Stav. 325. V Trstu, v torek 23. novembra 1915. Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob rfideljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka AsiSkega Št. 20, L nadstr. — dopisi naj se pciiljajo tirednlltvu lista. Nefrankirani pittn« se n« sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. !ida;fitei. in odgovorni urednik Štefan Godina Lastnik konsor«iJ i:s.j .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. PranCiika A»iškega 20. Telefon uredništva in uprave *tev. 11-57. NaroCnina z n a S a : Z« celo leto.......K 24.— 7a pot leta ... -.............^— i* tri mesece........ ...... • » G*— za nedeljsko Izdajo xa l«40....... 5.79 za pol leta ..............2-60 Posamezne Številke .Edino3tl* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računafi na milimetre v širokostl ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti«. Narobifaf ta reklamacije se pošiljajo uprav! lista. PlaCuje se Izključno I* opravi .Edinosti-. Plača in toK se v Trstu. Upttva In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranltSc« Asiftega št 20. — PoitaohranilniCnt r»čun St »41.652 Pregled najnovejših dogodkov. Italijansko bojišče. — Italijani neprestano kar najtrdovratnejše napadajo goriško predmostje. posebno pa Oslavje. i laf«:tatinski in kranjski Janezi so odbili \ se napade. Podgora petkrat brezuspešno napadena. Pri Sv. Martinu naisilovitejši laski napadi. Le konček našega strelskega iarka ie ostal v laški posesti. Pri Zagori laški napadi odbiti. — Ljuti laški napadi na Col di Lana na tirolski fronti so bili odbiti. Srbsko bojišče. — Naše ćete vrgle Cr- n«»gorce pri Cajnici in Goleš bregu. Pri tjoraždi boji še na naših tleh. Naši so v Sandžaku osvojili Prijepoije. Velik plen naši m čet v Novem pazarju. Naši so prodrli do 20 kilometrov pred Mitrovico. Pred sedlom Prepolcem so Nemci ujeli isu» Srbov. Bolgarji napredujejo vkljub iiajžilavejšeinu srbskemu odporu proti Prištini. Rusko bojišče. — Nemci so odbili pri illu vtu slaboten ruski napad. Drugače na wem bojišču nič novega. Zapadno bojišče. — Živahno sovražno artiljerijsko delovanje v Sampanji, med Mozo in Mozelo in pri Lunevillu. Drugače nič posebnega. Turška bojišča. — Topovski boji in boji z bombami na dardanelski fronti. Drugje samo praske ined patruljami. I avstriiskD-italiiasskefa \m DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. nov. 1915. opoldne. Italijansko bojišče. — Italijani so prav tako trdovratno kot neuspešno nadaljevali napad na soriško predmostje. Posebno srdit ie bil boj v oslavljskem odseku. kjer so vrli dalmatinski domobranci. podpirani po hrabrem kranjskem peš-polku št 17. zopet popolnoma osvojili naj-sprednejši del naše postojanke, ki je bil ostal v sovražnikovih rokah. Južni del Podgore so napadli petkrat Obupni italijanski naskoki pa so razpadli _ deloma v ognju, deloma pa v bojih z ročnimi granatami. V odseku doberdobske planote so bili sovražnikovi napori naperjeni zlasti proti šmartinskemu okolišu. Po močni artilerijski pripravi so mogli Italijani tu vdreti v našo bojno fronto. Z nočnimi protinapadi pa smo zopet osvojili, kar smo izgubili. izvzemši majhen na mak njen kos jarka. Severno goriškega predmostja so iabejše sovražne sile južno Zagore prekoračile Sočo. Zvečer smo levi breg reke zopet očistili teh Italijanov. — Na tirolski fronti je sovražnik v zadnjem času prav posebno naperjal svoje napade proti Col di Lana, pač zato. da bi v tem ozemlju zadostil svojim mnogoštevilnim obia-\am. Ogenj italijanskih težkih topov je bil včeraj tu silnejši kot kedaj prej. Zavrnili smo tri napade na vrh hriba. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Col di Lana v noši posesti. DUNAJ. 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Švedski polkovnik Ackermann je vojnemu tiskovnemu stanu 21. t. m. poslal iz Tirolov naslednjo vest: Osebno sem ugotovil, ca je Col dl Lana v rokah Avstrijcev in so ga danes obstreljevali Italijani. Ackermann.u Poročilo Cadorne. [X NAJ. 21. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo Cadorne z dne 20. novembra: \ Cordevole je sovražnik po krepki topovski predpripravi napadel dne 18. novembra vrh Col di Lana. Bil je odbit in pognan s protinapadom ob zelo težkih izgubah v beg. pri čemer je ostavi! mnogo orožja, municije in ročnih bomb na boji- PODLIcTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavt«r 4m Montšpia — Vsedimo se. vsedimo! — je dejala sovodnica, — juha je na mizi. da nam ne omrzne. Leonida in Galimand sta navdušeno vzkliknila. Brankadorka je prejela Leontino za roko in jo potegnila za seboj. Oba stara lopova sta se prejela in. sledeč ženskama, zaplesala groteskno (>oIko. Jedilnica je kazala ono bahavo in odi-jozno razkošje, ki se navadno vidi v vseh stanovanjih sovodnic. Debela, topla, toda vendar zelo neokusna preproga je pokrivala tia. Miza, po-•ice in stoli so bili iz rezljanega lesa. Od zelenega okna, širokega in poševnega, poslikanega s smešnimi kitajskimi senčnimi podobami, so se odbijali svetli žarki velike svetilike. ki je visela s stropa. Namizno perilo je bilo lepa, srebrnina masivna, porcelanasto posod je prekomerno pozlačeno, kristalni kozarei preveč bru- šču. — Na Koroškem močno obojestran-sko topovsko delovanje. — Na soški fronti se ie včeraj nadaljeval boj z vso srditostjo. V oddelku Gorice je naša artiljerija nadaljevala živahno bombardiranje in se je pričel napad na višine severovzhodno Oslavja z uspehom. — Na kraški planoti, se je naša pehota po sijajno izvedenem naskoku ustalila na delu grebena Vrh sv. A\ihela med tretjim in četrtim vrhom. Srditi sovražni protinapadi v svrho zopet-ne pridobitve izgubljenih postojank so se razbili vsi ob našem krepkem odporu in: to kljub pripravljajočemu in spremljajo-, čemu živahnemu in koncentričnemu ognju | številnih baterij. — Napadi sovražnih letal se nadaljujejo. En sovražni letalec je bil včeraj po naših obrambnih topovih v o-zernlju Milegne na planoti severozapadno Arsiera sestreljen. — Pilot in opazovalec sta obležala mrtva. Naše letalsko brodov-je je letalo včeraj nad sovražnim letališčem v Ajševici in vrglo nad 100 bomb. ki so napravile opustošenja. Letalci so se vrnili nepoškodovani. Prikrivani« resnice v Italiji. LUGANO, 21. (Kor.) (Kor.) Potem ko so prikrili italijanski javnosti, že zračni napad na Benetke dne 18. t. mM je sedaj italijanska časopisna cenzura splošno odredila, da se v bodoče ne smejo prinašati nobena poročila o zračnih napadih na mesta in o potopitvah ladij, razen ako se to želi z uradne strani. »Corriere della Sera« pripominja k temu, da italijanski narod pač še ni tako daleč, da bi se kar zgrudil vzpričo takih poročil. Italija ne sklene separatnega miru. LONDON. 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pariza: Iz Rima brzojavljajo, da je Italija pristopila k dogovoru, da ne sklene nobenega separatnega miru. Nevtralna sodba o obstreljevanju Gorice. BERN, 21. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista >Baseler Nachrichten« vidi v obstreljevanju Gorice in njegovem uspehu vojen čin, ki nosi preočitno pečat na vnanji vtis preračunjenega dejanja in bi imel zakriti neuspeh splošnega napada na goriško predmostje. Drugače si pač ni mogoče razlagati dejstva, da sc le Gorici, ki se je vendar že dolgo nahajala v območju topov napadalca, doslej prizanašalo ter se je šele sedaj naperil proti njej uničevalni ogenj težke artiljerije. O italijanski ofenzivi je rečeno: Na vsej fronti se prihaja upravičeno do zaključka, da se bijejo napadalci hrabro, da pa vsa velika in na izgubah bogata ofenziva ne vpliva toliko na trdovratno obrambo, da bi se moglo to oceniti vsaj kot majhen del za želje neg a uspeha. Srbsko bojište. DUNAJ. 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. novembra 1915. opoldne. Jugovzhodno bojišče. — V o-kolišu Čajnice se boreče c. in kr. ćete so vrgle Črnogorce iz njihovih postojank na severnem pobočju Goleš brega. Tudi vzhodno Goražde se vrše boji. Avstro-ogrska skupina iz Nove varoši je zavzela Prijepolje. V Novem pazarju je zasegla armada generala pl. Kovessa petdeset možnarjev, osem poljskih topov, štiri milijone puškinih patron In veliko vojnega orodja. Severovzhodno mesta zaostalega sovražnika so pregnale nemške čete In je pustil 300 ujetnikov v njihovih rokah. V lbarski dolini prodirajoča- avstro-ogrska kolona je včeraj čez dan osvojila z naskokom 20 kilometrov severno Mitrovice tri drugo za drugo ležeče srbske postojanke. V temi se je z nepričakovanim naskokom polastila še četrte, pri čemer je zajela 200 mož. šest topov, štiri strojne puške, eno municijsko kolono in veliko število konj. Armada generala pl. Gallwitza je v uspešnih bojih južno sedla Prepolca ujela 1800 Srbov. — Vzhodno in jugovzhodno Prištine pridobiva napad prve bolgarske arma- de stalno tal vkljub sajžilavejšerau srbskemu odporu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra 1915. Pri Sočanici (v lbarski dolini) so bili srbski zadnji oddelki vrženi Izhod v dolino Laba na obeli straneh Podujeva je izsiljen. Včeraj je bilo ujetih nad 2600 mož In uplenjenih 6 topov. 4 strojne puške in mnogo vojnega materijala. — V arzenalu v Novem pazarju je bilo uplenjenih 50 velikih možnarjev in 8 topov starejšega izdelka. v Vrhovno irmadno vodstvo. Poraz Francozov ob Črni rekL SOFIJA. 17. (Kor.) (Zakasnelo.) O zadnjem porazu Francozov ob Crni reki piše vladno glasilo: »Narodni Prava«: Ob Crni reki niso bili tepeni samo nesrečni in obupani francoski polki, tepena je bila strašno tudi ponosna slava Francije. Ob zvokih himne »Sumi Marica!« je pokazal nezadržljivi član bolgarskih vojakov, da je sloves Francije kot nositeljice politične svobode in človečanskih pravic pod v plivom ruske akcije doživel polom. Crna reka bo ostala Francozom v spominu, ki so prišli na pomoč zavratnim morilcem kraljev. Srbska vlada se umeknila v Albanijo. LONDON, 21. (Kor.) »Daily Chroni-cle« javlja iz Aten: Srbska vlada je zapustila mesto Mitrovico in odšla proti jugu v smeri proti Debri. Morda se umakne v Albanijo. _ Položaj na Grškem. Kitchenerjeve konference. Grški ministrski svet. LONDON, 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Konferenca lorda Kitche-nerja z ministrskim predsednikom Sku-ludlsom je trajala poldrugo uro. Angleški poslanik je prisostvoval konferenci. — Nato se je vršila seja grškega ministrskega sveta. — Kitchener je zvečer odpotoval. Cilj njegovega potovanja Je neznan. Preiskavanje grških ladij. LONDON, 21. (Ki>m) »Times« poročajo iz Aten: Ladje zavezniških brodovij strogo preiskujejo vse grške parnike v Egeiskem morju in Sredozemskem morju. Naklonjenost entente napram Grški. ATENE, 21. (Kor.) Francoski poslanik objavlja v časopisju izjavo, v katerr se za slučaj nadaljnega vzdrževanja nevtralnosti zagotavlja Grški nadaljna naklonjenost entente. Represalije zaveznikov proti dvoumnosti grške politike. MILAN, 21. (Kor.) Kakor poroča »Corriere della Sera«, je angleški poslanik v Atenah tik pred prihodom Kitchenerjevim naznanil, da zavezniki gotove gospodarske in trgovinske polajšave, ki jih je uživala Grška doslej, odpravljajo za toliko časa, dokler ne izginejo vse dvoumnosti, vendar pa zavezniki ne zahtevajo, da bi stopila Grška iz svoje nevtralnosti, o kateri smatrajo, da odgovarja njenim interesom. To naznanilo j.e, kakor pravi italijanski list, napravilo globok vtis na Grke. Avdijenca lorda Kitchenerja pri grškem kralju je trajala po »Secolu« 70 minut. Na zajutrek na angleškem poslaništvu na čast lorda Kitchenerja so prišli francoski in ruski poslanik in načelnik gršk'ega generalnega štaba. Kitchener je odpotoval v neznani smeri. SOFIJA. 19. (Ag. Tel. Bulg.) »Echv> de Bulgarie« prinaša neki članek nekdanjega francoskega antimilitarista Herve-ja, ki zahteva odstavljenje kralja Konstantina ali pa zopetno vkrcanje zavezniških čet, ter pripominja k temu: Kralja Konstantina ni mogoče odstavljati. Kralj ni knez, ki bi živel od milosti Pariza ali Londona, temveč je vladar, ki vlada po volji grškega šeni: toda vsa oprema je po mnenju gospe Brancador in veliko ljudi, ki so bili še daleč bolj vredni spoštovanja kot pa ta gospa, predstavljala »non plus ultra« luk-sus& in dobrega okusa. Lesketala so se tu vina vseh vrst in barev, kot dragi kameni v ličnih hladilnih posodah. — Priznati je treba popolnoma odkrito, — je vzkliknil Galimand in obstal na pragu, — in drznem se trditi, da je to krasota, kakor je vsa kronana veličanstva skupaj ne premorejo lepše! Kaj praviš, Leonida? — Streia nebeška! — je odgovoril Leonida. — pravim, da čutim tu nekaj, čemur pravijo oslepilo. — Draga moja prijatelja, — je odgovorila Brankadorka s hlinjeno skromnostjo, — ne razburjajte se tako radi takih malenkosti. Ne izplača se: v svojih shrambah imam desetkrat več kot pa je vse to skupaj. — Ali je mogoče! — sta zamrmrala oba. — Da, draga moja, vse ono hranim za boljše priložnosti, ko sprejemam fine ljudi. — je dostavila sovodnica, ne da bi mislila kai s'abega. V ostalem pa, kar naj dostavim tukaj, nista Leonida in Galimand pomislila niti trenutek, da bi jej zamerila te besede. Vsedli so se vsak na svoj prostor in Brankadorka je posadila Leontino kraj sebe. Večerja je bila izborna. Sovodnica, nemoralna in bogata, si jc svoj trebuh postavila za boga, in odkar jo je prisilila starost, da se je morala skoraj popolnoma odrekati uživanju razuzdanosti. je uživanju v jedi dajala prednost pred vsemi drugimi užitki. Ni pa jej bilo dosti niar za divjačino in one ribe. ki stanejo veliko denarja. Šljuke jej niso ugajale in prav tako tudi ne divji petelini, fazani, jerebice, postrvi iz ženevskega jezera in beluge iz Volge. * Marala tudi ni onih tako zelo dragih dišav, ki so prihajale z Angleškega. • Španske omake in vse take fine stvari, kakor so se prirejale po kraljevskih kuhinjah. -niso bile po njenem okusu. Bile to zanjo le one male, navadne jedi, ki so se dolgo pekle in cvrle ter so se jim dodajale močne dišave, česen in čebula. Njena kuharica je znala neštevilne iz- premembe in novosti v pripravljanju ta- naroda. Vzpričo teh okolnosti ne preostaja v Macedoniji izkrcanim Francozom nič druzega, nego da se zopet vkrcajo ter se poberejo iz Soluna, kakor pravi Hfcrvč. Francoski vojaki, ki so pri Krivolaku in ob Orni reki občutili ogenj Bolgarov, so to resnico zapopadli ter se vprašujejo o-suplo: »Zakaj se vendar bijemo z Bolgari?« _ Obsežne priprave o Solonu. »Neue Freie Presse« prinaša sledeči dopis svojega vojnega poročevalca z grško - bolgarske meje: Grški vojaški krogi zasledujejo z največjo pozornostjo fazo, v kateri se nahaja sedaj balkanska operacija Francozov in Angležev. Dočim se je dosedaj govorilo o nezadostnih pripravah in majalo z ramami, kažejo sedaj vsa znamenja, da je treba polagati tej akciji vendar večjo važnost. Zavezniki so faktično razvijali v zadnjih dneh mnogo živahnejšo delavnost kakor dosedaj in se jim bo njihov načrt najbrže posrečil vsaj v toliko, da bodo pritegnili nase močne bolgarske sile. Ni ga dneva, da ne bi prispeli v Solun novi transporti čet in vojnega materijala. Zavezniki skušajo spraviti na fronto zlasti mnogo artiljerije. Zelo neumestno bi tudi bilo. če bi se podcenjeval njihov četni materijal. Cim rešijo Francozi in Angleži vprašanje, kako urediti preskr-bovanje in nastanitev čet v sedanjem zimskem času, potem pride pač še do hudih bojev v dolini Vardarja in zato bi bilo najpametneje, da se Bolgari pripravijo pravočasno na to. Kakor kažejo namreč vsa znamenja, je pričakovati še številnih in obsežnih transportov v Solun. Treba je tudi še počakati, ali ne mislijo morda Francozi operirati proti Bolgarom tudi preko Kavale. Na vsak način pride Francozom in Angležem operacijska baza v Solunu zelo prav. Počutijo se tamkaj prav dobro in so čisto domači. Vrši se vse kakor po načrtu. Sedaj grade zavezniki barake, da nastanijo tamkaj čete čez zimo, in vse kaže, da zavezniki nikakor ne mislijo tako kmalu zapustiti Soluna. Mnogo se razpravlja sedaj zlasti o vprašanju. kaj ukrene Grška, če zavezniki ne dosežejo svojega načrta proti Bolgarom, če bi bili potisnjeni na grško ozemlje in če bi Bolgari pritiskali za njimi. Za ta slučaj je vsekakor pričakovati zelo resnih možnosti.___ Z pstrijsko-riisKsp bojišče. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. novembra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemflco-rasKsin fiollfča, BERLIN. 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra 1915. Slabejši ruski izpad proti pokopališču v liukstu (severozapadno Dvinska) je bil odbit. — Sicer je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški admiral dodeljen ruskemu brodovju. LONDON, 21. (Kor.) Archibald Hurd javlja v »Daily TelegrapHu«, da je bil angleški kontreadmiral ThiMimore dodeljen ruskemu črnomorskemu brodovju. Z zcpMa Bojlfča. BERLIN, 22. (Kor.) Veliki glavni stan, 22. novembra 1915: Zapadno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Sovražna artiljerija je razvijala živahno delovanje v Šam panji, med Mozo in Mozelo in vzhodno Lune-villa. Vrhovno armadno vodstvo. Uporaba maročansklh čet. LYON, 22. (Kor.) »Le Nouvelliste« poroča iz Pariza: Vojni odsek zbornice je sprejel vladno predlogo, po kateri se ma-roeanske pomožne čete pretvarjajo v regularne. Potopljeni parniki. PARIZ, 21. (Kor.) Glasom poročila »Tempsa« iz Marseilla je prispel tjakaj poštni parnik »Mossoul« iz Soluna, Pireja in Malte in je imel na krovu oficirje iti moštvo treh angleških parnikov »Sir Ri-chard Avvdryc, »California« in »Lumina«, ki jih je potopil v Egejskem morju neki nemški podvodnik. Oficirji in moštvo so bili odposlani v Anglijo. Angleške izgube. LONDON. 21. (Kor.) Zadnji seznam izgub navaja imena 20 častnikov in 1150 mož. kih jedi in tako je Brankadorka obedovala vsak dan in večerjala naravnost.kraljevski, ne da bi vedela, da je bil njen o-kus enak onemu Ludovika XV. Za Brankadorko so bile gomoljike brez vrednosti, pač pa je smatrala za najboljšo pečenko debelo, prhko pečeno gos, napolnjeno s klobasicami. pečenicami in kostanjem. Lahko si je misliti, da je večerja, v takem slogu pripravljena za gospoda Leonida in Galimanda, vzbujala največjo vzhi-čenost teh prečastitih gostov. Če je bil Brankadorkin okus nekoliko čuden in glede na jedila celo nekoliko pro-staški. pa vendar ni bil tak glede vin. Sovodničino klet je bilo treba smatrati za brezhibno. Najboljši letniki najboljših trt so bili zbrani tu in »chateau Lafitte« iz Indije je ležal poleg pristnega *xeresa« in poleg njega cela vrsta drugih izbornih vin. Mislimo, da nam je nepotrebno praviti, da sta Leonida in Galimand čutila v sebi brezkončno željo, da izkažeta prav posebno čast gostiteljičini kleti. Kakor se je zdelo, Brankadorka tudi ni imela namena, da bi jima v tem pogledu na kak način predpisoval? zmernost, in Francoski senat. LYON, 21. (Kor.) »Le Progres ~ poroča iz Pariza: Senatni odsek za zunanje zadeve je vzel poročila ministrskega predsednika Brianda in mornariškega ministra Lacaze o položaju na Balkanu in o ekspediciji v Solun na znanje. Briand je podal imenom vlade izjave glede konference z angleško vlado v pariškem vojnem svetu in naznanil sklepe, ki so bili sklenjeni sporazumno. Nezgoda v gorovju. . BRIEG, 21. (Kor.) Vojaška patrulja, obstoječa iz enega oficirja in 5 mož gorske pehote, je bila na Simplonskem predoru presenečena po snežnem viharju. Reševalni oddelek je našel v snegu lavine le kose razbitih smuči, tako da je domnevati, da se je patrulja ponesrečila. Poizvedovanja niso dovedla do nobenega nadaljnega rezultata. Iz angleških koloni). KAPSTADT, 20. (Kor.) (Reuterjev urad.) Parlament se je otvoril. Generalni guverner je imel govor, v katerem je dal razumeti, da jc upati na poiniloščcnje u-pornikov.__ Kabinetni kriza na Portugalskem. PARIZ, 21. (Kor.) Kakor poroča »Temrs« iz Lizbone, je predsednik republike sprejel demisijo kabineta Castro. Parlament bo sklican pred 3. decembrom k izredni seji. S turških bojišč. CARIGRAD, 21. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: topovski dvoboj. Pri Seddil Bahru srditi boji z bombami. — Na ostalih frontah se raz-ven prask med patruljami ui zgodilo nič posebnega. ____ Rekviriranje usnja v Švici. LUGANO. 21. (Kor.) Vojna uprava je bila pooblaščena, da rekvirira vse živalske kože. zaloge usnja in krznine. Poslanec Winarsky umrl. DUNAJ. 23. (Kor.) Socijalnodeniokrat-skega državnega poslanca Wmurskega je zadela kap. Stanje je nevarno. DUNAJ. 23. (Kor.) YVinarsky je zvečer umrl. Položaj. 22. novembra. Zabeležiti moremo dejstvo, v katerem se z vso jasnostjo odraža obupni položaj Srbije in srbske vojske. Od prejšnje Srbije, kakor je obstajala pred balkansko vojno, je še v srbskih rokah le te-nak, komaj do 15 kilometrov globok in kakih 150 kilmetrov dolg pas ozemlja od Uvca preko Baške do nekdanje meje pri Kuršumlju. Vse drugo-so že zasedle nem-ško-avstrijsko-bolgarske čete, dočim so v Novi Srbiji bolgarske čete zasedle tri- številne steklenice na mizi so očividno govorile oni stari, vsem pijančkoni dobro znani pregovor: »Ouand le vin est tirć, il faut le boire!« (»Ko je vino natočeno, ga je treba piti!«) Ko so se torej vsi štirje vsedli na svoje prostore, se je Brankadorka, prepričana, da si bosta Leonida in Galimand mogla postreči sama z vsem, česar bi jima poželelo srce, bavila izključno in neprestano z Leontino. — No, torej, moja lepa, bela golobica, — jej je rekla, — kako vino vam smein ponuditi? Ali imate rajši burgundec ali bordo? Oba sta izborna. — Niti enega niti drugega, madame. — In zakaj ne. dušica moja zlata? — Ne pijem nikdar vina, madame. — Kaj pa pijete? — Vodo. — Kaj vendar pravite! Ta je pa lepa! Kaj neki vendar pravi vaš ubogi * želod-ček? — O, prav zdrava sem. — Pri očetu Leonidi, kjer je vino brez-dvomno višnjevkasto, je pač stvar umlJI-va, toda tu je vino vse drugačno. (Dalje.) S fra« n. .EDINOST« štev. 325. V Trstu, dne 23. novembra 1915. kot Vranja-Tetovo-Veleš. Kar še drže umikajoče se srbske čete, ie komaj petina kraljestva. Toda tako stanje se nam kaže na podlagi pon^l do minule sobote. Danes je že morda znatno izpremenjeno Srbiji na škodo, ker srbske čete so prešibke, da bi se mogle trajno uspešno upirati napadalcem. In res nam že javljajo poročila, da so avstro-ojrrske čete vdrle v saiidžak i\ovipazarski, da so torej že prekoračile mejo Stare Srbije. Srbska vojska odigra torej skoro svojo uli>:4o kot samstt^na enota, tudi če se jej posreči, da del svojih čet reši v črnogorsko in albansko gorovje. f!dina nada ostaja še Srbiii v pomoč od strani entente. Ali kako naj pride ta pomoč pravočasno, ko četvorni sporazum niti iz diplomatičnih pogajanj ne more priti giede vprašanj, ki se morajo rešiti, ako naj dobe njega čete potrebno zanesljivo bazo in varno pot za operacije! Grška je še vedno tista tajin-stvena in zagonetna veličina, kakor je bila doslej. Saj priznavajo glasila četvero-s porazim ta samega, da se njega diplomacija mora še vedno strapacirati v Atenah, da bi dobila od grške vlade zagotovilo, da ne bo motila izkrcavanj angleških čet v Solunu in na grškem teritorija sploh!! Uspeh pa menda ni tak, kakor bi hoteli imeti v Parizu in v Londonu. Atenski dopisnik rFrankfurter Zeitunge« javlja vsaj — kakor pravi — iz zanesljivega vira, dav se je grška vlada odločila za naienergič-neje postopanje proti srbskim četam, ki bi p rib e/a le na grško ozemlje: razoroži da jih in obdrži v koncentracijskih taborih, ker nikakor noče, da bi se vojna prenesla na grška tla. Tako da je izjavil diplomatom sam grški minister za vnanie stvari! To je istotako jasno, kakor velepomembno in za četverosporazum — nenadobudno. Toda laški ^Secolo« potrja, da.se v Atenah še vedno bije huda diplomatska borba med zastopniki centralnih vlasti in onih verosporazuma; razumljivo je pa, da kaže položaj v drugačni luči, ki sicer tudi ni ueodna za četverosporazum. vendar pa nekoliko nijans manje — odkrita. Po tenorju Secolovega poročila ne <*re več za grško nevtralnost, marveč za magistrat naznanja, varnost bkrcanih ententuih čet! Kar j težavne razmere v dobavi premoga za Dvaia tu italijanski list v naglici boja. jcPlinarno od jutri dalje uhce m ceste mesta v resnici še hujše, nego ono, kar trdi S razsvetljene samo do 11 ure po noči. Ob Frankfurter Zeitung : grški minister za j tej uri se bodo brez razlike ugasnile vse \nanje stvari je grozi! le srbskim četam, j po lSeo lu j a tudi angleškim in franco-j skmi četam ni zagotovljena varnost. In j to še v momentu, ko so osrednje vlasti že | zasedle še zadnjo krpo prejšnje Srbije! i Na podlagi teli okolnosti lahko preso-1 jamo prilično pravilno vse vesti o pomoči, ki da jo ententa pripravlja za Srbijo. Kakor n. pr. ono, da je v Solunu že izkrcanih i Francozov in Angležev in da so Rusi "koncentrirali v E^esarabiji tudi 2< o.o »o mož. Resničnosti takih vesti mi ne moremo kontrolirati, pač pa smemo na podlagi vsega, kar smo doslej čudnega ck živeli od strani entente, dvomiti na tej resničnosti. Pred vsem pa stoji dejstvo: di so one čete — če so sploh — v Besa-rabiji in v Solunu, ne pa na srbskih ali makedonskih tleh. oziroma frontah, kjer naj bi res pomagale. svoje otroke tud? srednješolske naobrazbe. Na pogovor od neke strani, ki jej je na Čelu dežeJni glavar gori&ki, češ, da tržaški Slovenci morejo svoje otroke pošiljati v Ljubljano, odgovarja njih glasilo »Edinost« povsem pravilno, da tržaški Slovenci ne razumejo, Čemu naj bi pošiljali svoje otroke v Ljubljano ter da se ne more zahtevati od njih, naj bi nosili velike troške takega pošiljanja v oddaljeno mesto, ko imajo njihovi someščani druge narodnosti svoje srednje šole v Trstu. Lične moči za slovenske srednje šole so na raz|M)Iago, istotako prostori, ki stoje prazni. V Trstu samem je dovolj učiteljev za prvi razred, a za tretji in četrti razred jih je dobiti dovolj iz vsega Primorja. Zato odkk inja tudi » Edinost« ta nasvet najodločneje in brani popolno pravico tržaških Slovencev, da se jim v njihovem bivališču samem dado potrebne srednje šole in tudi možko učiteljišče. Šolski zakon. ki določa enakopravnost vseh narodov, v Testu še vedno ni aktiviran. Slednjič pa se mora vendar tudi v Trstu izpolniti predpis državnega temeljnega zakona, ki odreja, da v deželah, kjer biva več narodnosti, morajo biti javni učni zavodi urejeni tako, da bo vsako teh plemen dobivalo potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku!! Štedite s plinom! Mestni magistrat objavlja: V dobavljanju premoga za plinarno* ni nastopilo nikako izboljšanje, marveč se je situacija v zadnjih dneh še poslabšala. Vsled tega bo morala plinarna skrčiti dobavljanje plina; pred vsem pa zapreti peči in druge naprave za kurjenje prostorov. S to odredbo se doseže hipno olajšanje, če dobavljanje premoga začne zopet v toliki meri, da bo mogla plinarna nadaljevati z dobavljanjem plina, ne da bi morala poseči po skrajnem f sredstvu: zaustavljenju obrata. Za sedaj se interesi ranci obveščajo o tem in se priporoča sploh vsem konsuinentom, naj kolikor le možno šte-dljo s plinom, da se bo mogla sedanja kriza premagati ter odvrniti »grozeče popolno zaustavijenje dobavljanja piina. Omejitev javne razsvetljave. Mestni da bodo z oziroin na svetiljke. Pri tej priliki izraža mestni magistrat ponovno svoje upanje, da bo prebivalstvo, v svesti si težavnosti razmer, čim najbolj varčilo s plinom. Redek jubilej časnikarja je praznoval dne 19. t. in. odlični češki žurnalist gospod Josip Kurnmer: stopil je v 75. leto svojega življenja kot aktiven časnikar (sedaj sodeluje v uredništvu »Unionke« ob popolni svežosti telesa in duha. Leta 1869 je vstopil v uredništvo »Plzenskih novin« in je ostal zvest temu težkemu, a še bolj grenkemu poklicu do današnjega dne. Ju-bilar ^a ne deluje samo v uredništvu, ampak tudi pri čeških žurnalističnih organizacijah in vrhu tega še v odboru češke šolske Matice. Jubilar ie eden najizkuse-nejih, najvestnejih in — pri vseh 75 letih — naipridnejih čeških žurnalistov. Sijajen izgled pravega razumevanja važnosti žur- Balkana, istotako prilega kakor trda pest na mehko "oko, ali še bolje rečeno: kakor mehka ročica na težko železno nakovalo. iriozna vest se glasi, da je bolgarski j čestitke! ; i predsednik Radoslavov imel z j Družba sv. Cirila in Metoda — glav li Ti m; a n čist, plemenit karakter, uživa med vsemi tanovskimi tovariši najtopleje simpatije. Tudi mi pošiljamo jubilarju kolegijalne . :><»- grškim poslanikom grofom Tar- dedič, laviii smo že, da je te dni umrli po-:>.. » i m in s hoiandskiin poslanikom j sestnik v Zapuzah pri Sturijah gosp. Anton S. i- ni konferenco, ki ie nenavadno Poljšak, v svoji oporoki obdaril družbo sv. co' o trajala. Na konferenci da je bi!; Cirila in Metoda. Danes izpopolnjujemo to sporočilo v smislu, da je blagi pokojnik določil družbo glavnim dedičem svojega pre- navz« tudi grški poslanik Naum moženia, ki sestoji iz nepremičnin, več glav živine in diugih pritlklin. Slava njegovemu spominu! Naše žrtve. *Mir« piše: Zgodovina svetovne vojne bo pisana s krvav i mi črkami. Iz vrst narodov, ki se udeležujejo te gro-zno-veličastne vojne, se bo jasno in krepko odražal eden izmed najmanjših narodov, o katerem bo z velikim spoštovanjem govorila zgodovina, nepristranska zgodovina, kot .o junaškem narodu. Podaljšanje roka za' izpraznitev stanovanj. Kakor doznavamo, je namestništvo veljavnost naredbe z dne' 19. avgusta t. 1. glede roka za izpra7nitev stanovanj v Trstu Zabeležili smo tudi to, ker kaže, kake čudne mehurčke poganja med drugim sedanje vrenje na Balkanu. Donnče m\l Trst. Pod tem naslovom priobčuje praška Union- članek, iz katerega posnem-Ijemo: V taboru kralja italijanskega se ni- > zadovoljili s tem, da so si s cerkve-j nega zvonika v Tržiču, ki leži v območju j Gorice in Cioriške, izpraznjenem iz stra- I tet inih razlogov, ogledovali zvonike Tr-I sta. Toli pompozno napovedovani izpre- j hod na Dunaj, tiči že skoro šest mesecev j obupno pred Gorico in tako se nad pre-; biv; Istvoin, katerega r odrešenje« se je označalo kot cilj te vojne, maščujejo s tem, tia brez vsakega militarično-strate-giCne^a razloga dcmolirajo mesto goriško, ter da so poslali nad Trst letalce, ki so obmetavali mesto z bombami. To po-i stopanje sc kaže tem bolj kričeče, ko sol vedeli za utrjene obmejne trdnjave, kjer | bi biii imeli letalci več prilike, da poka-! žejo svoje junaštvo, nego v popolnoma neutrjenem trgovskem in pristaniškem mestu. Odgovor na to dvomljivo junaštvo utegne biti provzročiteljem neprijeten, kajii zavrnjeno je bilo na način, kakr-šnje'^; tireševalci* gotovo niso pričakovali. . odgovor je dalo tržaško odpo- i slanstvo pred ministrskim predsednikom. — i u omenja članek izpremembe, do katerih je prišlo po izbruhu vojne z Italijo izlasti na občinski upravi in pri občinskem srednjem šolstvu. Potem nadaljuje: Pa tudi trzaji Slovenci s« oglašajo za svojo pravico v šoli. Občina jim jc v mestu odrekli; vsak šolski pouk in tako so se mo- i" okolici v sporazumu s predsedništvom ral: zaicei k samopomoči in njihova Ciril-; višjega deželnega sodišča razširilo do 24. Ml J( . a družba vzdržuje v Trstu že le- februarja 1916. t; riviiUie ljudske šole. v katere je letos Iz Crnika'a. Te dni je slavil tukajšnji po-vUjui, \oinemu stanju vpisanih 1806 o- sestnik in trgovec Kari Šiško vi č na tr V Pr i razredi so prenapolnjeni in so Kozini srebrno poroko. Ob tej priliki s*a te i_d»ie p o no hi c slovenske ljudske šole v darovala slavljenca 50 K, omizje 6 K, in Tr ' Mi i tr/a*ki^ahtcvajo za sicer za Istrsko C. M. družbo 2b K, 28 K pa za junaške slovenske junake na soški fronti. K 5*20 pa je bilo nabranih za istrsko družbo o priliki pogreba Antonije Jakomin od tu. Tržaško podporno in bralno druStvo naznanja, da je preminil dne 21. t m. njega dolgoletni član in odbornik g. Josip Legiša. Jubilejni vesta* družbe sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda razpošilja svoj kcledžlr za leto 1916, ki je obenem jubilejni vestnik o 30-letnem delovanju družbe. Družba bi bila torej letos proslavila svojo 30-letnico, da niso došli sedanji svetovni viharji, ki so zajeli tudi del naših pokrajin. In vendar proslavlja družba ta svoj jubilej na naičastneji, naj-v^edneji in za narod najkoristneji način: s tem, da neskrčeno nadaljuje svoje na-rodno-kulturno delo. Brez sijaja, brez lepih govorov, brez statistike, s katero bi se lahko ponašala, pač pa z delom! Sama piše v koledarju v pozivu do rojakov: »V šolskem letu 1914/15, torej ob času vojne, je »Družba sv. Cirila in Metoda« otvorila vse svoje šole in otroške vrtce, to pa na nekaterih zavodih z velikimi ovirami in z izdatno večjimi stroški. Izmed 22 moških učnih moči je bilo v vojno poklicanih- 18. za katere je bilo treba poiskati namestnike. Stroški za šolstvo so se izdatno pomnožili, dočim so se dohodki zelo, zelo zmanjšali. Družba sv. Cirila in Metoda, ki ima pred očmi blagor za obstoj in veličavo Avstrije in ž njo na vedno spojenih slovenskih pokrajin, prenaša u-dano vse gmotne žrtve ter jih bo prenašala, r*okler jej bo sploh mogoče. Vojna je globoko vsekala v vse družbeno delovanje. Lani so klicali rojakom: »Na delo za prospeh naše države! Kadar bo častno in zmagoslavno dovršena borba, potem se vrnemo zopet v stari tir — potem pride zopet na vrsto delo za našo ogroženo mladino in njeno rešiteljico »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Ta oklic nam je narekovala naša patrijotična dolžnost, dasi-ravno smo pri tem s strahom zrli v bodočnost za gmotni obstoj družbe. Naše vrle podružnice in sploh Družbi naklonjeni krogi so naš klic v polni meri izpolnili z vsestranskimi žrtvami za vojne, a Družba pa je morala ostati skoraj praznih rok. S težavo in veliko štedljivostjo je vendar družba zdržala prvo leto; toda, sedaj so njene gmotne moči malone izčrpane. Letos ponavljamo lanski klic s pristavkom: Slovenci, poleg obilih dolžnosti, ki Vam jih nalaga patrijotična dolžnost vsled vojne, ne zabite Družbe sv. Cirila in Metoda, naše edine obrambne šolske družbe!« Slovenci! Družba se obrača do Vas v svojem koledarju s klicem, ki zveni skoraj kakor obupavanje: njene moči so malone pri kraju! Nevarnost grozi, da bi morala prenehati s svojim delovanjem, da bi morala svoje šole — zapreti! Ali je treba šele povedati, kaj bi pomenjalo to za vzgojo naše dece, za*vse naše obrambno delo na, periferijah domovine?! Menda ne. Za to se pridružujemo klicu družbe, iz globine srca želeč, da bi našel odmeva v vseh slovenskih srcih in dobival odziva iz vsake slovenske roke — kolikor, seveda, pač vsaka more, da tako s skupno požrtvovalnostjo odvrnemo grozečo nevarnost. — Koledar za 1. 1016. sam ima bogato, zanimivo in za sedanje čase aktualno vsebino s slikami raznih zaslužnih mož in junakov! Poleg navadne koledarske vsebine in družbenih vesti in računov, prinaša v oddelku »Narodnemu delu« nastopne lepe restavke: Pesnik Simon Gregorčič in naša obramba«, »Vojne in druge smrtne žrtve v vrstah D. C. M.«, »šolstvo družbe sv. Cirila in Metoda v vojnem času«. »Od severa na&ih pokrajin« (Tri črtice). »Stoletnica dveh zaslužnih mož za slovensko šolstvo na Koroškem«, »Pri politično zrelih narodih«, »Kdo imej prvenstvo v narodni obrambi?«, »Slovenskim materam«, potem nekaj pesmi. Posebno bi položili rojakom na srce sestavek A. Bega: »Pri politično zrelih narodih <. — Cena koledarju je 1 K 20 v. Ker pa poštnina iznaša sedaj 10 v, prosi družba odjemuike, naj jej naklonijo vsaj 1 K 30 v. Preplačila sc sprejemajo hvaležno. Prosimo najnujneje, naj nikdo ne vrne koledarja, marveč naj vtrpi tisto krono za tako vzvišene narodne namene! Podpisi na III. vojno posojUo. V XVI, izkazu je bila pomotODM* izpušen* tvrdka Xydias & C., k4 je podpisala zne.- -ek K 20 000. Aprovizocllske stvnrL Prejemki prodoioiišc aprovizocUske komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 15. do inkluzivno 21. nov. 1915 naslednje prejemke: St. ul. Madonna del mare K 12.346*45 šoli na trgu Rosario K 9.704-34 ul. delle Poste št. 14 K 9.984'49 šoli v ul. Rosskn K 7.298*89 „ „ Dobler K 9.104*54 uL Acquedotto št. 38 K 7.205*58 šoli v ul. Parini K 17.684 57 šoli v uL Donadoni K 13.797*54 ul. sv. Marka št. 5 K 14*415*12 ul. Giulia 35 K 7*620*5t . zabavišču v Skednju K 4*881-04 12 pri ,Wrolcu« Sv. M. M. Zg. K 6*793'11 13 priMiklavcu Sv. M. M. Sp. K 5 025*03 14 pri Sv. Ivanu K 6.692*18 15 v Hojanu K 6.792*25 16 v Barko vljah K 5.325* 19 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Skupaj K 144.669-83 larovL Za božićnico ie poklala ga. Iva Mibeličeva iz Labotla na Ogrskem K 20. — Denar hrani uprava. Za božićnico sta darovala 2 gospoda Častnika (porotnik in nadporočnik) 30 K, ker se nis a mopla udfležiti otr >ške preJ-tave. Prčna h, in aicer K 1204 "O v poravnavo ziAi. sd 21. o'itobra do 13. novembra, K 62 -3«» pa kot dar imenovanemu skladu. Delavci mestne pliuaroe K 12*70 kot tedenski prispevek -kladu za brezposelne. Mlflrf IflJ1* — pa ribico lepo vlovi. lilUU Mlad ^eldpauer", kateri je zelo otožen, želi zaradi razvedrila vstopiti s mlado, veselo Slovenko v prijateljsko korespondenco in zame-njavo razglednic. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko naj se blagovolijo doposlati na: „Amicus Post de tachement. Mostar, Hercegovina". 588 fVtMAimn t&koj kolarski pomočnik. — Ulica &prcJiHe Chiozza 43, Iv. Jurkas 586 MekliMNMH soba se odda ^K 24) pošteni gospu* nemirnim dični. Ul. Commerciale 9, ILL nad levo. 517 Tulili meblirana aH prazna, tudi z vporabo kuhi-jULIU nje, se odda lakoj. ul. Piccardi štev. 2, I nadstr. ^17 Razne oesii. Sumljiv — vulkan. Iz Italije poročajo: Strah pred ogleduhi, ki dozoreva v Italiji naravnost ogabne prizore, je v pogorju pri Bologni te dni izzval kaj veselo epizodo. Na .železniški črti Bo^ogna - Firenze, ki jej je območje bogato na mineralnih vrelcih, so opažali skozi 14 dni neke znake z Iučini, platnena in rakete, ki so se ^sako noč dvigale iznad enega gričev. Seveda so takoj mislili na špijone, ker je ta železniška črta velikega strategičnega pomena. Le temu so se čudili, da se špi-jorii niso zadovoljevali z lučnimi signali, marveč da so dajali o