se v dve novi stani ci. Pri delitvi — razlikujemo (redko) direktno in (bolj pogosto) indirektno — preide polovica jedrnega in sploh staničnega materi jala na vsako novo nastalo stanico, ki je začetkoma majhna, pa kmalu narase do velikosti matične stanice. istvene važnosti je dejstvo, da se porazdeli substanca matičnega jedra enakomerno na mladi stanici, na kateri preidejo istotako na to snov navezane lastnosti. Da razumemo pozneje (v poglavju o plodilih) pomen združitve e n e ženske (jajčne) in e n e moške (semenske) stanice v tako zvano °Plojeno jajčno stanico — cel pojav zovemo oploditev jajčeca bodi že sedaj povedano, da polagajo učenjaki največ važnosti na gotovo, prav lahko barvno snov jedra, na tako zvani hromatin, ki ga Prispevata pri oploditvi v enaki meri moška in ženska spolna stanica. a hromatin naj prenaša lastnosti staršev na novo se tvoreči plod, izhajajoč iz ene same stanice, iz ravno omenjene oplojene jajčne Staniče, kajti vsak človeški organizem (vsak človek) se razvija v teku časa iz ene same stanice, iz oploje-nega jajčka. :i') Dražljivost. Da se varuje organizem škodljivih vplivov, °iora imeti gotove naprave, ki naj bodo dostopne vnanjim vplivom, ^azvanim dražljajem. Zelo mnoge stanice telesa, osobito one v čutilih, so po svojem ustroju izrecno usposobljene za sprejemanje dražljajev. Dražljaji so zelo različni: mehanski, toplotni, električni, kemijski, svetlobni itd. Po živcih se prevajajo dražljaji v sosednje živčevje, kjer povzročajo njim odgovarjajoče občutke (mehanske, toplotne itd.). Organizem odgovarja prav umestno na take dražljaje, Se ravna po njih, škodljivih se ubrani itd. 4.) Gibanje pripisujemo nekaterim posameznim stanicam, a tudi celemu organizmu, ki ima v to svrho razvito obsežno mišičje. 5.) R a z p 1 o d n o s t je le možna vsled sposobnosti dveh razno-sPolnih stanic, strniti se v osnovo novega organizma. Tkanine, organi. Stanice, ki opravljajo eno in isto delo (opravilo = funkcija), se združijo v višje enote ali tkanine, raz-hcae tkanine pa tvorijo večjo zaokroženo enoto ali organ. Organizem sestoji iz posameznih organov. Organi so n. pr. pljuča, srce, Jstra, ledvice, vranica itd. Tkanine pa delimo a) v epitele in žleznine; h) v veznine in opomine; c) v mišičnino in č) v živčnino. Tem štirim skupinam prištevamo še kri in mezgo (limfo). Epitel. Celotno površino telesa (vnanjo na koži ter notranjo v vseh mogočih duplinah) zastira tanjša ali debelejša sklenjena plast stanic, to je epitel. Ta epitel je izrednega pomena za tkanino in organe, katere odeva, ker ne propušča po navadi onih predrobnih, prostim očesom nevidnih skodljivcev našega telesa, tako zvanih bakterij, povzročiteljev premnogih infekcij. . Epitel nas čuva pred okužbo. Res je, da zadostuje za 'ufekcijo še tako majhna rana na površini kože, ki je ne brani več naravni čuvar, epitel. Kjer torej nedostaje epitela, kjer smo si n. pr. odrgnin kožo ali vrezali vanjo, je dana možnost infekcije, rana se nam prične gnojiti, pravimo. Bacilov je vsepovsod prav zadosti, stalno na in v koži ter na predmetih, s katerimi pridemo v dotiko v vsakdanjem življenju. Za srečo se jih po navadi ubrani telo s svojimi naravnimi sredstvi. мшинишИШШ 0 & gL f~~ I u (Л 0 4 & M A k \4l Slika 4. Različni epiteli, kakrSni krijejo vnanjo ln notranjo povrSlno telesa. a) epitel ploSČnatih stanic; b) epitel kockastih in c) epitel cilindričnih stanic, ki nosijo na deenl strani kratke dlačice. Naslikani epiteli so shematični in najbolj enostavni. Zelo često se uvrščajo stanice v več skladov. Žleznine (žlezne tkanine). Nekatere stanice so določene za proizvajanje gotovih snovi; te stanice imenujemo žlezne stanice. Pojavljajo se celo posamično kot enostanične žleze ali čašice (zaradi čašaste oblike) ali pa v večjih skupinah kot žleze. V teh-le se združi več stanic ali v jagodo ali v mešiček ali v jagodast mešiček. — Zleze, ki oddajajo svoje izločke krvotoku ali mezgovnicam, ime' nujemo žleze z notranjo sekrecijo (izločevanje), take, ki imajo p0-sebno izvodilo ali več takih pa žleze z vnanjo sekrecijo. Poslednjih je mnogo zlasti v steni črevesa, ali so njemu priključene. Veznine in opomine. Te tkanine se razlikujejo od epitela pred vsem v dveh točkah: 1.) Nastopa med stanicami posebna snov ali substanca, tako zvana medstaničnina (intercelularna ali osnovna substanca) brez stanic. 2.) Določa ravno ta medstanična trdnost cele tkanine, kajti v to skupino spadajo najbolj rahle do najbolj trdnih tkanin, vse od navadnega, tako zvanega rahlega veziva do hrustančevine in košče-nine. Ker spajajo te tkanine posamezne dele telesa, jih zovemo veznine, kjer dajejo telesu oporo (zlasti hrustanec in kost), tam govorimo o oporninah. Mišičnina. Navadno govorimo o mišični tkanini, ki tvori v celoti «meso>. Meso vsakdanje hrane je živalska mišična tkanina. Mišičje je dvojno: 1.) gladko in 2.) (prečno) progasto, to zopet a) okostno ali skeletno ter b) srčno. Vse naše mišice so zgrajene — saj velja zanje isto, kakor za vse ostale organe — iz posameznih stanic, katere imenujemo pri progastem mišičju pravilnejše vitre. Po opravilu (== funkcionelno) pa moramo uvrščati gladko in srčno mišičje v eno, in skeletno v drugo skupino, kajti prvi dve sta neodvisni od naše volje, sta nehotni, poslednje pa s a m o h o t n o ali h o t n o, ga torej lahko skrčimo po svoji volji. Toliko naj si že na tem mestu zapomnimo, o delovanju posameznih vrst mišičja bomo d o znali več v dotičnih poglavjih. Živčnina. Vse naše živčevje (možgani, hrbtenjača, živci itd.) je sestavljeno iz samih stanic, iz živčnih ali g a n g 1 i j s k i h stanic, ki so posebej prikrojene svoji lunkciji (opravilu). V to svrho odhaja od njih obilo kratkih, a tudi po potrebi zelo dolgih izrastkov, ki se raztezajo včasih preko več centi- in decimetrov, celo preko enega metra; ti izrastki spajajo — liki telefonskim žicam — vse one kraje, od, oziroma do katerih imajo prevajati dražljaje, vodijo te dražljaje od vnanjih delov telesa k osrednjemu živčevju, drugi v nasprotni smeri, od centralnega (osrednjega) živčevja v vnanje kraje. O delovanju teh izrastkov več pozneje pri živčevju. Centralno živčevje ima svoje vrste oporno tkanino, tako zvano n e v r o g 1 i j o, ali na kratko g 1 i j o, njene stanice so n e v r o -81 i j s k e stanice. Če bi hoteli, bi obravnavali že na tem mestu tudi kri (in mezgo), ki jo imenujejo nekateri znanstveniki tkanino; tudi kri vsebuje kakor ysaka tkanina gotove posebne, njej lastne stanice, razlika je v bistvu ta, da je medstaničnina tekoča in dopušča prehajanje krvnih stanic, v kolikor niso te že vrhu tega samogibne, po celem organizmu. Podrobnosti o krvi in mezgi bomo slišali pri žilju. —---------------—