*t. 22 V Gorici, v četrtek dne 23. februvarij* 1911. Tečej XLI. Izhaji trikrat na tedea, in sicer * torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejamana ali v Oorici na dom pošHjana: vse leto . . 15 K V... ... :a • 10 „ Posamične številke stanejo 10 vin. * V Gorici se prodaja »Soča* v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot ¦o Goriškem ju 6radtšČat8kemu-in dvakrat v letu »Vesni red Že-lesnic, parnikov in poštnih zvez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Urednifitvo ' ! i nahaja v Oosposki ulici št. 7 Oorici v 1. nadstr., na disno. Vpravnldtvo / . . . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah,.če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črte po prostoru. Reklame in spis; v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in. vsebino oglasov ;odklanjamo vsako odgovornost. ' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Talofon »t. 83. — „Gor. Tiskarna«« A. Gabršček (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. Pasi?na reastenca y Trstu. Dlje časa že je vrelo med državnimi uradniki v Trstu. Nezadovoljnost se je širila in-na shodih, katere so prirejali, so dajali duška svoji nezadovoljnosti. Vlada se ni'ozirala na želje uradnikov, marveč hotela je čez čas tako-le malce potolažiti razburjene duhove. Toda to ni šlo, zato je zbruhnila pasivna rezistenca, katere so se oprijeli uradniki, ko so uvideli, da Ježe njihove resolucije v kotih vladnih miz ter. da ni od nikoder glasu, ki' bi tlajal zagotovilo, da se kaj stori za uradnike. Treba pač upoštevati, da službe srednjih-in'nižjih uradnikov, v tako velikem prometišču. kakor je Trst, so težke in odgovorne. Draginja je in kdo je čuti najbolj? Oni, ki ima stalno mesečno plačo. Na vseh krajih se viša, cene vseh potrebščin rastejo. » Živila so se v zadnjih 10 letih podražila od 100 do 230 odstotkov. To je splošna kalamiteta, ki se pozna posebno v Trstu. Stanovanja so n. pr. v Trstu povprečno 30 od sto dražja kakor na Dunaju. Mleko, ki stane v 'Trstu 32 vin., stane na Dunaju 24 v. Eno jajce stane v 'Trsti 12 v, na Dunaju 8 v itd. Kijubu temu je akti-vitetna doklada na Dunaju za 30 od sto višja nego v Trstu! Cestni pometači v Trstu zaslužijo, po 3 K 40 v na dan, ljudje, ki nosijo cesarsko uniformo pa.po 2 K 60 v! Najnižji -občinski slugi*'ima 170«) kron letnih..dohodkov; državni sluga v isti plačilni stopinji ima komaj 1260 kron. Najmanjša plača občinskega nf^dniku znaša 2500 K, ona državnega uradnika XL.plačilnega razreda 2240 kron. Uradniki so se slednjič, ker vse prošnje niso izdale nič, zatekli k pasivni jezi-stenci, ki je vzbudila veliko \ .pokornost ler je na dnevnem redu v listih in pri posvetovanjih v parlamentu ter v trgovskem svetu. » ; V pododseku za državne nameščence je govoril tudi dr. Ryhaf. V dveh resolucijah, sprejetih soglasno, se poziva vlada: 1. Naj z ozirom na draginjske razmere v Trstu poskrbi takoj za zboljšanje materijalnega položaja, tržaških državnih uslužbencev bodisi ;z dovoljenjem izrednih doklad k plačam, oziroma.povišanju k Stanarini s hitro oskrbo glede" stanovanj, bodisi s predplačili v svrho razdolžitve. 2. Da se izvede revizija, predpisov, tičočih se posameznih državnih panog, da se tako onemogočijo taki trgovini in obrti tako škodujoči dogodki, kakoršni se odigravajo sedaj v Trstu. Dr. Rybar je omenil, da smatra zahteve tržaških državnih uradnikov za opravičene, ali ne more odobravati načina, na kakoršen bi se hotelo uveljaviti znane zahteve. Ministerski svet se je bavil v seji 21, t. m. s pasivno rezi-stenco v Trstu. Ministerski svet je sklenil, da ne more ostati miren gledalec tega, kar se godi v Trstu, marveč hoče z ozirom na važne interese prebivalstva ter glede na stališče veljave državne avtoritete ukreniti, da se bo z vso strogostjo postopalo proti udeležencem pasivne re-zistence. Ukreniti hoče potrebno, da se bo vršila služba točno. Predstojniki so dobili v ta namen posebna navodila. 'Torej re"resalije, pritisk, pokorščina! Vlada se ne pogaja. Namestnik princ tioherilolie je izjavil, da o kakih pogajanjih med vlado hi« uradnikih ali o kaki tostvarni iniciativi ne more biti govora. Škodo, ki jo trpi trgovina vsled pasivne rezistence. Je velika. 'Trgovska in obrtna 'zbornica poroča vsak dan namestniku. V trgovskem svetu vjada velika razburjenost. Trgovska zbornica v OIo-mueu je imela radi tega posebno sejo, v kateri so se soglasno izrekli proti pasivni .-ezistenei. Radi škode, ki nastaja prometu, so deljena mnenja gledč pasivne rezisrence. Oglašajo se listi, ki obsojajo pasivno re- zistenco, drugi se postavljajo na stališče uradnikov, rekoč, da niso mogli storiti nič drugega nego odgovoriti s pasivno rezisteneo nd cineanje m mehčanje od strani vlade. Nekateri listi so poročali, da za-početo gibanje že pada, toda to ni res: pridružujejo se še taki uradniki, ki so doslej vršili navadno službo. Škoda je vsak dan večja. Posebno služba na pošti se vrši z velikimi težavami. Pošiljatve zakasnujejo po pol dneva in še več. Pisemska pošta ima zamudo po celo uro. Ekspresna pismo se dostavljajo z zamudami. Pri telefonu v interurbanškem prometu se mora čakati cele ure na zvezo. Ker zastaja delo na držvani železnici, so dobili uradniki ukaz, da morajo delati čez ure. Iz Ljubljane je prišlo na pomoč 20 uradnikov, češ, da ne bo škoda vedno večja.' ¦¦'¦*'' Kaj pravijo uradniki? Uradniki pravijo, da iie odnehajo, marveč da bodo vstrajali pri pasivni re-zistenei, če treba tudi do Velikenoči. Krumirjev pa je precej posebno na pošti. Slabo gotovo je, da ni prave solidarnosti med vsemi uradniki, tako da se povdarja: da pasivno rezisteneo dela del državnih uradnikov. Na shodu 21, t. m. so izjavili, da hočejo nadaljevati pasivno rezisteneo, ob jednem pa so izrekli svoje obžalovanje, da je zadeta zlasti trgovina od njihovega odpora* toda krivda ni na njihovi strani. V spe h ali neuspeh? Vlada in trgovski zastopi se izrekajo odločno proti" pasivni - rezistenci. V vda premešča Uradnike," pošilja od drugod uradnike v Trsf/ predstojniki imajo nalogo groziti s $us'pendiru;i",,t*i, da bi le čim prej nehala pasivna rezistenca. S trgovske strani- in tudi z drugih strani se •povdarja, da so pravzaprav državni uradniki dobro preskrbljeni, imajo stalno pla- čo, avanzirajo in so preskrbljeni za starost. Povdarja se, da oni kot javni funkcionarji ne smejo storiti takih korakov, kakoršne so storili s pasivno rezisteneo, ker s tem prizadevajo neizmerno škodo -obrtništvu in trgovstvu in s tem tudi samim sebi. Če bo pasivna rezistenca trajala Še nekaj dni, vzroči lahko naravnost gospodarsko katastrofo. Vse kaže, da uspeha ne bo, pač pa da bode trpelo mnogo uradnikov vsled pasivne rezistence. Vlada ne dovoli zahtevane 20r/o fk klade in trdi, da če bi se udaia sedaj, bi vstvarila nevarne precedente in ozirati bi se morala takoj tudi na Opatijo in Pulj — za kar pa ni denarja! Sov ialnl demokratje igrajo čudno ulogo. Na shodu v gostilni »International« je zabavljal Kopač iu*ad-nikom, ki delajo pasivno rezisteneo, ali »Lavoratore« je navdušen za pasivno rezisteneo. Kje je odkritosrčnost? Ali v »Lavoraioru« ali je bila govorjena na shodu? Vlada je bila dolžna storiti potrebno, da bi ne bilo prišlo do pasivne rezistence, ker je pač lahko vedela, kakšna bo škoefa,. S koraki, katere je pa storiia sedaj, je položaj le poslabšala; škoda narašča, rezistence .* pa še ne bo konec! Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe sv. C. In M. v Čepovana priredi dne 26. t. m. v prostorih g. Antona Kofola, velepos. iz Čepovana veselico s sledečim vzporedom: 1. Pozdra«* predsednika. 2. Ant, Nedved: Lovčeva; poje :.ioški zbor čepovanski. 3. Mat. Hubad: Ljubicafpovej, povej; poje .mešan zbor čepovanski. 4. Fr. Govekar: Igra: Medved snubač. Igrajo domači di-Ictantjc. S. P. H. Sattner: Na planine; poje čveterospjv. 6. Jezik, Dcklamacija. 7. J. Laharnar: »Kadar mlado leto«: poje VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) »In sedaj je sovraštvo med mojimi stariši in Albertom še večje. .1 -IM »Ali ga ti tudi sovražiš?« »Ne sovražim nikogar, ali po tem, kar se je zgodilo, mi ne bonikdar več hotel pogledati v obraz.« Ne poznaš Alberta, ni zmožen, da bj se znašal nad kom. Lahko se vjezi vsakdo, toda ko se ohladi, ne misli več na žalitve. Sicer pa sploh ne mislim, da bi ga stvar s tvojim očetom razburila. Smejal se je, ko je prišel k nam ...« »O ne, ni se smejal, videla sem ga skozi odprtino pri vratih, bil je jako resen.« »Seveda se ni smejal tvojemu očetu v obraz, toda po tem, kar sem slišala iz njegovih ust in po njegovi vese-losti, sklepam, da ga obnašanje tvojega očeta ni žalilo, tvoj oče se mu je ... »Kaj?« »Ali smem izgovoriti?« »Da govori.« »No, zdel se mu je presmešen. Kakor sem ti že rekla, smejal se je in se gotovo še sedaj smejeta z mojim očetom. Moj oče je' rekel: »Da, stari skopuh je res smešen.« »Prosim te Ana, ne ponovi nikdar, kaj govore o mojem očetu, saj sama vem. toda če slišim še od drugih, žali me dvojno.« . ' .«?-*v;' »Potem je sreča za te. da- ne slišiš, kaj govore v Roy-boni o njem. Toda tolaži naj te. da ni nikogar, ki H ne govori! o tebi samo dobro.« »Prepričana sem, da je le kedo, ki mi noče dobro.« »Kdo bi bil ta?« »Albert.« • »O, tu se motiš, vedno te je le hvalil.« »Potem, kar se je danes zgodilo v hiši mojih starišev, tega ne stori več.« »Prav nasprotno, takoj po dogodku je s'> ''. to zopet.« ' .>() Ana, kaj govoriš!« »Ali naj ti ponovim njegove besede? Rekel je: »Ce bi ne bilo radi Lucrje, odgovoril bi spoštovanja v Jne-mii gospodu Monestrelu popolnoma drugače.« »Ali je res to rekel?« »Da, dobesedno.« »O, Albert je dober.« »To je, ti še ne vr-š kako.« »Vem, vem, ubogim izkazuje več dobrot kakor marsikdo drugi.« »To ni >i;č, srce moje. Misliš, da je to že velikodušnost in dobrota? Ali je naš župnik aober, ali pa celo kaplan, ki vedno togotc piha? In ta dva delita tudi miloščino, seveda manj bogato kakor Albert, toda saj tuo*5 nista teko premožna. Ne. če rečem, Albert je blag, mistim takrat na drugo, globljo dobroto, ki prihaja res iz srca. In da ima to blagost, to se pa čuti; samo več se ga sliši govoriti. Ne drži ježe, je miroljuben, videl bi rad cel svet srečen, in misli samo na to, kako bi'pomagal ljudstvu. iKdor ga pozna in ve, da je pravi republikanec, mora priznati, da stoje republikanci više nego reakcijonarji> »Mora že tako biti,« toče Lucija tiho. »Pa, tako je. Albert je boljši, k kir vsi ljudje* tukaj, v vsakem oziru je on velik mož. Moj oče pravi, vpliv starega Galtiera na sina je bil skrajno dobrodejen in Albert je ravno tako vehkosrčen, ravno tako izobražen, kakor njegov oče. Od njega je podedoval zgovornost, priznam, da ga jako rada poslušam, kadar govori o dogodkih Francije ali samo naše občine. Vsi ga radi poslušajo.« '"» Ti ljubiš Alberta?« »Srčno. In ti...?« »Jaz?« odvrne Lucija zardela. »Jaz nimam pravice, ga tako ljubiti kakor ti; res sva se skupaj igrala, ali temu je že dolgo, sedaj ga pa vidim le redko, slučajno včasih pri vas ...« Ana je vstala, stopila k staremu, lepemu drevesu in je pričela, potem ko je skorjo nekoliko ogladila, vreza-vr ti .', žeoniin nožem srce. ¦ »Katere črke naj postavim v srce?« »Dva A.« odvrne Lucija. »Zakaj dva A?« »No, Albert in Ana.« »Tako, ti se norčuješ, le počakaj, to povem Paviu, ta bo jezen nate, jaz pa te bom tudi nehala ljubiti, to ti bo za kazen. Tako, gospodična Lucija, tako, torej se ne sme človek izraziti dobro o mladem možu, ne da bi bila vanj zaljubljena. Kaj pa bi rekla ti, če bi pričel kdo sklepati radi tvoje žalosti, zaradi sovraštva med Galtierom in Monestrelom?« »Jaz sem žalostna samo radi starišev. % WH* parih.) mešan zbor čepovanski. 8. J. Lahamar: »Mladosti ni«; poje mešan zbor. 9. Dr. I. Ipavec: »Planinska roža«; poje moški: zbor. 10. Šaljiva dražba. 11. Šaljivo srečkanje. 12. -Prost*-zabava. Vstopnina k veselici I. raz. 60 vin., II. raz. 40 vin. Stojišča 20 vin. Udje vstopnine prosti. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Preplašila se hvaležno sprejmejo. Družba sv. Cirila in Metoda y Ljubljani je razposlala" svoj koledar za leto 1911 že meseca oktobra 1.1 na razne rodoljube, a mnogo jih je, ki ga še niso plačali. Prosi se torej, da ti nakažejo malo svotico 1 K 30 na družbeno blagajno. Kdor koledarja do 10. marca 1.1." ne plača, bode prihodnji mesec pismeno opozorjen; prihranite nam prosimo te poštne stroške. DOPISI. !z kobariškega okraja. Iz K-Jbarlda. — Poročil se je dne 20. t. .m. gospod Srečko Bisail, c. kr. sodni j-ski predstojnik v Kobaridu, z gospico Marico Perparjevo. Čestitamo! Ljudsko štetje. Brje pri Komnu. Občina Brje šteje 82 hiš; 295 moških, 258 ženskih, skupaj 553. Živine je: volov 52, krav 84, junic 16, juncev 15, svinj 90, 1 ovca; število živine 258. Če-belnih panjev je 27. Občina Kred ima 282 hiš s ,1446 prebivalci. Razen 1 Čeha so vsi Slovenci, Na posamezne vasi odpade sledeče število: Borjana 107 hiš s 575 prebivalcu Potoki 35 hiš s 181 prebivalci. Kred 61 hiš z 280 prebivalci. Robič 19 hiš s 108 prebivalci. Staroselo 60 hiš s 302 prebivalci. Živine?!? ... Dornberg. (Popolnilo.) V dornberški občini je bilo dne 31. decembra 1910. navzočih prebivalcev 2151; otistonih 191, večina žensk v Egiptu. Krav je 398 in ne 298. Davčna občina Dornberg meri 1437 ha 44 a 06 m2. Mavbkije. Mavhinje hiš 49, prebivalcev 267. Cerovlje hiš 35, prebivalcev 195. Vižpvlje hiš 24, prebivalcev 155. Sesljan hiš 47, prebivalcev 356. Živine?!? Občina Deskte šteje po zadnjem ljudskem Štetju: prebi-vahva: 956, hiš: 170, živine: konj 11, goved 464,' osel 1, koz 5, ovac 5, prešičev 384, ;čebelnih panjev 42, perutnine 1055. Devin. Devin: 346 Slovencev, 85 Italijanov iz Avstrije, 67 iz Italije, goveje živine 73, prešičev 33, kokoši 412, konjev 13; hiš .84.. Sv. Ivan-Medjavas: 254 Slovencev, 3 Lahi, goveje živine 113, prešičev 33, kokoši 295, konji 3; hiš 45. Jamlje: 281 Slovencev; goveje živine 129, prešičev 44, kokoši 363, konj 7; hiš 58. Leta .1900. je bilo prebivalstva 965, letos 1036, torej za 71. več. Slovencev je v devinski občini 881, Lahov pa 155, med temi 67 laških podanikov. Veliki Repen. Vel. Repen: preb. 409, hiš 74; Col: preb. 163, hiš 22; VrhoVlje: preb. ,250, ' hiš 39; Voglje: preb. 146, hiš 24. Skupaj preb. 968, hiš 159. Pred 10 leti je bilo prebivalstva 933, hiš, 143. Živine?!? Rodik. Rodik: preb. 403, hiš 92; Kozina: preb. 63, hiš 8. Skupaj preb. 466, hiš 100. Pred 10 leti preb.: 496. hiš 94. Živine?!? Štijak. Občina Štijak šteje skupno prebivalcev 849, hiš 168. Frakcij je 13, -Živine?!? Naklo. Občina Naklo šteje skupno 2691 prebivalcev, hiš 438. Pred 10 leti je bilo preb. 2818 in 420 hiš. Živine?!? Kanal. Ljudsko štetje v Kanalu, ne vštevšf vojaštvo, je pokazalo sledeči rezultat: Kanal 125 hiš, 129 družin, 472 navzočih oseb, 7 konl 67 goved, 2 koze, 6 ovc, 70 svinj, 45 panjev čebel, 384 kokoši, 1 gos, 12 rac. Gor. vas 99 hiš, 96 družin, 523 navzočih oseb, 1 konj, 167 goved, 1 osel, 10 koz, 18 ovc, 115 svinj, 27 panjev čebel, 514 kokoši, 10 rac. Bodrež 39 hiš, 39 družin, 239 navzočih oseb, 129 goved, 3 ovce, 68 svinj, 20 panjev Čebel, 292 kokoši. Idrija 43 hiš, 42 družin, 285 navzočih oseb, 156 goved, 29 ovc, 82 svinj, 12 panjev čebel, 329 kokoši, 2 race. Morsko 35 hiš, 36 družin, 262 navzočih oseb, 1 konj, 132 goved, 1 ovca, 75 svinj, 6 panjev čebel, 256 kokoši, 4 race, 6 druge perutnine. Vrh 29 hiš, 30 družin, i93 navzočih oseb, 2 konja, 181 goved, 11 ovc, 48 svinj, 189 kokoši. Skupaj 370 hiš, 372 družin, 1974 navzočih oseb, 11 konj, 832 goved, 1 osel, 12 koz, 68 ovc, 458 svinj, 110 panjev čebel, 1964 kokoši, 1 gos, 28 rac, 6 druge perutnine. Leta 1900. je bilo: Kanal hiš 116, preb. 466, Gor. vas hiš 87, preb. 474, Bodrež hiš 36, 254 preb., Idrija hiš 42. preb. 289, Morsko hiš 34, preb. 250, Vrh hiš 29, preb. 219. • Skupaj 344 hiš, prebivalcev 1952. LJUDSKO ŠTETJE V FURLANIJI, Sodni okraj Červinjan: Prebivalstva: Ajello 1788, Ojglej 2681, Campolongo 1184, Cervinjan 3079, Fiu-micello 3940, Gradež 4718, Joanniz 756, Mascoli 1662, Perteoie 1775, Ruda 1624, Škodovaka 1003, Št. Vid 1766, Topoije 622. Terzo 1939, Villa Vicentina 1148, Višek 833. Skupno 30.489. Pred 10 leti 24.446. Sodni okraj Tržič Doberdob 671; Devin 1036, Foljan 2109, Tržič 7792, Ronki 4214, ŠVcijan 2458, Št. Peter ob Soči 1288, StaTancan 1104, Turjak 1491. Skupno 22.163. Pred 10 leti 15.830. Torej v političnem okraju Tržič je 52.652 prebivalcev; pred 10 leti 40.276. PROSIMO V6E OBČINE, da nam naznanijo izid ljudskega štetja: število prebivalstva, po narodnosti, število hiš, živine, posebnosti. Prosimo, da nam pošljejo občine te podatke kolikor mogoče hHroŽ Tudi število živine treba naznaniti! Nekatere občine naznanjajo samo število prebivalcev in hiš. To je premalo. Treba naznaniti tudi število živali. Ne pozabiti na število odsotnih prebivalcev! Treba navesti, kje so: v Ameriki, Trstu ali kje drugodi. Hočemo sestaviti za goriške Slovence važno statistiko. Zato naj nam občine gredo na roko ter pošljejo točne izkaze ljudskega štetja! Domače vesti Maturo na realki so prestali včeraj H. De CarM, Ar. Višintini, Fr. Spacapan in Ciril Cej. Za plesni venček »Slovenske Čitalnice« v Gorici se delajo priprave z mrzlično naglostjo. Mnogoštevilni odbor dam in gospodov se z vstrajno vnemo trudi, da nudi na pustno soboto (25. febr.) vsem udeležencem izreden užitek. Torej nič pomišljanja več in nič omahovanja, ampak hiter in trden sklep in na veselo svidenje v »Trgovskem domu«! 50 let poteče v nedeljo 26. febr., odkar je bil razglašen, dnč 26. febr. J 861., cesarski patent, ki je dal avstrijskim deželam lastne deželne zbore. Domače seno in vojaška uprava. — Vojaška uprava je bila razpisala dobavo sena. Zglasilo se je več kmetov, ki so. nri-peljali seno, ali od 10 vozov so- sprejeh le 3, druge so zavrgli, češ, da je v senu trnje ter da seno ni zdravo. Potem je naročila vojaška uprava seno na Štajerskem. Kmetje so bili seveda nemalo presenečeni in šli so k davčni oblasti in na deželni odbor Padi tega. Pravijo, da če je seno res nerabno, da ga vojaška uprava ne more vzeti, pa naj se jim tudi zniža primemo zemljiški davek; na deželnem odboru so bili radi tega, da bi se kmetovalcem kako pomagalo v kmetijstvu, kajti nedostatkov, pogreškov je polno, kamorkoli pogledamo v kmetovanje. Vojaška uprava je hotela pač dobro, če se je ozirala na domače kmetovalce, ali kakor pravi takega sena ne more dajati živini. Lep denar je šel tako na Štajersko, namesto da bi ostal v deželi. Rejo sena treba povzdigniti s potrebnimi pripomočki. Sploh bi bilo treba izdatne deželne in državne podpore, združene z vzornimi kmetijami in podukom, da bi se naše kmetijstvo malce dvignilo. Če pojde po starem dalje, bo naš kmetovalec vedno le trpin. Velika je surovost poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru. — To surovost so pokazali zopet v soboto, ko so na nesramen način opsovali v zbornici nenavzočega profesorja Jos. Reisnerja, pristaša napredne stranke. Prof. Reisner je imel nalogo, spisati fiziko v slovenskem jeziku. Leta 1908. ga je pozvalo društvo slov. profesorjev, naj prevzame spisova-nje slovenske fizike za vitje razrede srednjih šol. Prevzel je to nalogo pod pogojem, da mu društvo izposluje celoletni dopust, ki ga je tudi koncem septembra dobil za šolsko leto 1908/1909. Poleti 1908. je dobil od deželnega odbora predujem tristo kron na honorar pod pogojem, da jih vrne, če bi knjige ne spisal, ali če bi je ministerstvo ne odobrilo. Tisti poslanec, ki je trdil, da je prišel osebno prosit, se je zlagal. Tako se je zlagal tudi tisti poslanec, ki je trdil, da je dobil preduje-ma 600 kron. Za spisanje knjige ni bil sestavljen noben termin. Da pa ni mogoče slovenske fizike spisati v enem letu, tega mnenja so vsi strokovni tovariši. Ker je bilo društvu slov. profesorjev na, tem, da se delo čimprej izvrši, mu je izposlovalo še za šolsko leto 1909/10 delen dopust, namreč znižanje šolske obveznosti na 10 učnih ur na teden. Ker pa je bil s I. drž. gimnazije, kamor je bil prideijen, koncem počitnic 1. 1909. edini definitivni profesor fizike imenovan drugam, je dogovorno iz ravnateljstvom, ustrezajoč potrebam na zavodu, prevzel 21, oziroma 23 namesto 10 učnih ur na teden. Dovoljenega dopusta torej ni izrabil, temveč je bil v tem šolskem letu obremenjen nad normalno učno obveznost. Ravno tako je bil obremenjen v I. polletju tekočega šolskega leta in vendar je delo toliko napredovalo, da bo šla fizika po Veliki noči v tisk. Prof. Reisner torej ni zakrivil ničesar, da bi se mu moglo kaj očitati. Katoliški poslanci slovenski pa so kričali, v kranjskem deželnem zboru nad njim tako-le, kakor navaja »Slovenec«: »Poslanci S. L. S. kličejo: »Fej, fej, fej! Tak lump! Ali ste že videli tako barabo? 600 K Vorschussa in Urlaub. Tak cigan! To je tat! Deželni denar krade, baraba! To se pravi krasti! Fej! Cigan! Pri nas je beračil in fehtal, zdaj pa laže ta lump črez nas na shodih! Tak šuft! Tako barabstvo! Lump, falot, fej! itd. itd.« K takim surovim izbruhom poslancev, nad katerimi plava blagoslov škofovske palice, ne pišemo nobenega ko-mentara. Taka surovost se obsoja zadostno sama ob sebi. Vseučlliški zaklad, 700.000 K, so požrli klerikalci. Ta denar pobaše klerikalna zadružna organizacija. Klerikalci so v soboto v kranjskem dež. zboru priznali, da je njihova gospodarska organizacija ban-kerotna. Rešitev je prišla iz vseučiliške-ga zaklada in velikega deželnega posojila. Tako priznavajo sami, kako slabo gospodarijo. Zatorej so oni najmanj poklicani, biti sodniki komurkoli na zadružnem polju. Velikansko ogorčenje povsodi vzbuja to, da so izpodbiM temelj slov. vseučilišča. Sedaj je pač vsakomur jasno, koliko je klerikalcem mar za slovensko vseučilišče! O občinskih volitvah v Štorjah smo dobili dopis, iz katerega smo posneli, da volitve niso skončale tako, kakor je bilo pričakovati. Slično je bilo tudi v »Ed.«. Sedaj pa poročajo »Ed,« — »volilci«, da so se volitve izvršile tako, kukor je že- lela večina volilcev. Naj-nam torej kdo naših somišljenikov pojasni, kaj fh kako * je z volitvami v Štorjah. Z Ajševice/22. febr. — Danes smo pokopali 28 letnega Franca Velikonjo, ki je umrl po kratki bolezni. Udeležba pri pogrebu je (bila velika. Obe društvi sta mu napravili lep venec. Družina Veliko-nja se zahvaljuje za lepo udeležbo in darovani venec. Zginil je 10 letni deček Ruggero Bre-gant, sin redarja Breganta, stan. na hribčku nad Stračicami. Od torka dalje ni več sledu o dečku. Deček je za svojo starost primerno razvit, ima športno kapo, je belolas, ima havelok, govori laško, slovensko malo. Baje bi bil odšel proti Trtu, kjer je rojen. Kdor. bi kaj vedelo tem dečku, je naprošen, da nam to naznani. Furlani se izseljujejo v Ameriko. — S postaj v Villi Vjeentini, Škodovaki in Cer-vinjanu je odšlo 2Q.t. rn* nad 200 Furla-nov v Ameriko. Lani na jesen jih je odšlo tudi par sto. Števerjanska mladina priredi plesni venček v nedeljo, dne 26, t. m. v Št. Fer-janu v prostorih g. Franca Trpina. Pri venčku svira oddelek vojaške godbe 47. pešpolka. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstop dovoljen le vabljenim. Vstopnice se dobe tudi pri blagajni. Podružnica zveze jugoslovanskih železničarjev v Kanalu vabi na plesno veselico, katero priredi na pustni torek, dne 28. t. m. v prostorih hotela »zlati lev«. Svira godba na lok članov Z. J. 2. Gorica. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za člane K 1.50, za nečlane K 2.—. Darne proste. K obilni udeležbi vabi odbor. — Dobiček v podporo obolelim članom. 20% dobička za podružnico Sv. C. in M. Kanal. Znano pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi na pustno nedeljo 26. t. m. svojo maskarado »Veliki pustni kor-zo« v dvorani hotela »Union«. V Tržiču so pokopali občinskega tajnika Gustava Gregoriča, rojenega v Gorici leta 1857. Pokopali $o ga na občinske stroške. Pokojnik, rodom Slovenec, je deloval v svoji službi in izven nje obilo za italijansko stvar v Tržiču. Tako nahajamo le prepogosto Slovenca na delu za italijanstvo.! Fantje v Bf>h prirede v nedeljo in na pustni torek ples v prostorih g. J. Nemca. , Ko je stopal z voza 59 letni Fr. Trampuš iz Kostanjevice, mu je spodrsnilo in je padel ter si pri padcu zlomil desno nogo, vsled česar še je prišel zdravit k usmiljenim bratom. Kluib XIII. Volosko priredi na pustni torek svoj"VI. veliki Krabu'ljni ples v prostorih »Narodnega doma« v Voloskem. Pomiloščenje. — Cesar je odpustil konec kazni dvema kaznencema v kaznilnici v Gradišču ob Soči. Ob taki priliki vihra s kaznilnice zastava. Oba so že izpustili iz kaznilnice. Pomiloščena sta tudi dva v koperski kaznilnici. Dva prešička so bili zaklali v deželni norišnici. Sicer so ju dobro shranili, ali zviti tatici so izvohali svinjino s Šem-peterske ceste ter jo pobrali ponoči. Pustne dneve hočejo pošteno praznovati z dobro pečenko. Dva, ki sta nedolžna! — Na zatožni klopi pred tukajšnjo okrožno sodnijo sta sedela Emerik Pekar in Janoš Daniš, oba z Ogerskega, rojena oba leta 1885. Obtožena sta bila tatvine bicikljev,.ki sta last •dragonskega ritmojsria Langa in Karola markija Obizzija; prvo kolo je bilo vredno 90 K, drugo 120 K. Trdila sta oba, da sta nedolžna, da nista ukradla koles,vam-pak kupila sta kolesi. Pekar še ni bil "kaznovan, Daniš pa že parkrat, pa je rekel, da se kazni nič ne spominja. Pekar je obsojen na 4 mesece ječe z jednim postom vsak mesec, Dani« pa na *\ mesecev; potem ju izženejo. Oba sta se protivila kazni ; ker sta le govorila vedno bolj glasno in jezno, so oba uklenili in odpeljali v zapore. S steklenico je tolkel po glavi Petra Cadutija iz Vidma njegov sorojak Sante Busttno. Caduti je imel dvanajst ran, 9 manj, 3 bolj nevarne. Bustino je dobil pred tukajšnjo okrožno sodnijo 6 mesecev težke ječe s posti; Cadutiju je dolžan plačati 50 K odškodnine, Listnica. — Raznim gg, dop. Prihodnjič. Sokol v Ajdovščini priredi dnu 26. t. m. ob 4V* popoldne v Bratjnovi dvorani svojo predpustno veselico. Na vspbredu je 9 točk. Ples ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor, -Odsek čr4§k^a Sp^oJa, v: Osekujp | moraTpTehestf pižstib TO*vo*od iferlaTŽo"5'] jeb. Ker nima še odsek potrjenih pravil od namestništva, zato bo to pot imel plesno zabavo.v Oseku črniški Sokol. Toliko v znanje. . . . Iveza narodnih društev. Pevsko in izobraževalno društvo »Prešeren« v Št. Petru vabi na društveni ples na pustni pondeljek, dne 27. t. ni. v dvorani g. Josipa Cernica. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: za ude l K 50 v, za neude 2 K 50 v. Ženske 1 K. Pri plesu svira polnoštevilni vojaški orkester 16 mož. K obilni udeležbi uljutj.no vabi odbor. Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti. Osrednji zavod za uniformiranje. — Sedaj, ko zahteva vojna uprava ogromne milijone za armado in mornarico m obeta davkoplačevalcem novih bremen, je prišlo tudi na dan, da snujejo osrednji zavod za uniformiranje. Namen tega zavoda naj bo, monopolizirati izdelovanje uniform, čevljev itd. Vsi oficirji n. pr. iz cele države naj bi samo pri tem zavodu naročevali svoje uniforme in čevlje. Tako pbjde ves denar za oficirske obleke in obuvala itd. na Dunaj, krojači in čevljarji v provincjjal-nih mestih pa naj se obesijo. To je vendar nekaj nečuvenega. Vse dežele krvave za armado, vsi stanovi morajo plačevati za armado, nabava potrebščin za armado pa se vse bolj centralizira, da manjši obrtniki v proviiieijalnih mestih nič ne zaslug'jo, *-.*'¦. Sadjarstvo na Virtemberškem se je v teku zadnjih desetih let pomnožilo za en milijon sadnih dreves. V letu 1900 se je naštelo 8,158.439 sadnih dreves, v letu 1909. pa že 9,057.011; med temi sanio 4,912.201 jablan in 1,972.023 hrušk. Kaj pa pri nas. " • ' Politični pregled. Delegacije. — V plenarni seji včeraj je govoril Masaryk, baveč se zopet z znanimi Vasičevfmi dokumenti v Fried-jungovem procesu. Kar je povedal o For-gachu, je vse resnično. Grabmaver je imel dolg govor, rekoč, da se oborožuje-mp proti nikomur in proti vsem. Sporazum za razoroževanje ie idealen cilj, ali praktičnega uspeha ni pričakovati. V javnem mnenju moramo pripraviti preobrat, ki bo izključeval možnost vojnega spo na med zaveznicami .... Govornik pravi, da se je Lahom;godila krivica samo glede vseučilišča, diugače pa ne. Raznih irredentističnih- procesov |ie odobrava. Govornic je prešel na razmere v Primorju, ter obžaloval najnovejši govor posl. Bartolija, iz katerega je odsevala neka tako strastna jeza in neizprosno sovraštvo, da se moramo odpovedati, da bi bili v dobrem razmerju napram Lahom take vrste, od katerih izvirajo tudi vse krive informacije, ki zavajajo javno mnenje v Italiji. Zahvalil se je delegatu Pitto-niju, ki je v odseku ugovarjal Bartoliju, da Benjamin zanima vse sloje. Malt oglasi. Rajtaaujfia pristoJNn* stane 60 ?tn. A6o je oglas obseinejSt se raCnaa za vsako besedo 3 Tla. Hajpripraraejše inseriranje ta trgovce in obrtnike. ioJJVoJemadjSjh trgovcev In pbrtnllcoT vGorfo*, katerih na defeli "-klenice K 450 franko. Kmečka banka u Gorici, (na Komu št. 12) pod jako ugodnimi pogoji. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po Načelstvo obstoji iz.gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik župan v Kojskem-Krasno, Ignacij Križman, nadufiitelj v Dornbergu; Alojzij Bandelj, veleposestnik v Podgori. ergu, JA Hotel Irabesinger o Celoucu Delikouška cesta št. 5 ki prenoLn]eio o Celoucu. __ _ zini zaknrjeae sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvoriSče za vo»ove in tr- hleve za konje. >¦¦*< ________ "di^na senčnatem vrtu, ak dan prijetno slovensko dražbo, se priporoCa potnikom, Tukaj najdejo lepe, snažne m Za zabavo služi tem hotolu najdeš vsak dan prijetno slovensko droiDo, posebno v sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik; Ivan M i H 8 (lig. Bil pesnik mlad je, plavolas, je hotel priti na Parnas, a a čevlji teskimi ni Slo, za tako pot so le JHO!" )0000@©0©0©00© 0 Nova lekarna i © se je atvorila dne 21. f. m. in sicer 0 0 1 Corso Giiiseppe Verdi 13. Lastnik: Ivan Tromba. • Odvetniška pisarna dr. Fl*. BrnLlL-a in dr. mat* Pretner-Ja o Trstu, ulica Nuova štev. 13 II, nadstropje sprejme izurjenega stenograf a -strojepisca, veščega slovensko-uemškega jezika ali pa 2 SteflOgrafittjf, ki sle objedo uem dalilcgrafiuji. Vstop L aprila 1911. Plača po dogouoru. S .3/21 5*«3fe«b«»TO« «l Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 41. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po S kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obrestbvanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposoj evalca določi tudi na 10 ali več let. * ---- -••.....- Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vt# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. , Obvestilo. O imovini „Glavne posojilnice v Ljubljani" regist. zadruge z neotn. zavezo v likvidaciji se je razglasil dne KI ii. 1911. konkurz. Kuukurzni komisar: c. kr. dež. sod. svet. dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upiavnik mase dr. J. C. Oblak, odvetnik v Lj Mjani. Volilni narok 21. februarja 1911. dopoldne ob 9. uri pri tej sodnji v izbi št. 123 pred koukurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30; aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911. dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. G. kr. deželna sodaija v Ljubljani oddelek I!!., dne 13. februarja 1911. Sprejema navadna hranilne vloge večje, stalno naložene pa po dogovoru v vsakem znesku, jih obrestuje po 4>/i* Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem Članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. - Načelstvo in nadzorstvo. Neka tovarna, ki je trpela vsled po^ vodnji, mi je poverila razprodajo rešenega blaga — več tisoč kosov krasnih, gorkih flanelastih odej najnovejših uzorcev in lepih barv. Vodni madeži se komaj poznajo. Odeje * so primerne za vsako gospodinjstvo. Dolžina 190 cm, širina 135 cm. Razpošiljam po povzetju in sicer; 3 lepe flanelaste odeje modnih barv in uzorcev za K 9,4 odeje (konjske) za K 10. — Kdor bere to ponudbo, naj* takoj naroči — in ne bo se keesl, OTON BEKERA.c.k. financ, nadstr. v. p. ICeikoJ, s plačo 1000 kron na leto, razpisuje župan-tvo Sv. Lucija. Prošnje z dokazi potrebne izobrazbe' je vložiti do 25. marca pri podpisanemu. — Nastop službe 1. aprila 1911. Žnpansfim So. Ločila dne 22. februarja 1911. Župan: Vuga. Velika zaloga dvokoles od K 30 -300; Šivalnih strojev od K 30 -250; gramofonov od Ki5-~ 1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri Batjel-n Gorica Stolna ulica 3-4, Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej. ! Soolli soolemn 5 Ludovik Borovnik sss pnffear = * BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za,nabavo putk ria fcipgjo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repetir-pištol, fiobert-pušk in klicev za vsakovrstno zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!! Anton Potatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpln. »u »redi KaHelj* • TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapavalioe alraterikeg« la drabieia blaga ter tkaals, preje la iN). POTREBŠČINE za pisarnice, laillee in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za Arojaie in idvtfatfe* STetlnJlce. — Boi&t venci. — MaSne knjlilec tišna obuvala za vsa letne čase. Semena za zelemavi, trave it detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgib ter na deželi, S 35—8 Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sp. C In. ffl.! 597171 79