__Izdaja Podmladek Rdečega križa v Sodražici leto IX±, ko pomlad cvetoča pride,___ Knavs Frančiška. III.a Spet je pomlad., lepa. zelena. Prev j e brsti in travica lepo zeleni . Vnk ■ je vse pisano drobnih cvetic.Čebelice pridno letajo in nabirajo med.Ptički cvrčijo' in valijo mlade.Vsi ljudje hitijo po njivah«Orjejo, sejejo,sadijo,okopavajo,prokopavaj o,plevej o in osipljejo.Ki.otroci se valimo po travi,trgamo rožice in nesemo šopek v solo,tajbolj smo veseli .ljube * pomlad.'.. Mo: o. nama. Šega Ivanka III.a p o 1-0 nnm srečna, ko imam še mojo drago mamo1 Vaj več ji revčki o o tisti otroci, ki nimajo več' mame in jo ne bodo več ime In. t srk asm .molim, da bi moja mana se mnogo let živela.Za noben denar ne aam svoje mame! Kcb eno sonce ne sije tako lepo, nar or nav e«. j.uo ■--v0 -LL ■' Uv~* ^ ■*,u velika, ne bo treba mani toliko delati in teci .bom rnnn jaz name:., »v nje ; 5s crbi zamet in . . Usm:. 1 j eno. ;e na tako • Vsakemu rada pomaga, če moro tl V >. n- ji napravila lan r ko praznuj ei '■ ' ' ” ■ takrat lepo pojmo ir. to Vmiramo, mame pridejo pa poslušat.Prav ■ .,v . £1 V"\-pn ; ' >----01;-; p k -v V;p,;/ ,,:.v polno je ljudi.Tisti dan_smo otro-' V ,rV X. Y ',/ ,-l .> ...h XV 1 \ ......-rr:-- , \, f (PII J - ■ Vr. •.p;"; n' \ n. . ; .. j . - - ' ------vit • ••••.. ./v^ t,. $ 1 z 0 f-s;>-r- ?-. pl i f 'tn'' 11/ v r-x \;t- v V P Z //’ I ■ ' j; Z vi >; 'ni ^ x irFlte N x, / \v h w i Akt '*» \X \ . lo2 Mati. Hudolin Fani III.a Mati j e za vsakega otroka naj več j i zaklad na svetu ..Ko smo "bili še majhni nas je mama umivala,učila hoditi in govori vi. Mama najbolj skrbi za nas, da nismo . lačni, raztrgani in umazani.„ Mama nas nese h kozam. Mama nas gre zapisat v šolo. Dostikrat nas doma uči pisati,čitati in računati„ Vse molitvice nas mama navadi. Ubogi revček je tisti,kateremu umre draga mamica.^adar je otrok bolan,je mama vedno pri njem in mu pripoveduje lepe povestice,da mu je bolj kratek čas. Vsako leto obhajamo "Materinski dan" „ ',rsako leto so lepe igrice in govor za matere.Vselej se nam milo stori in skoro vse matere so solzne,tako je lepo,Vselej sklenemo... da bomo radi ubogali in se pridno učili. Da bo mama bolj vesela. Vsak večer molim za mamo.Vsak otrok ima mamo še rajši kakor ata. Ge bi meni umrla mama,bi bila tako žalostna in vedno bi jokala,Vsako nedeljo bi ji nesla šopek na grob. Moj a mama, Lesar Marija III»a Moia mama je vredna zlata in srebra»Ona vedno skrbi za mene,me oblači in snaši„ Ko sem bila še majhna,je pazila name,da ne bi bila bolna. Ko sem zbolela,mi je stregla in dala vsega,kar sem hotela,če je le imela. Ge ne bi imela mame,bi bila vsak dan žalostna. Mama me je učila molitvicŠe zdaj mi mama pomaga in popravi domače naloge, če je kaj napak. Moja mama je največje bogastvo. Vedno jo hočem ubogati in snoštovati’ Kadvse jo imam rada! S pridnostjo in ljuoeznijo ji hočem malo povrniti njeno dobroto. Za "Materinski dan" sem ji prinesla šopek lepih cvetic,ki jih je bila zelo vesela. Moje sanje Urh Milena IV.b Nekega večera sem šla pozno spat. Imela sem strašne sanje. Sla sem skozi temen gozd. Nenadoma sem zaslišala za seboj korake, spomnila sem se razbojnikov in v strahu splezala na drevo. Ko sem bila na drevesu, som zagledala temne postave. Neznanci so obstali ravno pod mojim drevesom. Po dolgem posvetovanju so sklenili,da bodo nakradli nekaj. lesa. Takoj so se lotili ravno tega drevesa. Hudo sem se ustrašila m hotela skočiti na drugo drevo. Tedaj pa se mi izmuzne veja iz rok m sem padla na tla ter zakričala na vse grlo. V tem hipu se zbudim m ležim na tleh pred svojo posteljo. P■ i mena. so stali .mama m so se n vse grlo smejal j Tako srečno so se renčale moje sanje' Naši_ krošnjar;.t ;__ £5^k±552(LL Dičeko Zofka, IV6r.v,l.š. V naši vasi je mnogo krošnjarjev,kj er se skoro po vseh hišah izdeluje suha roba.Ker*se pa tukaj roba zelo poceni odda,morajo iti ljudje 2 njo po svetu,da jo prodajo bolj drago„ V naši vasi je okoli 9 krošnjarjev:ki nosijo in vozijo robo po vseh krajih„ Eden gre na Dolenjsko, Gorenjsko in včasih tudi v Primorje.. On gre včasih z vozom, včasih pa nese na hrbtu, S seboj vzame škafe,stole,košare,jerbase in razno drugo pletenino in strugarske izdelke, Drugi hodi pa samo gori okoli Blok in doli proti Ribnici, S seboj vzame največ peharje,predpražnike in štračnice,le včasih vzame malo strugarskih izdelkov,on nosi robo na hrbtu. Tretji hodi na Dolenjsko okrog Novega mesta,On gre navadno zmeraj z vozom, S seboj vzame škafe,stole,pletenino in stru--garske izdelke. Domov pripelje žito,krompir in druge reči,da pa tudi za denar. Četrti hodi pa samo v Ljubljano,ta hodi stalno,in sicer dvakrat do trikrat na teden;do Lašč gre peš,od tam se pelje pa z avto-buscmcVzame pletenino in strugarskih izdelkev,Ta prodaja največ za denar, Peti hodi samo okoli Ribnice.On jemlje skoro samo škafe,ki jih sam izdeluje,On zamenja za vse,kar se da dobiti„ V Italijo hodijo dva ali trije, Ti pošljejo naprej robo,potem pa gredo še sami doli in potem tam raznašajo robo skoro po celo leto * Ti vzamejo samo leseno robo in sicer škafe,brente,čebre,obode ter sita in rešeta,ter se druge reci samo pletenina ne gre v Italijo, Sedmi hodi samo na Dolenjsko,in sicer nosi na hrbtu samo sita in rešeta. Osmi gredo na Borenjsko, Hrvaško in Primorje, Ti gredo z vozom, S seboj vzamejo največ škafe,ki jih sami doma izdelujejo ter drugo malenkostno robo, Ti pa gredo za zato m denar, Deveti hodi po naši Dolenjski, S seboj vzame samo pletenino, Ker se drugače težko preživijo,morajo iti z robo z doma po svetu. Tako prijetno to ni,kakor bi kdo mis-i.il. Žimarice, Mihelič Anton IV.r.v.l.š. Vsak človek si mora na ta ali oni način služiti kruh, Mi zdo-mar ji ga služimo na ta način, da raznašamo suho robo po raznih Pri nas v Žimaricah je čez 5o krošnjarjev m so razdeljeni n razne kraj e.Eni hodijo v Avstrijo,drugi v Italijo; pa na Hrvaško na Dolenjsko, na Gorenjsko,na Notranjsko in še v marsikateri kraj zaidj naši "RiOnčanje" s svojo suho robo. Tisti,ki gredo v Avstri o ostan j^ tam za 3 - 4 mesece,šene pa pošiljajo robo za njim.Za v Avs.rljO vza mejo največ same •-rajte" , žimnata sita, šprudelne,krožnike, vaj.e- .e, z , Ravnice in še mnogo take drobnarije. Na Hrvaško vzamejo samo skale lo4 - m sita, Na Dolenjsko vzamejo:škafe.rajte,brente in ozke škafe, Ha Gorenjsko vzamejo največ same škafe. Ha Notranjsko nesejo strugarske izdelke in očesala, la vsak kraj imajo drugačno vrsto robe Naši krošnjarji nosijo robo samo po hišah, in ne oddajajo na debelo,na debelo oddajajo le trgovci in zadruga. lako potujejo naši ILibuičanje skoro po vsej Evropi s suho robo, da na ta način preživljajo sebe,otroke in žene ter kaj popravijo okoli domačije« Jelovec. Gornik Ivana IV,r,va,š. V naši dolini je dosti krošnjarjev.k: hodijo po zaslužku z doma. Naša vas šteje 13 hiš„Od šestih hiš je 9 krošnjarjev0Best jih hodi na koroško stran,trije pa okoli Dunaja. Vsi pa oddajajo robo po. vlaku,a zato morajo imeti posebno dovoljenje tam in od tukaj,ravno tako tudi zase. V Avstrijo vzamejo različno robo, Vzamejo tri vrste rajt,vsakovrstrma železna in lesena rešeta,kubavnice,vsakovrstno pletenino, strugar ske izdelke, igrače , čepe,vsakovrstne obodi,prpe za mošv ir. vitre. S seboj pa vzamejo nekaj rajt,košare in še od vsake robe neka, . Pletarstvo jim je včasih na meji prodano,tako pravij o,ker jim je odvzeto, ker ne puste naprej, V mestu Brežg^so že dolgo let na stanovanju \ pri nekem gostilničarju, Tam imajo spravljeno obleko in robo.ker jo no morejo vso naenkrat vzeti s seboj„ Kadar jo zmanjka,jo gredo pa iskal, navadno po enem tednu ali štirinajstih dneh. Ti,ki hodijo na koroško stran, gredo januarja,pa pridejo za Veliko noč domovi Poleni malo dela,) j, doma,pa gredo spet maja in pridejo sredi junija,da so za košnjo aoma. Nato gredo spet julija,pa pridejo oktobra meseca domov.Tako se vrši zdomanje od leta do leta,pa se tudi bo,dokler se bo smelo hoditi. Tisti,ki hodijo k Dunaju,vzamejo ene stvari več,druge manj,kako. vejo,da jim gre. V Avstriji so različno dolgo,eni grej o že marca,eni po Veliki noči. Približno so gori po osem mesecev. Eni pa tudi po par le:. Sodražica Prij at elj Milka IV»r.v.j,š Naša dolina je odcepek ribniške doline,v kateri leži trg Sodra žica s oribližno 15o hišami. sodrgam 86 po veliki večini pečajo s suho roko.Nekateri 30 odda jajo v lesne trgovine,a drugi hodijo s njo po svetu. Is trga jin gre; 17 z doma in sicer iz 15 hiš. Nekateri izmed teh gredo v Avs trijo,d , gl na štajersko.ter Dolenjsko. Največ jih gre v Avstrijo m sicer ae« S seboj jemljejo vsi zelo podobno robo,to je obodi,krožnike,cena .e 5 vrste raj t, pipe, gobe, kuhavnice, penarce, čepe .razna semena,-.e ^ -železnino. V Avstrijo ne jemljejo robe 3 seboj, temveč ..e *■-- • domačin:.. t da pošljejo robo ssa njimi na dot ioni kraj. kjer se ustavijo. Tam imajo že preskrbljeno stanovanje,da spravijo robo,nekaj pa si jo . naložijo na rame ter hodijo od kmeta do kmeta in mu ponujajo svoje izdelke, Iz trga gredo štitj e na Štajersko.Tja gre skoro ista roba kot v Avstrijo, Tudi ti rclomar ji ne vzamejo robe s seboj, ampak jo pošljejo domači za njimi, Le nekateri gredo sami z vozom napolnjenim z razno suho robo „ Oni,ki gredo na Štajersko ali v Avstrijo imajo 7-8 mesecev splošnega zdomanja,- 'ha'najbližje zdomanje, to je na Dolenjsko gredo iz trga štirje, S seboj vzamejo navadno ■: škafe. obešalnike, košare, mišnice, krožnike,raj te,brente,sita, Imhavnice,žlice,ščipalke za perilo ter razne igrače. Na Dolenjsko gredo le za par tednov in sicer po največ za zameno za razna žita,kakor ajdo,koruzo,pšenico ter belo moko. Vse to prizdornanc žito pripeljejo s konjem domov, krošnjar Težaven je ta zaslužek,kajti v vsakem vremenu je]fna cesti in dostikrat celo lačen,da prisluži vsaj nekoliko denarja za dom in družino . ve- Mihelio.Slava IV.r,v,l.š. Kakor je znano,se v našem kraju izdeluje največ suhe robe.Skoro v vsaki hiši izdelujejo kaj,ali kuhalnice,ribežne,škafq,rajte,obodi ali pa raznovrstne igrače. v . ... S tem se petem gospodar napoti po svetu. Iz nnsogn^raja Dx krošnjar! iz štirinajstih hiš, navadno gospodar in star ©o si sm. Po čini gredo v Avstrijo,kjer prodajajo kuhalnice,penarce.,sita,pasice rešeta, več vret raj t. lesene ŠHee, go, e .krošnje, rasne rgrace, pl a^ske izdelke in čepe za mlatvo. Od marca do novembra se pribil. > 3 v Avstriji. Na zimo pa se vračajo domov,tudi družina je po^re na gos darja. Vso zimo je zopet videti gospodarja pri delu,ko st.u.i suje razno lesenino za prihodnje zdomanje rešeta,žlice _ ^fiiproko hodijo štirje in proaa3 a3 o :■ škafe, raa t e ese , Na oi-aivrsKO moui.0 rv eniško Hrvaško in Banat, saj in pletenino. Drugi pa se obrnejo na ^ Na Dolenjsko priden Ribničan je znan s svojo sidro robo po celem s^e^^ ^ p& in Hrvaško jih gre deset,kjer pruaajajn ^.-o - ^ tam potem dela- prodajajo največ sit In rešet.s seboj^vzamej ^, Iam peljejo jo sita. Povsod prodajajo r,..„ po ' , yita prodajajo v treh z vozom robo skozi vas “ "^^ioe pa v manjši meri. vr st ah: bakrena,.j. - -in y ™"' ' . . neliejo z vozom m jo Nekateri pošiljajo robo aajveS zamenjujejo za ži- prepeljujejo iz kraja v kraj. ■ ^ to,ki ga potem prodajajo na ggg g rooo sebi in družini. Tako pridni Ribničan sluzi Kruh - ...o Klun Alojzij IV = r„vc1.š. Zamostec. V naši vasi je precej krošnjarjev. Večina jih gre v Avstrijo.Iz naše vasi jih gre v Avstrijo iz lo hiš 11 luidic Ko doma pripravijo vso roboj jo oddajo z vlakom do tistega mesta,kjer imajo stalno stanovanje, Tudi krošnjarji grejo na vlai,da pridejo istočasno z robo tja. Tam prodajajo suho robo kakor :sira,rečeta,,rajte,kuhalnice,vevnice,obešalnike, strugar s ke izdelke in razne pletenine itd« V ponedeljek odidejo s svojo robo od hiše do hiše,od vasi do vasi :,.n prodajajo in hvalijo svojo robo o V soboto pridejo zopet na svoje stanovanje, V nedeljo se malo odpočijejo in si pripravijo krošnjo za drugi dan, V ponedeljek si zopet naprtijo krošnjo in zopet na delo«Tako ce ponavlja ves čas. Ge je zdomar prav varčen,si prihrani lepe denarce. Večina jih gre zdoma po Veliki noči in pridejo domov v drugi polovici oktobra,nekateri tudi kasneje. Eden gre z, vozom v Dalmacijo za kakih lo dni. Vzame s seboj sita, rešeta,pletenino,strugarske izdelke in razne igrače,Ta hodi samo po sejmih, Za/potok, G-ovže Pavla IV. r „ v, 1. š« Kakor v naši dolini,tako je malokje razvito krošnjarstvo ali zdomanj e, V naši vasi štejemo 57 hiš,Zdoma hodijo vsi razen iz štirih his, pa vseeno imamo 42 krošnjarjev,Od teh jih gre 17 v Avstrijo,12 na Štajersko, 8 na Gorenjsko, 2 na Hrvaško ir .1 pa v Francijo, Oni,ki gredo v Avstrijo,vzamejo največ drobne robe,tako n.pr., vse strugarske izdelke, rešeta,malokaveri kaj malega ra.]t, zlioe. vevnice, dosti pletenine ? košare velike in maj me,tako tudi kuhalnice vseh vrs , mnogo žičnih rešet in vseh vrst igrač. . Oni,ki gredo na štajersko pa vzamejo bolj debelo robo,manj struparskih izdelkov,več rajt,rešet in obodi. Vzamejo vseh velikosti kro- “vists “— •"uss*'«,.«. - •* pridejo domov oa božične praznike,za Veliko noc m za koen , . take tudi stajerski, Oni, ki gredo na Porento al.1 -^Hrvaško dejo večkrat, Vsi skupaj imajo sploenega zdomanj M Ar« 3^.--«'- ' - x-; 1/zJ \-^ UIHUlii' [Mi TIE :"!, ,-T" l-r i-4".-! mm v " t*{iTSjl-i4-1 jTCt' -bflj- m t -Tri- ž-r-2-_-_r_ ~r.Jl.H-rH--*.~[ ■ 7-~Lt~ r^tir ..! i-l— l i4* C - ;^t_x r-iTd^-T-rp-i tt@»S rt yj S -U Y<" (t X v j xy i W. ''V ^f- JVVvo^F- t);:* yt rj ^.jCv/ - . • /J: Zf t '''t ir r/f' X X s "V»'.Cw>>1 D. b e ' )C\‘V\ lo? S „suho_n3 b o__ pr o ti B r §5 j^amMih elio Vrtmc IV c r cv„l»š Zdaj je pri nas taka navada,da gremo že mi odraščajaoči otroci, ki moramo cez zimo še v šolo hodita:z očetom g trebuhom za kruhom. Tudi jaz sem nestrpno čakal dneva,ko se bon smel prvič odpraviti v svet,Nakupiai smo precej robe,jo lepo naložili na voz in vse skupaj porinili v skedenj. Preden smo zaprli vrata,sem še enkrat pregledal,če je vse dobro povezano,da nas ne bi na poti kaj po nepotrebnem mudilo. Drugo jutro smo navsezgodaj zapregi! in se odpeljali. Pri Holci smo se obrnili proti Kočevju.ker • smo se namenili.da jo bomo mahnili tja do Brežic. Od Ribnice do Dolenjevasi so popravlajli cesto,zato se ni bilo prav prijetno tamkaj voziti. - bo pa potom lepše,ko bo popravljena,smo se tolažili. Pred Kočevjem smo zavili čez železniško progo in krenili skozi Staro cerkev.Ta vas se zato tako imenuje,ker je bila tu prva cerkev na Kočevskem. V stolpu visi. z e okrog 000 lot 3 •.•u* ...v 011. Plejali smo se skozi lep gozc' ter nato skozi vas."i:Malo gOxO,Kleco, Stari log in Smuko,zadnjo vas v kočevskem srezu. Svet je tu bolj reven. Lep je pogled proti vasi Hinj e, ki ,.eži na prijaznem griču sredi velike kotline. Od Lašč proti Jami pade svet precej globoko,zato jo cesta iepo speljana s številnimi vijugami.'Prometa je pa malo tu. Mobenega težko natovorjenega voza nismo srečal:.. Ko smo prišli v Jamo, sen zagledal Krko. Ko smo po strmem in ostrem ovinku privozili do Krke,smo se podali čez most in nato navkreber na tvor. Tukaj smo začutili, drug j. uopi^jsi zrak. Pri mostu vidimo veliko poslopje - sedaj stoji tam žaga,v pre^ snem stoletju pa so bile tu fužine,livnica za železo m rovarna za ze lesne isdelnc s velikim prometom. Pravijo,aa go tudi od nas /.imaric vozili na Dvor železno rudo,to je tisto tetko rdoov ‘-““••J-1 _..... Kot se vse povsod vse izpreminja, tako se ,,e tuai '-n. kaprave so prepeljali na Jese.tioe in na Dvoru je zapela Saga,ki vse drugače zveni kot ona težka k,adiya vigB. 5s desni pod nami se je vila Krka,na evi strani pa sem na prece3 strmem P ,o$,u piv c videl vinograde z vinskimi hrami,to so majhne rešene ------------ - "se gori nfvrL hriha, skoro vse v eni vrsti in vsaka v svojem vrno- SladU' ž., precej visoko,smo se spustili zopet navzdol '■°iimv 6-isto tik ao široke,globoke Krke Ker sem precej ter prišli v dolin-, ..- _ , , precej velikih no. radoveden, sem stopil prav do Drega ^ ^ le konje ,gmo napojili ki so bolj leno plava_e, l-.ad. bi s.-, rr„-,v 1 o-m.d .nrav in smo jo že mahnili naprej Bili'smo v Soteski.: ' Velik lop grad, prav in Qmo 10 ZR ---- „ . tik njega vodi cesta,na drugi strani Krke pa reže velika žaga m p . lo8 - naša življenje v oo drugače tiho sotesko. Žaganja so imeli toliko da so ga metali kar v Krko .Škoda, da smo tako oddaljeni, pri nas se pa^ko-ro stepemo sanj,saj je uporabno za ribanje poda?nastiljo živini in naposled za kurivo. Tam nekje naprej so znane Dolenjske toplice.kot pravi tabla ob cesti. Od tu dalje se svet širi in zopet se vidijo vinogradi z zidanica-m. Ob cesti so sedeli ciganj e na kupu kamenja in ga drobili,na pol nagi cigančici so nas pa nekaj časa moledovali:"Ža en čik." 1 Straži smo zavili na dolg most čez Krko,kj er smo videli zopet dosti rezanega, lesa in prispeli v Vavto vas. Po široki ravnini smo slednjič prispeli v Novo mesto.Peljali smo se v Kandiji mimo bolnice usmiljenih bratov,ki tudi pri nas vsako leto pobirajo darove,potem mimo znane Štemburjeve gostilne ter prišli do gostilne Vindišar,kj er se ustavljaj o vozniki. Med. Časom.ko smo krmili,sem stopil na most,ki veže Ilovo mesto s Kandijo ter se zagledal globoko doli v leno tekočo Krko, ob kateri so bili privezan: . čolni. Po precej sirji cesti smo jo mahnili mimo vojaškega strelišča naprej proti Šent Jerneju. Pri Malem Sl&tneku sem videl lepo novo šolo. Ob desni strani precej vstran se dvigujejo Gorjanci porasli z gozdovi, ob levi pa leži ravnina,ki jo zapirajo griči posejani z zidanicami. Peljali smo se skozi dva precej velika gozda. Srečavali smo voznike,ki so vozili v velikih kurnikih prašiče. Šent Jernej je znan tudi pri nas po konjskih sejmih. Lepe konje sem videl in tudi konjsko dirkališče,ki je na travniku ob cesti. Iz Šent Jerneja pelje pot na desni strani kot kaže tabla v Mali Lurd in^v znameniti samostan Pleterje,v katerem žive kartuzijanci. Ker so oblačenj v bele halje,jim pravijo tankevni ljudje "belohajci".Zelo slovi n j: i ho vo v zorno ur e j eno sadjarstvo. Od Šent Jerneja naprej proti Kostanjevici je cesta tako ravna kot bi položil ravnilo. Zato pa avtomobili kar frče mimo voznikov. Pravijo, da so to cesto napravili še Rimljani,ki so imej.i tu svoje > s o j cink 0 s e , . . . n • pT-išli smo v Kostanjevico,ki lezi na otoku, zato ji pravijo iolenjške Benetke".Mesto je zelo majhno,za dobre četrtino manjše od iše Sodražice.V starih Sasih je prestala. Kostanjevica marsikateri -ški napad. Po prevratu so pa razbojniške tolpe zeiene garde.ki se : ktC a; bližnjih gozdovih Gorjancev,napadle z orožjem mesto,toda ; bile po sreči odbite. V davnih,davnih Sasih so imen nootanjevcani ravico kovati lastni denar - sedaj bi bil pa vsak ^prt kdor bi 0-M1 tega posla. Od nekdanje slave je malo ostalo. bližini J la nZs ‘sloves samostan, sedaj so pa notri ^ ^ - Kmalu za Kostanjevico je cesta zopet ravna kot cr.a do Vel raševa. Zdelo se mi je,da ne bomo nikoli prišli do konca. Ob obeh - lo9 - straneh ceste se širijo dolge-in široke njive,kakršnih še nisem videl, io je že del Krškega polja, Čudno se mi jo zdelo,da se vidi zraven tako lepega polja le tu pa tam kaka majhna vas. Po teh vaseh sefikrival znam Urbanc, Pri Kraševem smo šli nekoliko v breg in prišli v gozdič ? ko smo se pa zopet obrnili v dolino,mi je kar sapo zaprlo. Gesta gre namreč strmo navzdol in ravna j e,ravna tako,kot je ni tukaj nikjer, To bi šlo s sankami,ali pa z našimi avtomobili brez bencina,s katerimi vozimo veje z brega! Ka d osni strani,po gričih Gorjancev zapazimo zone4- vinograde oNe daleč od tu je znana Gadova peč,kjer pridelujejo najboljši cviček, V CErkljah sem videl lep zdravstveni dom. Snoro pri vsaki hiši imajo celo jato gosi in rac, Ker pridelajo ljudje dosti zrnja,zato lahko rede perutnino v taki meri,ki jim prinaša lepe dohodke,Po cesti smo videli marsikatero jajčarico.ki je hitela s polno košaro lajc .v mesto k trgovcu. Tudi ve3-ik voz s posebnimi zaboji po mi mi jajv je po oazi vozil proti. Brežicam, V teh zabojih se odpošiljajo jajca iz nase države v inozemstvo, V Krški vasi,kjc^rVjmed svetovno vojno potres prizadej, velimo škode,smo šli po mostu čez Krko in prišli kamiu de mesta,kjer se izliva Krka v Savo,to je do Brežic. železen most,ki vodi čez Krko in Savo,je dolg okoli looo korakov Med Savo in Krko je pod mestom precej naplavljenega peska,kjer rasrejo velike množine vrbovja. Na Savi sem videl splave lesa,katere je 'to '. e s i a nam rej- o roti Bagre du,, Brežice eo lepo mesto,kjer je veliko trgovin. Po vrvenj sem so- au.aa se tu precep trguje. Vilel sem star grai.prea “ “ hrumele time upornikov, ki so cahtevale svojo e .aro p...> - ... odposlale odposlance k cesarju Maksimilijanu, s katerimi " -sa -raiskin vratih sem videl velike m močne verige, e lfci,er. so,kot so Opravili, v turških časih dvigali aoat.oa c® >u e- 866 '^bvČu Brežin so znane čateške toplice,kamor se hodijo zdravit "prodajo našo suho roho.emo se ohrnili in se odpeljali nazaj proti domu. v/ ' ■■ 11 o ~ Na|...prvi suhorobar. v Črni gori. Vedo Pred kratkim smo pokopali žimarskega Ilca, V mladih letih je bil velik>močan, lep oJ.ovek in je hodil kot drugi sovaščani zdoma. Njegov kraj je lila Dalmacija, Prišel je tudi v Kotor,kjer si je kot šegav človek pridobil precej prijateljev,. Ker mu tu. v Kotom kupčija ni šla bog ve kako dobro,mu svetuje neki Črnogorec,naj gre poskusit srečo na Cetinje,prestolno mesto slavne Črnogore, Ilc ne bodi len;se odpravi v Črnogoro,ker pa še ni bil nikoli tam in ker ni poznal njihovih navad,se je zelo razveselil,ko se mu je oni Črnogorec ponudil za spremljevalca. Naložita robo lepo kakor se krošnjarju spodobi na voziček in hajdi na novo pot,ki naj mu prinese srečo c Dolga je pot in še drugače zvita kakor po našem Boncarju! Ovinkov nic koliko! Če nisi trezen,in jo le malo zavoziš,si ne le pod cesto, in ne le pod škarpo-temveč zdrciš kar za par sto metrov globoko pred sama vrata kotorska,če ne štrbunkneš v morje. No,pa nič hudega se ni pripetilo, Prideta srečno v takratno kneževino črnogoro, Ustavita se v prvi vasi pred kafano, Domačin se nekam zgubi, lic ostane sam,naroči ”j ednu kafun, Dobi običajni porcij onček dobre črne kave, Nastavi h ustom,nagne in pomoli gospodarju z eno samo besedo:još ,f»gospodar prinese svežo kavo,komaj je postavi na mizico,že izgine Ilcu po grlu in že se čuj e besedica:"još!M Tamkaj sni domačini srebljejo kavo z u-žitkom,polagoma, Ilc pa jih je spil v tisti kratki urici Kakih 2o,go- voril pri tem ni nič drugega kot samo:”još!" Ko se je spremljevalec vrnil,mu je na vprašanje kje je bil,samo nekaj zamrmral,nat o sra jo mahnila dalje naravnost v prestolno mesto, Cetinje, Tam razložita na trgu svojo robo in čakata kupcev. Ne casata dolgo, že pride prvi, se pozdravi s spremljevalcem,-spregovori dobrodošlico našemu Ilcu,in glej šmenta,Slovenec je Slovenca našel. Bil je to Tomaž Kopač,Gorenjec,katerega je črnogorski knez Nikita pripeljal pred leti na Cetinje, da mu je pekel kruh in drugo pecivo.. Od Ilčevejuhe robe ni nič kupil,vprašal je le za pratiko. Ko mu je ilc s pratiko postregel je Tomaž Kopač od veselja stekel h knezu »presvetlemu gospodarju’', ter mu povedal,da je vesel kor že doigo ne,ker je vide^. svojega 5Č c patrona sv„Tomaža-v pratiki namreč Sam knez je prišel pogledat razstavljeno robo. Izpraševal je Ilca,odkod je doma. Ko mu je Ilc povedal,da iz Ribnice,je vedel knez toliko kot prej; Tudi za Sodražico ni vedel,ko mu je pa omenil Ljubljano, se je takoj izpoznal. K sklepu je knez pripomnil Ilcu,da take robe tu na Cetinju ni še nihče prodajal in mu želel obilo sreče, Zažno hoditi kupci,vsi robo ogledujejo in izbirajo ter pravijo "Skupek Vsak si nabere nekaj kosov -za vzorec ali kaj? .a se spremi j e valeč vsakemu nekaj navrže, A za plačilo se nihče ne z^iu. = Spremljevalec nekaj mrmra,. Tedaj se ilc odloči. Da resx vsaj v c ro c, kolikor ;io še ima, alošit kar mu ie ostalo na vok in zapelje k bližnjemu trgovcu., 1.'a .m po dolgem ogledovanju in razkladanju odšteje 2o zlatnikov, lic se poslovi od .Cetinj in se odpravi nazaj proti Kotom, Prejšni spremljevalen pa za njim. Zahteval je,da mu mora llo na vsak način nekaj clati za to,da ga je spremljal in mu pomagal, 1 Za to,da si brezplačno razdajal mojo robo naj ti še plačami C-lej , da se mi zgubiš izpred oči, drugače se je jezil Ilc in rožljal s cekini, kakor v pravljici- G,V, Sedim v železniškem vozu med samimi domačimi možakarji« Eden izmed njih je bil že čez 7o let star,imel je izvrsten spomin in doživel je marsikaj zanimivega, Med drugim mi je pripovedoval tole: l?Kot obodar sem imel dolga leta trgovske stike z nekim beograjskim trgovcem, Ko je pa pred leti prenehal s bo vrsto kupčije,mi je pisal5 da bi me rad poznal ter me povabil,naj ga obiščem;polovico potnih stroškov bo kril on. Ros sem se odločil za pot v Beograd,da bi obiskal svojega dolgoletnega odjemalca,kateremu sem več let pošiljal vagonske pošiljke in ki je bil vedno točen in dober plačnik,. Pridem v Beograd,prestolnico naše mlade države,poiščem ulico,v. kateri je bila trgovina..uslužbenci me povedejo v pisarno do gospodarja. Ta mi vzradoščen seže v roke,se ljubeznivo razgovarja z menoj,ter mi provi h čudim so. ki. o dobro govorite srbsko”. Jaz pa se odrežem kot pravi Ribničan: "Kako ne., saj sem znal prej srbsko kot vi" - kajti naglo sem presodil, da je mlajši od mene., Nejeverno me je gledal, dokler mu nisem razložil, da sem že kot 14 leten deček hodil v hrvaške sume m sem še pozneje hodil z drvarji v kraje ob srbsko romunski meji. Ko mi je razkazal svojo trgovino,mi je dal za spremstvo enega izmed uslužbencev kateremu je izročil večjo vsoto denarja m mu naro-čiiuiaj mi razkaže zanimivosti in posebnosti mesta,a med potjo naj postreževa tudi lačnemu in žejnemu, želodcu po mili volji. Ko sva se vrnila.mi je res izplačal ves znesek,kolikor me je stala pot v Beograd« Gez par dni sva se ginjeno ločila.. On je kmalu nato preuredil svojo trgovino,in mu nisem nobenkrat več poslal obo i. A jaz sem si bil v svesti,da je tako velikopoteznih trgovcev kaj maio na Balkanu. : : v-h Sn ' g 112 - vreiuensla o p o talnica v letu 1937» Čudno je 'bilo vreme -.o vreme v pr e- peklom letu. Imeli smo nič več in nič manj kot 2.13 dni s padavinami, to je 5o deževnih dni več kakor v letu 1936, V januarju februarju,maj u, septembru in oktobru je padal dež po 14 ani_v juliju je močilo 19 krat, v avgustu in novembru 19 krit,v juniju 2o krat,v decembru 21 krat,v aprilu 23 krat,v mesecu marcu pa je bil rekord,ker je .imel celih 26 deževnih dni, Snežilo je v vsem 37 krav. Toča,oziroma sodra nas je obiskala 3 krat,ki pa ni napravila občutne škode/kot drugod,kjer je neusmiljeno obklestila letino. V vsem je padlo 2638 milimetrov dežja,kar pomeni,da je padlo na našo šolsko občino 936;o84,4oo' hi vode« Nič čudnega,če je pri tej o-, gromni množini vode prestopila Bistrica 9 krat svoje pošteno zavite bregove. Največ dežja je padlo v mesecu marcu,in sicer lb8.75o.56o hi, najmanj pa v maju,ko ga je padlo samo 28,147 >14o hi• Najdaljša deževna doba je bila v mesecu marcu,ko je padalo po presledku enega oziroma dveh dni prvič 12, drugič pa 14 dni zaporedoma,, najdaljša suha doba. v tem deževnem letu je bila v septembru,ko je bil< suhih samo 9 zaporednih dni Nič čudnega, če je pr:: tem večnem deževju bilo kar 9o dni v letu popolnoma pokritih z obleki. Najnižjo temperaturo smo imeli 23 »decembra,ko je kazal toplomer -16°0,najvišjo pa 6,junija 3o.4°0 - merjeno seveda vse v senci. Upajmo,da bo letošnje leto boljše od lanskega! - 113 - Ko prišel čas ločitve je od šole. Arko Jože, IVr = v *, 1 „ š, Preden sem začel hoditi v šolo,smo se šli zapisat^,zapisovali so nas v telovadnici gospod upravitelj ter so nas izpraševali razne reči, nekateri otroci so se celo jokali„ Jeseni smo nato začeli hoditi v šolo, starejši učenci so nas strašili,da bomo Vsak dan tepeni. Učenci višjih r. so nam redno nagajalitako, da smo se jim vedno umikali. Včasih so postali celo nasilni,da so nam pobrali kruh ali jabolka,če ne bi dali,bi nas pometali v vodo, so rekli, Prvo dneve so morale iti z nami matere, ker smo se zelo bali šole,a pozneje smo se vendarle privadili, Prvi teden se nismo učili skoraj nič,gospodična Berta so nora pripovedovali lepe povesti. Po poti v šolo,smo se igrali za konja. Eden je bil konj? a drugi je držal v roki vrvico,ko smo tako dirjali,smo bili naenkrat v šoli. Kadar smo se pa knofkali ali oeglali,takrat smo pa vselej zamudili šolo, Pozneje smo bili pa že bolj pametni,nismo več tako noreli, raje smo se pogovarjali o vojakih ,aeroplanih,ladjah ter o morju, kako so minula lota,da še ne vemo kdaj,in končno smo prišli v osmi razred. Sedaj pa komaj pričakujemo dno,ko bomo nehali hoditi v šolo. a sedaj moramo dobro premisliti(kaj se borno šli učit in kako si bomo služili v bodoče svoj kruh. Vesel Stane,IV,r„v„1„š. Komaj sem čakal zadnjega dne,ko bom stopil za vedno iz šole Ploda tudi težko mi je pri srcu,ker sedaj si bom začrtal živijenske pot. Se se spominjam kako sc mo mati peljali v šolo in kako sem se je bal ..ko so me starejši šolarji dražili, da bom tepen. Toda prvo polletje je bilo zelo dobro,tu so me učili gospodična Trtnlkova,drugo polletje pa gospa Dora.Tako sem 1.razred zdelal s prav dobrim uspehom. V šolo sem hodil vedno prav rad,kj er sem vedno slišal kaj takega,kar mi bo prav gotovo nekdaj prav prišlo. Šola mi je bila drugi dom. Kadar je bilo doma veliko dela,sem se potuhnil,vzel knjige ter sem sel včasih že eno uro poprej tako sem se izmuznil težkemu delu. Učenje mi na dela lo nikdar priglavice,ker som se vedno rad učil. Sedaj,ko sem že malo večji ter hočem iti vsak dan v šolo,me vedno zmerjajo,češ,da ne bom študiral zb, advokata. Zelo sem se tudi bal vstopa iz enega razreda v drugi razred,ker so me starejši učenci dražili,da bom tepen« Ko sem hodi], v 4.razred spodaj,kjer je ura,se nisem upal iti med poukom na stranišče,ker sem se bal,da me nebi požrle zverine,ki so v omari shranjene.Šolski izleti mi bodo tudi vedno v lepem spominu. Ko sedaj zaključujem to pisanje(zaključujem obenem tudi vsakdanji šolski pouk. Vesel sem,da je konec brezskrbnega življenja in žalosten sem ob misli - kaj mo čaka v trdem živi jenskem oo ju.. 114 - Ovar Stanko 17,r=v,1,š, Naenkrat je prišel oaa,ko se bomo ločili od šole. Preden smo začeli hoditi v šolo, srno se šli zapisat., Gospod upravitelj so nas v telovadnici zapisovali v veliko knjigo. Spomladi smo s a šli zapisat,jeseni smo pa morali iti v šolo. Starejši učeno! so nas strašili,da bomo tepeni in smo jim verjeli in se tako 'bali,da smo začeli jokati. Prvič,ko smo prišli v bulo so nam gospodična Berta pripovedovali lepe povesti»Prvi teden so šli mama z menoj,a potem sem šel sam,ker sem. se bil že malo privadil. V šolo nas je šlo več skupaj,ker smo se bali beračev, Ako smo srečali berača ali orožnika,smo se tako buli,da ao so nam kar hlače treslo,. V šolo grede smo se včasih igrali za konj e. Kadar smo se igrali za konje, smo tako-hitro prišli, -da smo vselej čakali,kadaj smo se pa knofkali ali kaj drugega igrali,smo pa vselej zamudili injjso nas gospodična vprašalizakaj smo zamudi. -mo rekli,da ni bilo še kuhano. Druga leta smo 'bili pa že bolj pametna rn smo prišli o pravem času v šolo. Kor nas j® slo vedno več skupaj,smo se po poti kaj pogovarjali. In tako smo prišli po .sedmih letih v osmi razred,kjer sem bil najrajši. Klun Alojzij IV.r.v.l.š, Šola je za človeka zelo koristna in za današnje čase,ko vse tekmuje za napredek in'v iznajdbah, radi. neobhodno poti ec...1 .‘ so tisti otroci,kateri nimajo prilike obiskovati šole. Jaz pa sem toli ko srečen,da sem hodil polnih osem let. In sedaj,Im jemljem od sole slovo,hočem vsaj deloma opisati,tej sem v tej dobi doživel,delan m - 115 - sploh kako se mi je godilo. o 'jopi.L sem v solo s sosiim leiom« Kako som bil vesel, ko sem znal napisati prvo črko in izračunati lil potem je pa še vsak dan prišlo kaj novega na vrsto. Proti koncu prvoga Šolskega leta sem bil prvič pri svetem obhajilu in z menoj vred tudi naša družina prvič in zadnjič,Moj že takrat bolni oče so kmalu potem legli v posteljo in že jeseni tistega leva jih je smrt iztrgala iz naše srede,. Jokal sem za njim, ampak priznati moram,da izgubo očeta sedaj ob izstopu is šole bolj bridko občutim kakor sem jo takrat kaj ti sedemletni otrok se kmalu potolaži, da je le sit pri svojih igračah.Mati so s pomočjo starejše sestre skrbeli za kruh,da sem nemoteno užival svoja otroška lota.Pozimi sem vlačil kakšne sanke domačega izdelka.Hišo bilo kaj imenitno,pa vendar sem jih bil vesel.Koncem drugega leta sem bil pri sveti birmi,zapet lep spominski dan.Ko sem hodil v četrti razred,smo šli v Cerknico na izlet, tako možato smo sedeli na vozeh,kakor še nikoli.Iz šestega razreda smo šli n:; Sušak in Trsat.Letošnjo zimo som užil mnogo smučanj a,kajti svoje sanke sem že pred leti odložil. Sedaj odložim tudi knjigo in zvezke,toda nauke,ki som jih slišal v šoli,hočem ohraniti v srcu in se po njih ravnati vse dni svojega življenja. G-ornik Ivana IV. r, v. 1. š . Komaj sem čakala,da bi prišla v osmi razred,da bi potem kmalu nehala hoditi v šolo. Ko sem šla prvič v šolo,sem bila zelo vesela.In dokler nisem bila v šoli kaznovana,sem jako rada hpdjla v šolo,potem pa že manj,ker mi je že malo veselja vzelo.Doma nisem več tako zaposlena z igračami kakor prej,ker sem imela že skrbi z nalogami in učenjem. Vsak dan sem morala pisati naloge in se učiti. Samo ob nedeljah ne. Včasih smo se s součenkami lovile,poleti smo se hodile kopati. Pa še mnogo drugifr takih zabav smo imele. To je trajalo največ do 4, razreda,a potem je polagoma bolj in bolj ponehavalo z igračami. .iako kratke si nisem nikdar prestavljala šolske dobe,ampak sem mislila,da bo trajalo celo večnost.A kako hitro je minilo. Kar prekmalu se bo u-resničila ona pesem,"šolo ,hej,so zaklenili,nas po svetu zapodili,brez nalog in brez nadlog poj demo čez hrib in log'1. Nikdar več nam ne bo tako dobro,kakor nam je bilo v šolski dobi. Zdaj se pa začne resna doba življenja,ki je nekaterim urnj ev »,neka v erim pa posuta z rožicami. J-io dvig v porabi _/ '"j j alkoholnih pijač [j znamenje boljših časov? dvig v porabi alkoholnih pijač Ge preračunamo te hi v denar,vidimo,da se je potrošilo okrog 671.4oo din - majhna vsota kaj ne - ni za govoriti, saj pride na vsakega prebivalca naši ibčine,to je dojenčkov,otrok,fantov,mož,žen in Vsako leto zbirajo v času protituberkuloznoga tedna prepotrebne dinarje za zidanje bolnic,toda ne morejo zbrati vsote,ki bi kazala,da je vsak prebivalec daroval en sam dinar. Da en sam dinar,kajti s temi dinarji bi bilo rešenih na stotine revnih ljudi,ki imajo tudi pravico zdraviti ge v zdraviliščih in ne čakati smrti doma,kjer ni prave postrežbe in kjer se okužuj ej o še ostali. Toda dinarjev mi - in zato tudi ni zdravilišč. Letos je nabrala naša šola v protituberkuloznem tednu 360 din,to j e,na vsakega prebivalca pride 17 par - do celega dinarja je še daleč,daleč! Od 427 učencev je bilo letošnje leto vpisanih v Podmladku Rdečega križa 2o7 članov,članarina je znašala 4 din. Vsi ti Podmladkarji so prejemali list "Iz naše doline" brezplačno. List ima letos 116 strani in dve prilogi. Golska kuhinja Podmladka Rdečega križa je razdelila v letošnjem šolskem letu 444o porcij deklet - starih in mladih,samo 318 din;