Rado Rîha POJMOVANJE ZGODOVINE NARAVOSLOVNIH ZNANOSTI V HISTORIČNI EPISTE- MOLOGIJI Eden izmed priljubljenih argumentov proti Althusserjevi in- terpretaciji Marxa je topos o njeni reflektirani nezgodovinsko- sti, o njenem - kot zazveni ta očitek pri teoretiku, ki se skli- cuje na tradicijo t.im. Hegel-marksizma^-znanstvenem in zato ro- ii liko nevarnejšem "napadu na zgodovino (Schmidt 1978 , 15): žrtev tega napada bi torej bila "v zadnji instanci odločilna tema" Mar- xovega in Engelsovega mišljenja, hkrati z njo pa tudi "spoznav- noteoretska problematika subjektivnosti", ki jo Marxova "znanost zgodovine" odpira (36). Tako argument kot tudi njegova raznotera podporna gesla so več kot dovolj znani, lahko bi celo rekli, da pripadajo danes že teoretski zgodovini - nič manj pa ni "zgodovinska" tudi njegova notranja logika. Še več, zdi se celo, da njegovega dometa ni to- liko iskati v ustreznem zajetju predmeta, na katerega meri, mar- več vse prej v tej njegovi "notranji zgodovinskosti, to se pravi, v tistem premiku, ki ga doživi v svoji doslednji izpeljavi. Učin- ke te izpeljave lahko tako zasledimo tudi v Schmidtovi "konkreti- zaciji" lastne kritike Althusserja: v njegovi premestitvi teži- šča pri razporeditvi domnevnih Althusserjevih predhodnikov - od Lévi-Straussa k Bachelardu. Kar torej kritičnemu argumentu nekolikanj zamaje začetno pre- pričljivost, je ravno njegovo argumentiranje: z izpostavljanjem 1 Tu se opiramo na Schmidtov spoprijem z Althusserjem v tek- stih "Der strukturalistische Angriff auf die Geschichte", v: "Beiträge zur' marxistischen Erkenntnistheorie, hrsg. von A . Schmidt", Frankfurt/M 1969« in "Geschichte und Struktur", Fran- kfurt/M, Berlin, Wien 1978^. 2 Bachelard, L'Activité rationaliste de la physique contem- poraine, 1951, cit. po Fichant 1973* 15o. 105 specifičnega epistemološkega ozadja Althusserjevega koncepta teo^ retske prakse (Bachelard, Cavaill&s, Canguilhem), mora namreč kritika opredeliti tudi pomen Bachelardovih izjav o "izredni dialektični občutljivosti, ki je značilna za zgodovino znanosti... o znanstvenemu mišljenju lastni historični dialek- tiki (Bachelard 1971, 189, 198). Izpostavlja se torej neprijetnemu teoretskemu dejstvu, da je ta ne-pozitivistično in anti-evolucionistično zastavljena smer francoske epistemologije, kot pravi Schmidt sam, "znanstveno-zgo- 2 dovinsko utemeljena spoznavna teorija" (Schmidt 1978", lo9), dru- gače rečeno, da sloni Bachelardov "moderni racionalizem" (tudi) na novi interpretaciji zgodovine znanosti (predvsem fizike in ke- mije) in na novem konceptu zgodovine znanosti kot discipline. Na kratko, da epistemološko podvzetje gradi na osvoboditvi in teo- retski utemeljitvi konstitutivne zgodovinskosti racionalnega spo- znanja naravoslovnih znanosti. Skratka, prej ali slej se mora kritika spoprijeti z vsemi ti- stimi razsežnostmi epistemologije, ki jih razkriva, denimo, Ba- chelardovo izpeljevanje, da raziskovalnih teženj in načel, izha- jajočih iz Mendeljejeve organizacije kemičnih substanc - pred- nost zakona pred dejstvom, red substanc kot red racionalnosti - sicer ni težko pojasniti z določenimi funkcijami kantovske filo- zofije: "vadimo se v tem, da v realnem ne mislimo drugega kot to, kar s smo položili vanj" (Bachelard, 1971, 77). Vendar pa je prava, četudi neprimerno težja naloga epistemo- logi je, da pokaže, "kako se bo to kantovstvo substance, komajda se je umestilo v sodobni kemiji, dialektiziralo" (78) - pri čemer je "dialektizacija funkcij kantovstva" za Bachelarda neločljivo povezana s spodbijanjem tistih naziranj, ki (kemične) substance pojmujejo kot nedosegljive in v toliko iracionalne "na- sebnosti": "...funkcija aktivnega materializma je..., da prepreči vse tisto, kar bi bilo mogoče v njegovi materiji, v njegovih predmetih, kvi lificirati kot iracionalno. Kemija, močna zaradi svojih racio- nalnih apriorijev, nam daje substance brez akcidenc in razbre- 106 menjuje vsako snov od iracionalnosti njenih izvorov" (118), oziroma, v navezavi na mikrofiziko: "...zdi se nam, da je mikrofizika nenadoma ponudila sintezo ne- gativnega pojma 'stvari na sebi' in pozitivnega pojma 'noumeno- na'". Vse to daje domnevi, da je opravil Bachelard na področju re- fleksije naravoslovnih znanosti to, kar je opravila Heglova kri- 3 tika Kanta na področju filozofije , značaj podmene, ki se ji ana- liza epistemologije ne more izogniti - Schmidtovo kritiko pa je obarvalo z novim tonom priznavanja "upravičenega jedra struktura- listično načete problematike zgodovine" (Schmidt 1978 , 137). Znotraj sicer v celoti nesprejemljivega pojmovanja zgodovinskega procesa nasploh identificira Schmidt neko delno področje spreje- mljivega v "posebnih vprašanjih zgodovine teorije, ki jih odpirajo althu- sserjanci" (16). Problematika zgodovine znanosti, nastajanja znanstvenih teorij in teoremov, njihovega medsebojnega učinkovanja, vprašanja pre- oblikovanja predznanstvenih pojmov v znanstvene koncepte itn., pa je teoretsko sprejemljiva, kolikor strukturalistični poskusi rešitve teh problemov, po Schmidtu, pravzaprav niso novi, saj je njihov sprejemljivi aspekt in njihovo anticipacijo najti ravno pri avtorjih, ki jih obtužujejo filozof sko-zgod.ovinske špekula- cije - pri Comtu, Heglu in Marxu (121). Drugače rečeno, kar ve epistemološka in althusserjanska teo- rizacija zgodovine znanosti povedati, denimo, o problemu identi- tete in neide«titete "sistematičnega" in "kronološkega" sosled- ja kategorij, o razmerju logičnega in historičnega, bi ne bilo drugega kot to, kar je mogoče o tej problematiki, seveda brez strukturalističnih pretiravanj, prebrati pri Marxu in Heglu. Stru- kturalna zgodovina znanosti - to se pravi, če omenimo nekaj nje- nih osnovnih postavk, interes za "aktualno učinkovanje zgodovine različnih znanosti v sodobni znanstveni kulturi", torej koncept "konstruirane", r.ekurentne zgodovine, zavračanje načela kontinu- 3 Cf. P. Guery, L'epistlmologie, v: Noireay, A (Ed): Dictio- naire du savoir moderne: La Philosophie, Paris 1969. 107 iranega, evolucijskega napredovanja znanosti in zagovarjanje pre- loma v razvoju moderne znanosti, diskontinuitete kot "transformi- v hi- rajoče sinteze" - tako zastavljena strukturalna zgodovina znano- sti v svojih konsekvencah "ni nezdružljiva z dialektiko" (l2o), navsezadnje se, po Schmidtu, tako "konstruktivni" aspekt metode Marxovega Kapitala kot tudi njemu ekvivalentna epistemološka pro- blematika "konstruirane" zgodovine znanosti srečujeta na "mate- rialistično razloženih tleh Hegla" (16). Podrobnejši prikaz Schmidtovega izvajanja nas tu ne zanima. Vendar pa bomo našo obravnavo oprli na tiste podmene, ki jih Schmidtova razglabljanja ponujajo na robu svoje poglavitne pole- mične namere. Gre, najprej, za predpostavko o povezanosti epistemoloških teorij Bachelarda in Cavaillesa ter zgodovin znanosti Koyr£a in Canguilhema z Althusserjevim raziskovanjem znanstvenega značaja Marxovega Kapitala. Srečanje marksizma in epistemologije je nam- reč tisti teoretski dogodek, ki je skorajda že prislovično "ne- razumljivost" načina pisanja in mišljenja francoskih epistemolo- gov "uredil" tako, da so postala njihova dela dostopna tudi ne- -francoskim miselnim tradicijam. Hkrati pa je to srečanje, kar je za nas še pomembnejše, privedlo tudi do izoblikovanja teoret- 4 Schmidtova pavšalna ocena, da "strukturalistični avtorji" absolutizirajo diskontinuiteto in ne poznajo dialektičnega nače- la "vozlovnice merskih razmerij", tj. skokovite spremembe kvali- tete pri kvantitativnem spreminjanju (Schmidt 1978 , 119 ff.), temelji na empiričnem »«poznavanju Bachelarda. Bachelardov kon- cept epistemološkega akta kot zgodovinske sinteze priznava tako konstitutivnost tipajočih in negotovih začetnih znanstvenih vpra- šanj za "formo novega" (l2o) kot tudi nezvedljivost "nove kvali- tete" na predhodne forme in na njihovo postopno nastajanje in spreminjanje. Valovna mehanika je, kot piše Bachelard, sicer zgo- dovinska sinteza misli Nevrtona in Presnela, "toda tu nastane pa- radoks. Naredili bi hudo napako, ko bi mislili, da je bila ta zgodovinska sinteza historično pripravljena, ko bi dejali, v skla du z načinom^izražanja, ki ga uporabljajo zgodovinarji... da je to odkritje 'ležalo v zraku . Dejansko je Fresnelova fizikalna optika docela izrinila Newtonovo, ko je Louis de Broglie predla- gal novo znanost, povezujočo določene Newtonove teze s tezami Presnela, da bi raziskal vedenje delcev, ki ne pripadajo ne New- tonovi ne Presnelovi znanosti" (Bachelard 1971, 96;. Enak posluh za, če že hočemo, dialektične zakone, bomo našli na 108 skih nastavkov, ki lahko produktivno posežejo v aktualno marksi- stično razpravo o različnih vidikih problematike znanosti. In drugič, Schmidtova dela nas nehote, vendar upravičeno o- pozarjajo, da ohranja Althusserjeva teorija prav v nemarksisti- čni tradiciji epistemologije in zgodovine znanosti (kot discipli- ne) v sebi neki element "heglovske dediščine Marxa", opozarjajo nas torej na to, da bi bilo treba epistemološko tvorbo pojmov na- vezati na materialistično razloženo heglovsko refleksijo. Preden navedemo zdaj nekatere izmed postavk Bachelardove epi- stemologije, na katero se tu omejujemo, še naslednjo pojasnilo: na izbrani splošni ravni našega prikaza nam navedki iz Bachelarda nastopajo samo kot "sredstva" in ne kot zgotovljeni miselni re- zultati, samo kot "ideje" in ne kot znanstvena "fakta", katerim bi njihov faktični značaj podeljevala že izoblikovana "racional- no koncipirana mreža"^ o statusu in pomenu Bachelardove epistemo- logi je. Drugače rečeno, če sicer ne moremo zanikati določenega eklekticizma pri našem navajanju, ga vsaj deloma upravičujemo s samim Bachelardom: "Od filozofov bomo zahtevali pravico, da se poslužujemo filozof- skih elementov, odtrganih od sistemov, v katerih so nastali... če eklekticizem smotrov neupravičeno kali vse sisteme, pa se zdi, da bi moral v filozofiji naravoslovja biti dovoljen ekle- kticizem sredstev" (Bachelard 1971, podčrtal RR. Oglejmo si torej nekaj epistemološko odprtih filozofskih g vprašanj, tako kot jih je mogoče povzeti iz Bachelarda in iz tek- stov, ki njegovo podvzetje komentirajo in verificirajo. Najprej: kako je mogoča filozofija, ki v tej ali oni triumfi- rajoči zfianosti ne bi videla le potrdila ali ilustracije lastnih predstav, vedno znova zvajajoč variantnost znanstvenega mišljenja na tisti splošni "konsenz" filozofske analize znanosti - na trd- nekem povsem drugem področju epistemološkega zanimanja^ cf. G. Canguilhem, "Le normal et le pathologique", Paris 1972 . 5 K Bachelardovemu razumevanju odnosa teorija - dejstvo cf. Bachelard 1971, 23 ff. 6 Bachelarda navajamo po G. Bachelard, Ëpistémologie, zbirki Bachelardovih besedil, ki jo je izdal D. Lecourt. Zbirka vsebuje 88 odlomkov iz več kot 16 knjig in člankov Bachelarda, pri čemer je Lecourtu uspelo, da ji je dal značaj samostojnega teksta. 109 no ¿jedro apriornega "minimalnega racionalizma"? Ne jedro, ki ravno v svoji minimalnosti velja za vsako, sedanje in prihodnje izkustvo, tvorijo pa ga iz redukcije raznovrstnosti pridobljeni logični principi ter logični argument Jaz = Jaz, zagotavljajoč resnico cogita (cf. I06). "Z drugimi besedami, filozof zahteva od znanosti samo primere, da bi dokazal harmonično aktivnost duhovne funkcije, prisoja pa si sposobnost, da brez znanosti, pred znanostjo, analizira to harmonično aktivnost... Radi bi le pripomnili, da gre za jedro brez cepitve jedra, za jedro, ki se ne more množiti. Bolj pre- prosto, redukcijski proces ne more dati programa, ki bi zadoš- čal za filozofsko preiskavo spoznanja..." (lo7). Kako je torej mogoča filozofija naravoslovja kot "raztrese- na", "razdeljena" filozofija, kot "...filozofija epistemološke nadrobnosti, znanstvena diferenci- alna filozofija, ki bi tvorila nasprotek integralni filozofiji filozofov" (21/22), ki pa bi hkrati bila več kot golo ponavljanje, čeprav nujno ne- adekvatno ponavljanje znanstvenih izjav? Dalje, kakšen smisel ima sploh govoriti o tem, da sodi znan- stveno mišljenje med filozofsko najraznovrstnejše zvrsti mišljen- ja, kakšen smisel ima sploh zahtevati nekakšno "diferencialno filozofijo", ki naj sledi v njenih načelih in v njenih predmetih nenehno"rektificirati" znanosti - če je s pojmom "rektifikacije" pri Bachelardu, grobo vzeto, zapopaden proces znanstvenega napre- dovanja, katerega cilj in merilo sta v sami poti napredovanja? Če torej naravoslovno in matematično vedenje nima več nikakršne- ga merila/meje zunaj sebe - ne v kaki "neposredni danosti" ne v- njej korelativnem identičnem človeškem duhu, ampak si daje zna- nost merilo 'na sami sebi': "Znanost nosi v svoji univerzalnosti enkratno znamenje svojega nastopa" (Fichant 1973, 167). Kaj je torej treba razumeti s filozofijo, ki jo, po Bachelar- du, "zasluži znanost", če vemo, da to ne more biti več niti fi- lozofija filozofov niti spontana, "nočna" filozofija znanstveni- kov, njihova počezna bilanca splošnih izsledkov znanstvenega mi- šljenja? "Ne bi se smeli prepustiti prevari: hoteti znanosti dati filozo- 110 fijo, 'ki jo zasluži'j ne pomeni, da hočemo obnoviti filozofi- jo v njeno lastno korist, enako kot ne gomeni, da bi se hotel kak oboževalec naravoslovja le-temu spostljivo prikloniti ob spominskem slavju ene njihovih 'revolucij'" (Lecourt 1972, 26). In iz uvodnega dela Lecourtove knjige "Pour une critique de 1'Ipistlmologie" lahko nazadnje potegnemo še sklepno vprašanje, tisto, ki vsebuje takorekoč nit vse prejšnjih: kako bi morala biti strukturirana filozofska refleksija, da bi lahko zapopadla "temeljno tezo" bachelardovske tradicije epistemologije - da nam- reč ni možna "znanost o znanosti"? Ustrezno filozofsko "zapopa- sti" nemožnost "znanosti o znanosti" bi pri tem pomenilo toliko kot izogniti se dvema tradicionalnima filozofskima čerema, ki ju zakriva ta v sebi podvojeni izraz. "Znanost o znanosti" je namreč lahko razumljena v pomenu me- ta-znanosti: kot teorija, katere predmet je Znanost, se pravi, specializirane, vsakokratnim predmetnim področjem adekvatne po- samične znanosti, dojete kot deli enotnega znanstvenega načrta, "predstava predmeta kot svetovnega vrta, zgrajenega po načrtu, ki se zrcali v vsakokratnem načrtu različnih znanosti, ki ga takorekoč preiskujejo" (Pichant/Pecheux 197^, 32), postopek takšne teorije Znanosti pa je racionalna rekonstrukci- ja racionalnosti, ki samih "kriterijev racionalnosti", "krite- rijev smisla" znanstvene pojasnitve, na kratko ,"pogojev adekvat- nosti" ne more "adekvatno" razložiti. Ali pa je pri izrazu "znanost o znanosti" poudarjen "krog te podvojitve v refleksivnosti, postulirani v nase nanašajočem se pojmu" (Lecourt 1972, 9), tako da dobimo teorijsko tvorbo, ki sama postavlja načela, ki jo apostavljajo, ter, strogo vzeto, ne more več ločiti med seboj in svojim predmetom - kar se izteče v raznovrstne inačice razpustitve problema specifičnosti in avto- nomnosti znanstvene spoznavne produkcije v široki pahljači pro- blematike "samorefleksivne kompetence" - po neki precej razžir- jeni maniri naj bi temu modelu najbolj ustrezala Heglova filo- 7 zofija'. 7 Gre za maniro, ki je skupna tako "anti-heglovcu" Lecourtu kot "heglovcu" Habermasu: m Vsa navedena vprašanja dovolj dobro vpeljujejo tisto, v če- mer vidimo tu osnovni zastavek Bachelardove epistemologije. Re- čeno v nekem prvem približku: kar ločuje Bachelarda od tistih diskurzov, s katerimi ga druži njihov predmet - znanost - in nji hov smoter - osvoboditi znanost od protipravne filozofske uzur- pacije ter ji povrniti njeno najlegitimnejšo lastnino, njo samo - je namreč razdelava spoznanja, da to "filozofsko samozvanstvo" ni nekaj naključnega, "pojmu znanosti", znanstvenosti vnanjega, ampak je na nek specifičen način, ki ga Bachelard nenehno razisk je, vpisano v samo bistvo možnosti tega pojma. In ločuje ga to, da razdelavo te vpisanosti filozofske refleksije v produkcijo znanstvenih pojmov ne jemlje niti kot "utemeljevanje" niti kot "upravičevanje" znanstvene prakse, pač pa skuša v epistemologiji v "diferencialni filozofiji naravoslovja" konceptualizirati neko za samo znanstveno prakso konstitutivno "samozavedanje" naravosi nih znanosti. Znanstvene izjave o raziskovalnih predmetih podvoj je njej sami netransparentna, za nazaj v obliki "epistemoloških ovir" razberljiva zavest o mestu izjavljanja - "epistemološkem aktu" kot specifičenmu "samozavedanju" naravoslovja, ki s svojo nezvedljivo naknadnostjo in neprozornostjo spodbija možnost sle- hernega samoutemeljevanja znanosti, slehernega usredinjanja znan stvenega spoznanja v takšnem ali drugačnem enotnem, samoprozor- nem subjektu Znanosti. Znanstvena praksa s tem za Bachelarda ne pripada več hierar- hično-klasifikatoričnemu, razumsko-formalnemu redu, ki sam rabi umno utemeljitev, marveč je hkrati področje "dialektičnega uma", področje delovanja mehanizmov samo-refleksije. Skratka, če raz- lika filozofija/znanost tradicionalno sovpade z zarezo čutnost, "S Heglom nastane usodni nesporazum,, da je zahteva, ki jo postav lja umna refleksija proti abstraktnemu razumskemu mišljenju, en ka uzurpaciji pravic samostojne znanosti s strani filozofije^ k slej ko prej' nastopa kot univerzalna znanost" (Habermas 1973 35 f•)5 "/Heglova/ Logika predstavlja torej pojem znanosti, ali, še bolj Heglova knjiga vsebuje "upravičenje", "fundament" pojma znanost Skratka, Heglova Znanost logike je filozofska znanost, resnica znanosti, znanost znanosti" (Lecourt 1972, 12). 112 razum, vs. um, tedaj Bachelard to zarezo premesti tako, da pove- že um z razumom in znanost, rezultat te povezave, odreže od rav- g ni čutnosti oz. vsakdanjega izkustva . Edino v okviru te premestitve zareze se je zato mogoče pri- bližati dejanskemu dometu Bachelardove postavke o središču "znan- stvene aktivnosti moderne fizikalne znanosti" kot mestu, kjer učinkuje in se manifestira povezava "apliciranega racionalizma in tehničnega materializma...spoznava- joči duh je določen po preciznem predmetu svojega spoznanja, v zameno pa on sam z večjo preciznostjo določa lastno izkustvo" (Bachelard 1971, 114). Polje fizike je tako miselno polje "filozofije z dvojnim giban- jem", dialoga neločljivih polov "teorije" in "eksperimenta", "uma" in "tehnike". Dejavnost moderne fizike oživlja "filozofski dia- log", "...dialog med praktičnim raziskovalcem, opremljenim s precizni- mi instrumenti, in med matematikom, ki ga vodi častihlepje, da neposredno oblikuje eksperimentiranje" (111), v moderni fiziki deluje "dvojna gotovost", ki utemeljuje njeno "strogo in natančno sintezo teorije in prakse": "Prvič, gotovost, da se nahaja realno v neposredni prijemljivo- sti za racionalnost in da zato pač služi ime znanstvenega real- nega. Drugič, gotovost, da so racionalni argumenti, ki se doti- kajo izkustva, že momenti tega izkustva" (114). Na prvi pogled se tu namreč odpira možnost, da Bachelardov koncept znanstvene "sinteze teorije in prakse" povežemo s poudar- janjem prednosti teorije pred izkustvom in s psevdodialektičnim "posredovanjem" eksperimentalne baze in teorije empiričnih zna- nosti v sodobni analitični filozofiji: preko te povezave episte- mologije potem ne bi bilo težko umestiti v t.im. "objektivistično dojetje" naravoslovnih znanosti. Še več, Bachelardovo prepozna- vanje "elementov kopernikanske revolucije v...delu znanstvenega preci- ziranja...natančnosti ne označuje objekt, marveč metoda (126), njegovo vztrajno zagotavljanje, da je teoretsko znanstveno spo- znanje vedno že tehnično, po svoji notranji strukturi usmerjeno 3 Cf. P. Guery, op. cit. 113 na "produkcijo fenomenov": tako kot d* "instrument v modernem naravoslovju zares upredmeten teorem" (137), tako morajo biti "pogoji aplikacija koncepta inkorporirani v samem pomenu konep- ta (134), ...fenomenologijo razširja fenomenotehnika. Pojem je postal znanstven v meri, v kateri je postal tehničen tako, da ga spremlja tehnika realizacije (135)1•••spoznanje postaja _ objektivno, ko postaja instrumentalno (l4oj,...ko smo sledili moderni fiziki, smo zapustili naravo, da bi vstopili v tovar- no fenomenov (143)", dalje, Bachelardova radifikacija Descartovega cogita v "instru- mentalni cogito" - "oko za mikroskopom je popolnoma akceptiralo ins|rumentalizaci- jo, samo je postalo instrument za instrumentom" ali nas vse to ne navaja k temu, da razberemo v francoski epi- stemologiji instrumentalno-tehnično (samo)razumevanje znanosti par excellence? 9 G. Bachelard, L'Activité rationaliste de la physique con- temporaine, 1951, cit. po Fichant 1973» 153. 10 Če uporabimo tu pojem, s katerim opredeljujeta bistvo^ ideologêma Znanosti tako hermenevtična filozofija kot "kritična teorija družbe", se pravi i dva tokova, ki se^razumeta kot rea- firmacija heglovske refleksije v sodobni meščanski filozofiji in v marksizmu. Da je teoretsko naravoslovje razpiranje dejan- skosti z vidika tehničnega razpolaganja nad opredmetenimi narav- nimi procesi (Habermas 1973 , 236 ff.), pri čemer sam "trans- cendentalni okvir" instrumentalnega delovanja v znanstveni re- fleksiji ni in ne more biti vpotegnjen, je topos, kjer se sre- čujeta tako Habermas kot Gadamer. Ne glede na hermenevtično ne- sprejemljivo Habermasovo vztrajanje na nekakšni^nasebnosti na- rave _ » n a naravi ostane, naj še tako daleč razširjamo našo teh- nično razpolagalno moč nad njo, neko substancionalno jedro, ki - se nam ne razpre" (46) - in ne glede na "marksistično" _ nesprejem- ljivo Gadamerjevo razumevanje sodobne znanosti kot radikaliza- cije grškega nauka o logosu, tj. govora kot izkazovalnega govora (logos apophantikos) (Gadamer 1967, 48, 53), operira za oba na- ravoslovno spoznanje na ravni neposredovanih dvojic teorija/prak- sa, subjekt/objekt, logično/historično, in je kot takšno zoper- st avl,i eno/obme j .eno s praktično-kritično (samo)refleksijo^zgodo- vinskih družbenih znanosti in filozofije. Moderno metodično znan- stveno raziskovanje, sovisje metodične konstrukcije^in tehnič- nega proizvajanja, je "...vedenje, naravnano na veščnost ugo- tavljanja /Machenkonen/, je vedoče obvladovanje narave, tj. teh- n i k a . . . ^ ravno to ni praksa" (Gadamer 1977, 176), se pravi, na- ravoslovno teoretsko spoznanje ni že kot takšno, kot teorija, 114 Vendar nas mora pred prehitrimi navezavami opozoriti - ne morda Bachelardovo iskanje referenc za njegovo pojmovanje aktiv- nega človeka, vpisujočega svojo tehniko v naravo 1 1 , v Marx/En- gelsovi "Nemški ideologiji" - pač pa nas mora pred prehitrimi identifikacijami opozoriti odsotnost konceptov, ki bi pri Bach«« lardu merili na problemsko polje "kriterija empiričnosti" kot merila za znanstvenost teorije, torej na prisotnost zagat pozi- tivističnega načela verifikacije in/ali, kot skorajda že ni več treba dodati, nepozitivističnega načela falsifikacije znanstve- nih stavkov. Kljub Popperjevemu zatrjevanju asimetričnosti obeh načel, v načelu falsifikacije namreč še ne moremo videti preloma s t.im. klasično "analitično paradigmo znanosti". Vse prej gre za korek» cijo nekaterih njenih postavk (predvsem zavračanja možnosti "čistih" empiričnih dejstev in ustreznih bazičnih stavkov), ko- rekcijo, ki je potrebna, da bi lahko ta paradigma na podlagi svo- jih predpostavk sploh stekla in se razvijala. Popperjev premik od raziskovanja ustroja logike znanstvene pojasnitve k razisko- vanju logike razvoja znanstvene teorije predstavlja samo konse- kventno razvitje tistega dojetja napredovanja znanosti - konti- nuiranega procesa "upornega in brezobzirnega" isakanja načelno praktično učinkovito tako, da bi "preinterpretiralo" ta trans- cedentalni okvir pravil konstitucije svojega predmetnega podro- čja, katerega del je. Ta po svojem "pojmu" ne-praktična, kot sredstvo za njej vnanje smotre koncipirana matematična naravoslovna znanost - ce je si- cer že način njenega spraševanja in raziskovanja usmerjen k ob- vladovanju bivajočega "...in ga je treba v toliko imenovati v sebi praktičnega" (Gadamer 1965, 429 ff.) t pa je uporaba spoz- nanj za raziskovalca samega nekaj sekundarnega (ibid.), strogo vzeto zunaj-znanstvenega, čeprav seveda lahko problem uporabe spoznanj sam zopet postane predmet znanstvenega raziskovanja - je zato v bistvu nezgodovinska: "...kajti struktura in predmet filozofije...nista v enaki meri neodvisna od svoje zgodovine kot so to posamične discipline (orientirane po matematičnem pojmu eksaktnosti)." (Schmidt 1978 , 127); "...interes, ki pri napredku naravoslovja ali matematike usmeri pozornost na njeno sopripadnost zgodovinskemu trenutku, je sekundaren. Spoznavno vrednost naravoslovnega ali matematičnega spoznanja pušča ta in- teres neprizadet" (Gadamer 1965, 267). 11 Bachelard, op. cit., 142. 115 nedosegljive resnice - ki ga analitična paradigma že implicira, kolikor veže sodobno znanstveno prakso v zadnji instanci na kan- tovsko ozadje nasprotipostavljenosti biti in mišljenja, subjek- ta in objekta. V svojem propagiranju "kritičnosti" 'znanosti ostaja Popper zavezan temeljnim načelom predheglovskagameščanskega racionali- zma, kar s pridom izkoriščata proti njemu tako Habermasova "mar- ksistična" kot Aplova transcedentalno-hermenevtična kritika. Po- zitivistična samokritika problema bazičnih stavkov sicer spodbi- ja možnost neposrednega stika s predmetnim svetom preko čutnih zaznav in izpostavlja odvisnost bazičnih stavkov tako od fizikal- nih hipotez, vsebovanih v pojmu tega, kar se konstatira, kot od zakonov, predpostavljenih in apliciranih pri konstrukciji meril- nih instrumentov. Vendar sloni v tej samokritiki nemožnost 'in- tentio recta' pri stiku z realnostjo - dejstva so vedno že zaje- ta v mrežo teoretskih hipotez - na dojetju realnosti kot nedose- gljivo-iracionalne transcendentne nasebnosti. Aplu zato tudi ni težko dokazati, da mora Popperjeva teorija kot pogoj možnosti znanosti predpostaviti raven transcendentalne subjektivnosti - - razlika od Kantove zastavitve je le v tem, da ne gre več za zunajsvetno "zavest nasploh", marveč za "transcendentalno je- zikovno igro transcendentalne komunikacijske skupnosti" Prav kolikor bomo pri Bachelardi zaman iskali učinkovanje kantovske kategorialne dediščine, se moramo izogniti površaia ant logijam: Bachelardove epistemologije ne bomo izmerili, če bomo nanjo polagali merilo naravoslovni, instrumentalni razum vs. praktično-hermenevtični, praktično-kritični filozofski ura, dru- gače rečeno, raven neskončnega iskanja načeloma nedosegljivega 12 Cf. K-0 Apel, Transformation der Fnilosophie II, Frank- furt/M 1976. Proti domnevi, ki je pripravljena sprejeti Popper- jevo "kritično stališče", njegovo "idejo preverjanja neke teo- rije preko njene negacije" za "eminentno dialektično" (Ule 1977, 97), je mogoče navesti, sledeč Habermasu, Hegla samega in njego- vo podobo "dovrščujočega se skepticizma". Abstraktni pripravlje- nosti na brezpogojni dvom pa lahko zoperstavimo tudi Bachelard- ovo zahtevo po "...dvomu, specificiranem s predmetom. Zoper enkrat ne verjame- mo v učinkovitost dvoma na sebi, dvoma, ki ni uporabljen na svo- jem predmetu" (Bachelard 1971, 129). 116 vs. raven vnaprejšnjega najdevanja kot pogoja iskanja. Prepro- sto zato ne, ker pri Bachelardu nimamo več opraviti s samopre- zentnim in s potrebnim spoznavnim orodjem opremljenim subjektom, zoperstavljenem tistemu, kar naj to orodje preoblikuje - zunan- ji empirični fakcititeti, s katero je mogoče razpolagati in jo podrejati njej tujim smotrom. Epistemologija prebije to raven na- sprotipostavljenosti "subjekta" in "objekta" tako, da znanosti prisoja "filozofsko" zmožnost, se pravi, da distanco teorije in danosti vpotegne v znanstveni diskurz, kjer se "reflektira" kot njegova "notranja distanca". "Ne gre več za to, da zoperstavl jamo osamljeni duh in indiferen- tni univerzum" (Bachelard 1971, 114), 13 sodobna znanstvena spoznanja "zaznamujejo popolni poraz neposrednega" (96). Tako resnice znanstvenega spoznanja za epistemologijo ne zago- tavlja več znanstveni predmet kot neke vrste miniaturni, reduci- rani model običajnega sveta reči: za znanstveno objektivnost ni konstitutivna pozitivna realnost, marveč moment negativnosti, to, kar znanstveno spoznanje ni - tj. prelom s predhodnim, vsak- danjim vedenjem: "Dejansko je znanstvena objektivnost možna samo, če smo prelomi- li z neposrednim predmetom, če smo se ubranili zapeljivosti prve izbire, če smo zadržali in oporekli mislim, ki nastajajo iz prvega zapažanja" (123). Namesto pojma znanstvene objektivnosti kot strukturnoadekvatne- ga izražanja realnosti uvede Bachelard koncept "objektivizacije": "Zares, zmotno hočemo videti v realnem določujoči razlog obje- ktivnosti, medtem ko ne moremo nikoli prispevati kaj drugega kot dokaz pravilne objektivizacije... Določiti kako objektivno značilnost ne pomeni položiti prst na absolut, marveč pomeni dokazati, da pravilno uporabljamo neko metodo" (3°). Resda znanstveno mišljenje prodira v procesu objektivizacije če- dalje globje v realnost, vendar moramo, kadar govori Bachelard o "objektivizaciji misli v iskanju realnega" (31)» o čedalje večji globini objektivnosti, ki jo raziskuje moderno naravoslov- je, tudi upoštevati, da je "realnost", ki čaka znanost na dnu te 13 Kakršno je, po Bachelardu, že Cavandishev dokaz, da voda ni element in paralelno Lavoiserjevo odkritje v zvezi z zrakom 117 globine, sam proces realizacije, "realno ni drugega kot realizacija" (77). Kakršnokoli "substancioalno jedro" realnega, njegovo domnevno nedostopna skrivnostnost, je potemtakem vedno tudi že skrivnost- nost spoznavajočega duha, natančneje, učinek njegove "predsod- kovne" strukture: "Toda pred skrivnostjo realnega duša ne more, z dekretom, osta- ti ne omadeževana... Ko se duh prezentira znanstveni izobrazbi, ni nikoli mlad. Celo prestar je, kajti nosi starost svojih predsodkov" (159). Znanstvene aktivnosti zato ni več mogoče, kot ugotavlja Ba- chelard, označiti s skeptično podobo Izis, s katere nenehno pa- dajo tančice, pa jih vendar ohranja dovolj za zakritje svoje skrivnosti. Prodiranje znanstvenega mišljenja v globino obje- ktivnosti pomeni razširjanje racionalnosti v njenem ozavedanju: globje ko prodira eksperiment, bolj sistematično se organizira vedenje in "zavest o racionalnosti povezuje misleče^bitje z njenim samim ravno v izvajanju njegovega mišljenja" (?1). In res, če že katera, potem bi za Bachelardov koncept znan- stvenega duha veliko bolj veljala podoba, če parafriziramo, o globini (znanstvenega) duha, ki je globoka le toliko, kolikor duh tvega, da se v svojem razlaganju razširja in se izgublja. Veliko bolj: če namreč nezvedljive "epistemološke ovire" ne bi preprečevale, da bi si znanstveni duh z vrnitvijo vase kdajkoli razodel svojo "sistematično organiziranost". Znanstveni predmet je torej za Bachelarda konstruirani pred- met - a brez instance izvornega konstituensa. Bachelardova filo- zofija konstituiranja, "na vsak način se mora neposredno umakniti pred konstruiranim" (119), ne uvaja, kot pravi Fichant, nikakršnega idealizma konstituira- jočega subjekta. Bachelard sam bo govoril o paradoksu, da je racionalizem filozofija, ki nima začetka, da pripada "redu vno- vičnega začetka", "ko ga definiramo v eni njegovih operacij, se je vedno že znova začel" (24). Če strnemo to, za kar nam gre, ne upoštevajoč konceptualne ne- 118 domišljenosti Bachelardove "filozofije konstituiranja": proti poziciji epistemologije ni več mogoče izigravati Heglovega mo- dela Kantove spoznavne teorije, modela, ki predstavlja, denimo, tudi še osnovo Gadamerjevega umevanja znanosti. "Nasebnost", na katero da meri znanstveno raziskovanje, to se pravi, svet pred- metnosti, ki bi ga bilo mogoče v dovršenem spoznanju narave, vsaj idealno, objektivno spoznati, ta "svet nasebnosti" je, po Gadamerju, pojem, ki je sam relativen glede na "Seinssetzung", implicirani v naravoslovnem spraševanju. Dozdevna objektivnost naravoslovja je pravzaprav mesto skrajne subjektivnosti, pojem "nasebnosti" ima v naravoslovju značaj "določitve volje": "Kar je na sebi, je neodvisno od našega mnenja in hotenja. To- da v tem, ko je vedeno v svoji nasebnosti, ¿je ravno s tem pos- talo razpoložljivo tako, da lahko z njim računamo, tj. ga pod- rejamo našim smotrom" (Gadamer 1965, 426). Skratka, svet nasebnosti, ki ga spoznava znanost in od ka- terega prejema svojo objektivnost, je v resnici nasebnost oz. bit z_a znanstveno zavest - samo da se ta "vnaprejšnji zasnutek predmetnega področja" v znanosti dogaja nenehno za njenim hrbtom. Da bi spoznal "bivanjsko relativnost" nasebnosti mora znanstve- nik izstopiti iz znanosti in postati filozof. Kar Bachelardov koncept znanstvene produkcije ubrani pred tako zgrajeno filozofsko obrnejitvijo znanosti, je dejstvo, da je v epistemologiji prav to, kar je za hermenevtiko privilegirano spoznanje filozofije, rečemo mu lahko spoznanje "subjektivnega presežka" pojma nasebnosti, postavljeno za eminentno znanstveno določitev predmeta znanosti. Le-ta je za znanost, po Bachelardu, koncipiran, v nekoliko svobodnem prevodu, kot mišljenina: "Epistemološka revolucija, ki jo uvaja mikrofizika, pelje med drugim k nadomestitvi fenomenologi je z noumenologijo, to se pra- • ' inizacijo mišljenin /objets de pensée)" (Bachelard Znanost je na ta način sama sposobna izreči resnico "naseb- nosti", da je mamreč nasebnost za znanstveno zavest, ali, kar pomeni isto, sposobna je spremeniti "podobo" znanstvenega duha v spremembi njegove predmetnosti. Tu misli Bachelard dejansko veliko bolj "heglovsko" kot heideggerjanski tradiciji zavezana 119 hermenevtika: tako Bachelard kot Gadamer izhajata iz tega, da je v racionalni strukturi moderne znanosti ukinjena distanca do izkustva, da je "doživljeno integrirano v strukturnem", oz. po- vedano v hermenevtičnem besednjaku, da se je sodobna fizika od- trgala od postulata nazornosti vsakdanjega zdravega razuma ter vključila v svpj sistem tudi že povezanost med merjenimi veli- činami in opazovalcem, ki meri (cf. Gadamer 1965, 428). Posle- dica te znanstvene vključitve "opazovalca", se pravi, posledica tega, da sam subjekt zadobi status raziskovalnega objekta, je seveda ravno popolna izključitev/nevtralizacija subjektivnosti, irelevantnost kakršnegakoli "naravnega izkustva sveta" za zna- nost - ni ga torej sveta mimo sveta fizike oz., kot ugotavlja Gadamer, znanost se je univerzalizirala in totalizirala, "svet fizike" se je dokončno uspel uveljaviti kot edino resnični, na- sebni svet, takorekoč kot "absolutni predmet" (ibid.). Tečaj, ki to hermenevtično obrazlago obrača je, da pojem "absolutnega predmeta" ni, kot to postavlja Gadamer, pozabljajoč na Hegla, ekvivalenten pojmu "lesenega železa" (428). Pojem "absolutnega predmeta", tj., predmeta v popolni izključitvi sub- jektivnosti, v popolni odmislitvi njegovega nasprotja, subjekta, namreč že v sebi predpostavlja "relativnost" in se sam v sebi sprevrača v svoje nasprotje, v relacijski pol "absolutne subje- ktivnosti" — ravno v tisto "misljenino", točko absolutnega ob- jekta/absolutnega subjekta oz. vnaprejšnje vštetosti subjektiv- nosti v objektivnem / objektivnega v subjektivnosti, ki tvori za Bachelarda "predmet" znanosti. Drugače rečeno, dejansko je v epistemologiji znanstveno spo- znanje kot do kraja prignano, čisto instrumentalno-tehnično spo- znanje se pravi, kot spoznanje, ki mu ne stoji nasproti nobe- na praktično-kritična raven več - že samo v sebi svoja negacija, samo v sebi se sprevrača v svoje nasprotje: produkcija znanstve- nih pojmov zadobiva značaj v sebi praktičnega spoznanja. S pre- bojem "epistemoloških ovir", tistih "proti-misli" v miselnem si- stemu oz. spoznavnem aktu notranjih, za njega samega funkcional- nih "blokad" mišljenja (Bachelard 1971, 158 ff.), se namreč spre 120 meni tudi sam subjekt spoznanja. Tako je, z enostavnim primerom, "...šivalni stroj našel svo^e udejanjene, ko so prski&ili s postu» si, da bi posnemali gesto šivilje, in utemeljili nit na novi bazi" (llo), in tako ugotavlja Bachelard, sam dolgo časa dejaven kot pedagog, da učitelj naravoslovja pozablja, "...da vstopa mladostnik v pouk fizike že z določenimi empirič- nimi znanji: zanj pač ne gre za to, da eksperimentalno kultu- ro pridobi, marveč, da jo spremeni... (162). Vsak realni napre- dek v znanstvenem mišljenju nujno povzroča konverzijo. Napred- ki modernega znanstvenega mišljenja so določili transformacije v samih načelih spoznanja" (121). V Bachelardovi navidez idealistični rešitvi problema realno- sti znanstvenega predmeta"^ je tako ohranjena materialistična zastavitev analize znanstvene produkcije: znanstveno spoznanje je koncipirano icot v sebi protislovno, jre prav za tisto zasta- vitev, ki je v hermenevtični filozofski refleksiji že vnaprej izključena: "Fizika, ki bi izračunala samo sebe in bi bila svoj lastni izra- čun, bi ostala protislovje v sebi" (Gadamer 1965, 429). S tem smo se znova dotaknili vprašanja belin epistemološko postulirane "konstrukcije realnega", ali, v pozitivni formula- ciji, vprašanja "sinteze" pri Bachelardu: tistega posredovanja notranjega nasprotja znanstvenega spoznanja namreč, brez kate- rega bi Bachelardova postavka "absolutne objektivnosti/absolu- tne subjektivnosti" nenehno nihala med takšnim ali drugačnim transcendentalizmom in med legitimiranjem "realnosti" s takšnim ali drugačnim naturalizmom. Odgovor na to vprašanje bi kakopak zahteval bolj imanentno analizo epistemologije, kot jo dajemo tu - zato ga bomo še enkrat zaobšli. Nedvomno je, da lahko iz znane Bachelardove topologije 1 ^, 14 "... predlagamo, da /filozofski problem odnosa med re- sničnim in relanim/ formuliramo na naslednji način: kako lahko resnični pripravi realno, ali celo, v nekem smislu, kako lahko resnično postane realno?" (Bachelard 1971, 32). ^ idealizem konvenc i onali z em formalizem 121 ki razporeja tradicionalne filozofske spoznavnoteoretske pozi- cije na osnovi njihove distance do znanosti, razberemo težnjo po centriranju različnih teoretskih praks v znanstvenem duhu, tako da bi le-ta zaobsegel v sebi različne ravni in specifi- čne forme "spoznavnega prisvajanja realnosti", napredek znano- sti pa bi bil prienačljiv nekakšnemu v epistemologiji sklenje- nemu "procesu samo-rektifikacije" znanstvenega duha. Toda, ali ne bi mogli smer puščic, ki kažejq pri Bachelardu na izhajanje filozofskih priprav iz trdne središčne pozicije znanstvene ak- tivnosti, obrniti tako, da bi topologija sedaj označevala (hi- storični in logični) proces "vpada", "vključitve" filozofije v znanost? Najmanj, kar bi s tem pridobili, je, da bi Bachelardo- ve izjave o dveh filozofskih polih fizike, o dialogu uma in te- hnike kot o aktivnem središču filozofske dejavnosti znanstvenega mišljenja, obvarovali pred vulgarno razlago, ki hoče "filozo- fičnost" znanosti razumeti kot prisotnost "kali" ali pa, v bolj skromni varianti, kakega "vidika" v sebi identične filozofske problematike v znanosti" 1 "^. Drugače rečeno, zdržali bi protislov- nost Bachelardovega koncepta dialoga med teorijo in prakso kot filozofija produkcije znanstvenih spoznanj: aplicirani raciona- lizem in tehnični materializem i pozitivizem . 4 . empirizem realizem 16 Gf. npr.: "...centralni znanstveni pojmi - pojem števila v matematiki, pojem sile v fiziki, pojem življenja v biologiji - nosijo v sebi vedno filozofsko-kategorialne implikacije, tako kot obratno filozofske kategorije - kategorija materije, katego- riji nujnosti in slučajnosti - vedno nosijo v sebi znanstveno -pojmovne implikacije" (H-J Rheinberger 197?j 97) - takšna ne-to-ne-ono-dialektika "implicira" v sebi predstavo filozofi- je kot "specialnosti občega". Drugo, kar bi s preobrnitvijo puščic pridobili, je, da opredelimo belino, ki jo pušča Althu- sserjeva teorija o zvezi med znanstvenikom in materialističnim filozofom, kolikor Be zna določiti, kako dejansko delujejo fi- lozofske kategorije v znanstveni praksi (cf. Althusser 1974, 113). 122 znotrajznanstvenega in hkrati zunajznanstvenega, v našem pri- meru, filozofskega" momenta znanosti. Tu bi bilo potrebno Lecourta še enkrat posredovati z Bache- lardom: če je namreč predpostavka za naš obrat navezava na sklep, ki ga iz Bachelardove topologije izpelje Lecourt - "a) kar izdajajo za vsebino filozofije ni drugega kot halucina- torično materializacija distance filozofije do naravoslovja" (Lecourt 1972, 24) - pa začne sklep, po našem mnenju, produktivno učinkovati šele, če mu vzamemo njegov izpeljani značaj in ga beremo skupaj z Ba- chelardovo postavko filozofskega dialoga v središču znanstvene aktivnosti. V tem trenutku najnreč ne gre več zgolj za to, da je vsebina filozofije, velike filozofske teme, razglabljanje v ok- viru opozicij narava/kultura, teorija/praksa, inte}.egibilno/ čutno itn., samo ideološko samorazumevanje filozofije v njenem odnosii do znanosti - ideološka reprezentacija razdalje, ki loči filozofijo od znanosti, toda reprezentacija, ki ostaja znanstve- ni aktivnosti v bistvu vnanja, saj je znanstveno spoznanje oh- ranjeno kot referenčna točka filozofske dejavnosti. Prav tako postane vidno tudi, da je ravno po svoji razdalji do znanosti fi- lozofija že v znanosti, da je filozofska refleksija znanstveni spoznavni produkciji notranja ravno v svoji zunanji funkciji, natančneje, v svoji funkciji vedno že "napačno razumljene", spregledane notranje zunanjosti znanstvene prakse. Da bi se torej približali "temeljni značilnosti" epistemo- logije, njenemu prelomu s tradicionalno filozofsko refleksijo znanosti, je dovolj, če vzamemo resno naslov enega izmed Bache- lardovih del - "La philosophie du non". "Filozofija ne-ja" - ki je po svoji vsebini teoretsko dognanje "fakturna...da reče novo izkustvo ne staremu, saj drugače povsem očitno ne gre za novo izkustvo" T^achelard 1971, 122). Bachelardova zahteva filozofiji, da mora sprejeti v svojo zavest nove značilnosti novih fizikalnih in kemijskih znanosti (12), njegov poskus, da bi mislil konceptualno reorganizacijo naravoslovnih in matematičnih disciplin na začetku našega sto- letja - razvoj ne-evklidske geometrije, relativnostne teorije, 123 začetkov mikrofizike - da bi "zapopadel" te "znanosti brez prednikov...brez analogona v preteklosti... zna- nosti, ki pričajo o revoluciji modernega naravoslovja" (196 f.), je veliko več od zapoznelega in znanstveni praksi vnanjega zabe- leževanja in razlaganja znanstvenih prelomov in prestrukturacij. Jasneje rečeno: to, čemur pravi Lecourt Bachelardova "subsumacija radikalne novosti modernega naravoslovja pod kate- gorijo ' N e . i z p o s t a v l j a n j e filozofskih implikacij iz 'Ne-ja', ' s novi duh zoperstavil predhodni znanosti" (Lecourt 1972, je treba dojeti tudi kot novo, strogo znanstveno konceptualiza- cijo funkcije kategorije Ne v tem, kar je veljalo za kompleks pozitivnih resnic, kot novo znanstveno določitev momenta nega- tivnosti znotraj pozitivnega znanstvenega spoznanja. Produktivno jedro epistemologije, tisti njen presežek nad ravnijo tega, kar hoče reči, lokaliziramo tako v njenem, pogoj- no rečeno, konceptu "notranje meje" znanstvenega spoznanja. S tem mislimo na epistemološko vpotegnitev vsega, kar je v naj- različnejših inačicah tradicionalnega samorazumevanja znanosti delovalo kot akcidentalno drugo, kot enostavna zunanjost kohe- rentnega in bistvenega notranjega sistema znanstvenih stavkov - se pravi, predmeta znanosti, resnice, zmot in nerazrešenih vprašanj znanstvenega spoznanja, zgodovine znanosti, produkcij- skega procesa pridobivanja rezultatov, specifičnih zunajznanstve- nih spoznavnih praks: vsakdanjega spoznanja, filozofske refle- ksije itd. - skratka, kot vpotegnitev te zunanjosti, drugosti prav v njeni nezvedljivi zunanjosti, drugosti v notranjost znan- stvenega sistema. Ta "zunanjost" znanstvenih praks, ki sta jo proti znanostim vzdrževali tradiciji pozitivizma in hermenevti- čnega, pa tudi "kritično-teoretskega" antipozitivizma, je kon- ceptualizirana v Bachelardovi epistemologiji kot takorekoč not- ranji konstitutivni moment, kot "notranja zunanjost" znanosti: znanstveni diskurz vpiše pri Bachelardu samo razdaljo do pred- meta, zgodovine...zunajznanstvene filozofije, torej samo distan- co med "notranjim" in "zunanjim" v svoj tekst. Znanstveno vedenje ni več zagrajeno z "nevtralnimi, zapu- 124 ščenimi, incLiferentnimi" in v vsem tem "obvladujočimi jo meja- mi" (Bachelard 1971, 18 ff.), ampak je omejeno samo v sebi, aktivna produkcija znanstvenega mišljenja se vzdržuje v odnosu do svoje meje: "Edino znanost je usposobljena, da potegne svoje lastne meje" (ibid.). Znanstveno spoznanje deluje tako, kot nenehni proces 'refleksije lastnih predpostavk': "Seveda pa za znanstveni duh jasno zarisovanje mej pomeni, da jih že prekoračuje" (ibid.). Glede na potezo epistemologije, ki jo ponavadi označujejo kot Bachelardovo "večno polemiko proti filozofiji", torej gle- de na nujnost nenehne polemične korekcije znanstveni praksi "no- tranje" filozofske refleksije, se seveda postavlja vprašanje, ali ne bi glede vpisa distance med notranjim in zunanjim v znan- stveni diskurz pravzaprav morali reči, da je vpisana kot vedno že spregledana, izrinjena distanca. "Zunanjost" znanosti za Ba- chelarda sicer ni več enostavna, tj. zoperstavljena "zunanjost", prav tako pa tudi ni postavka refleksije znanstvenega diskurza v samem sebi: vse prej bi lahko rekli, da nastopa kot nadomesto- valec tega, kar mora produkcija znanstvenih pojmov izključiti, da bi se lahko spostavila kot notranje koherentni sistem spoz- nanj . Produkcija znanstvenega mišljenja zadobiva tako s svojo epi- stemološko refleksijo podobo procesa samo-nanašanja: obrat znan- stvenega spoznavanja k predmetu spoznanja je vedno tudi že spe- cifičen način njegovega prepoznanja-sebe-v-predmetu. V toliko bi lahko rekli, če parafriziramo neko znano misel, da začenja epistemologija odkrivati, kako deluje na ravni naravoslovnega znanstvenega diskurza nekaj , kar je v vseh točkah homologno ti- stemu, kar se dogaja na ravni filozofskega samozavedanja: episte- mologija na področju znanosti takorekoč opravlja 'posel filozo- fije'. Toda, če delujejo mehanizmi samorefleksije na področju znanost enako vešče kot na področju filozofske refleksije, pa je filozofija s tem hkrati izgubila prav tisto, kar je uspela 125 ohranjati kot svoj, čeprav še tako ogroženi privilegij. Episte- mološko "vključevanje" filozofske refleksije v delo znanosti, njeno opravljanje "filozofskega posla" ima za posledico radikal- no preobrazbo tega "posla" in začrtuje popolnoma nov status fi- lozofske refleksije. Svojstvenost na področju znanstvenega raziskovanja odkrite- ga delovanja samorefleksivnih mehanizmov je namreč, da jim manj- ka prav bistvena svojstvenost. filozofske samorefleksije, poskus samoutemeljitve v ponotranjenju/zaobseženju vsake zunanje meje. Samonanašanje znanstvenega spoznanja, njegova struktura prepo- znavanj a-sebe-v-predmetu ne more nikoli doseči točko v sebi sklenjene resnice: rezultat tega samonanašanja, znanstveni pred- met, je v svoji resnici/realnosti konstruiran preko ovinka "ne- -prepoznavanja", spregledanja. Znanstveni predmet je v sebi po- dvojen predmet, "nadobjekt". Je vselej tudi rezultat presoje znanstvenega materiala, ki je nekoč i®el status znanstvene re- snice, v njegovi resničnostni zahtevi, to se pravi, r^z'ultat procesa razmejevanja od napačnih spoznanj/zmot, ki so omogoča- le njegovo "prvotno" resničnostno zahtevo - in je hkrati "več" kot ta rezultat. Konstruiranje znanstvenega predmeta je namreč kot proces rekonstrukcije resnice/realnosti predmeta podvrženo istemu zakonu 'l»či, ki spostavlja temo', "v duhu danih ovir poduhovljenju...za znanstvenika se spoznanje dviga iz neznanja kot iuč iz teme. Ne vidi pa, da je neznanje splet pozitivnih, trdovratnih, povezanih zmot...da je duhovna tema struktuirana, in da mora zato sleherno pravilo objektivno spoznanje pogojevati korekturo objektivne zmote" (Bachelard Odkritje novega predmeta je zato v svoji "novosti" pravza- prav vedno že nekako spodletelo: ko bo "praktik" v svojem ekspe- rimentu prinesel prvo sporočilo o novem fenomenu, bo "matematik -teoretik" takoj modificiral vladajočo teorijo. S svojo - nedvom- no zapoznelo-- modifikacijo bo pokazal, da bi teorija novost pravzaprav bila morala predvideti, hkrati pa bo dal s tem prak- tiku možnost, da znova odkrije "nov" fenomen, z zavestjo, da je problem dobro ugledal edino zato, ker ga je bilo moči predvide- ti (Bachelard 1971, 112). 1971, 158, 12o 126 Realnost, ki jo "razkriva" znanstveno spoznanje, se vselej kon- stituira za nazaj, "razkritja realnega potekajo vedno rekurentno" (158), kot vselej že presežena, kot nikdar dosežena v "celoti", in za- to v svojem vnazajšnjem značaju vselej že "odprta" za prihod- nje raziskovanje: "Nikoli ni realnost tisto, 'kar bi si lahko mislili' marveč je vedno to, kar bi si bili morali misliti" (ibid.). Znanstveno spoznanje se tako resda v svojem predmetu nana- ša na samega sebe, toda v tej njegovi samorefleksivnosti je pri Bachelardu ohranjen neki nenavadni "presežek realnosti": real- nost, ki bo ostala "zunaj" znanstvene določitve in vedno že ča- kala nanjo, se namreč ne nahaja onstran samonanašajočega se znan- stvenega diskurza, tudi v podobi kake zaobsegajoče "celote smi- sla" ne, prav nasprotno, je tostran njega. Opredelimo jo lahko kot neki nedosegljivi objekt(iv)ni moment sredi samorefleksij- skega procesa - po svojem "bistvu" se lahko edinole prikazuje- za nazaj, denimo v obliki epistemoloških ovir. S preprostim prenosom in uporabo delovnih sredstev filozo- fije na področju naravoslovnih znanosti izkaže tako Bachelard legitimno pravico znanosti do "samoodločanja" in nudi hkrati, kot ugotavlja Lecourt, "elemente za ne-filozofsko teorijo fi- lozofije" (Lecourt 1972, 6 0 ) . Specifičnosti in avtonomnosti znan- stvene prakse namreč ne ubrani tako, da bi pred strogim očesom filozofa dokazoval in zagotavljal, kako da je znanstvena praksa vendarle v sebi, čeprav bolj implicitno, tudi "filozofična", tudi "dialektična", še manj jo ubrani tako, da bi filozofu za- radi njegovega nepoznavanja znanosti odrekel kompetenco razprav- ljanja o njej. Pač pa jo ubrani tako, da filozofu pokaže "nepo- znavanje" njegovega lastnega predmeta in njegovih lastnih delov- nih sredstev, "nepoznavanje", ki ni nikakršna filozofova empi- rično-psihološka hiba, ampak sodi k "filozofskemu poslu" same- mu: "diferencialna filozofija naravoslovja" se dotakne proble- ma, da deluj e sredi samorefleksijskega procesa — kot pogoj nje- gove možnosti - neki nemožni ne-refleksijski, za nazaj ne-refle- ktirani moment razberljivi presežek. 127 Če skušano doslej povedano strniti: sa Bachelardovo episte- mologijo j« mogoče reži, da prakticira in omogoča historičnoma- terialistično konceptualizacijo razmerja med znanostjo in filo- zofijo, zgrajeno na pripoznavanju zgodovinskosti sklopa različ- nih naravoslovnih znanstvenih praks. To pomeni, da nas raven materialnih Bachelardovih analiz navaja k stražjemu dojetju te- ga, kar izkristalizira Lecourt za njegov "najnatančnejši dose- žek": spodleti poskus kritike tradicionalne spoznavne teorije, ki konec koncev zopet uvede nov "aggiornamento" filozofije, ki pa ravno v svojih nekonsekventnostih razkriva mehanizem filozof- ske operacije v odnosu do naravoslovja (Lecourt 1972, 60) in nudi v tem elemente za ne-filozofsko, tj. materialistično teo- rijo filozofije in zgodovine znanosti. In ta presežek epistemo- logi je nad Lecourtovo kritiko vidimo prav v tistem, kar je, po Lecourtu, njena omejenost: da namreč Bachelard "ne more misliti odnosa znanstvenega in ne-znanstvenega kot di- ferencialne zgodovine" (56), "diferencialne zgodovine tega, kar bi mi imenovali znanost in ideologije" (55). Dojetje te zgodovine predpostavlja namreč "znanstveno utemeljen pojem ideologije", ki ga daje edinole marksistična znanost zgo- dovine (ibid.), tako da navsezadnje Bachelard, po Lecourtu, ne more misliti povezanosti znanstvenega in ne-znanstvenega v znan- stveni praksi, ker ne vidi v zgodovini znanosti nekega "relativno avtonomnega področja znanosti zgodovine ... majhne pokrajine znotraj velikega kontinenta" (18). Proti temu Lecourtovemu "materialističnemu branju idea- lističnega teksta"postavljamo, da Bachelardova epistemologija nedvoano daje elemente za historičnomaterialistično pertinentno teorijo filozofije, da prav tako nedvomno tisti "najnatančnejši dosežek" Bachelardove epistemologija - novo dojetje odnosa med znanstvenim in ne-znanstvenim že sam v sebi usmerja h koncepta- alizaciji tega odnosa preko Harxovega koncepta (znanosti) zgo- dovine. Vendar pa bomo, po našem mnenju, k vzvratni historično- materialistični utemeljitvi epistemologije prispevali le, koli- kor bomo, z îlarxovimi besedami, šli "dovolj daleč v abstrakciji" (cf. ÎIEV 26, 2, 44o). 128 Pri tem nam je lahko najpoprej v oporo Adornova negativna dialektika v njeni obravnavi problema konstitutivnega značaja nepojmovnega v pojmu, tiste utopične točke spoznanja, kjer bi nepojmovno raprli s pojmi, ne da bi jim ga prienačili. To se pravi, pomen ne-ali zunajznanstvenega moramo poiskati najprej znotraj (Bachelardovega) pojma znanstvenega, izhajajoč iz njego- vega zarisa "notranje meje" znanstvenega spoznanja, ne da bi pri tem skušali odnos obeh pojmov prehitro zaobseči ali poveza- ti s kakim tretjim, fundamentalnejšim ali zgolj širšim pojmom: v obliki, denimo, kompleksno struktuirane totalnosti družbenih praks, še zlasti ne moremo tako postopati takrat, če naj bo ma- terialistična teorija zgodovine znanosti kaj več kot ilustracija že znanih postavk historičnega materializma, če naj torej sama prispeva k "vnovičnemu začetku" marksistične teorije. Zato bi pri iskanju "pravilne abstrakcije" še enkrat dali prav Bachelardu proti Lecourtu: kolikor je vpeljava predstave "nezavednega znanstvenega duha" in "psihoanalize objektivnega spoznanja", naj poteka pri Bachelardu v še tako mistificirani obliki, konstitutivni moment epistemološke teoretizacije znanstve- ne resnice in zmote ter je zato ni mogoče kar počez odpraviti kot "psihologistično zamejenost" (Lecourt), bomo ustrezno raven abstrakcije skušali najti na področju teoretske psihoanalize, v "funkciji koncepta Unbegriff ali Begri.ff izvirnega Un", tistega 'negativnega enega' namreč, ki je eno reže, poteze, pre- loma; "Rekli bomo, da je meja TJnbevmsste - Unbegriff, toda ne ne-kon- cept, pač pa koncept, ki manjka (Lacan 198o, 39). Drugače rečeno, ne-znanstveno, ki pri Bachelardu kot "notranja meja" znanstvenega sodi k "celoti" znanstvenega, tako da je šele v ne-znanstvenem znanost na svojem mestu, "pri sebi" v svoji od- sotnosti, v svojem izginjanju, nam zaznamuje, nekoliko ohlapno re- čeno, koncept (znanstvenega), ki manjka na svojem lastnem, mestu, 1 7 konceptu "lastni" manko konceptualnosti. 17 Cf. k temu J-A Miller, Šiv, v: Psihoanaliza in kultura, Ljubljana 198o, s t . 2 5 7 - 2 7 5 . 129 N a o s n o v i t e g a o k v i r n e g a z a r i s a B a c h e l a r d o v e e p i s t e m o l o g i j e in n j e n e g a - za n a s - p o g l a v i t n e g a z a l o g a , se l a h k o o b r n e m o zdaj k r a z d e l a v a m p r o b l e m a z g o d o v i n e in z g o d o v i n s k o s t i z n a n s t v e n i h t e o r i j , k i se o p i r a j o n a d o g n a n j a A l t h u s s e r j e v e t e o r i j e . E p i s t e - m o l o š k e o b r a v n a v e M . F i c h a n t a , p r e d v s e m n j e g o v t e k s t " P r o b l e m z g o d o v i n e z n a n o s t i " , p r e d s t a v i j a j o p r i t e m n e d v o m n o d o v o l j z n a - č i l e n p r i m e r , d a l a h k o n a n j i h p o t r d i m o in r a z v i j e m o n a š o postav- k o , d a je za a k t u a l n o u č i n k o v a n j e e p i s t e m o l o š k e t r a d i c i j e bistve- n e g a p o m e n a n j e n o p o s r e d o v a n j e s k r o g o m t e o r e t i k o v o k o l i A l t h u - s s e r j a . To posredovanje z althusserjanskim marksizmom je, med drugim razvilo tudi tisti vidik epistemološkega pristopa k znanosti, ki je zanimiv za našo raziskavo: razdelani so bili nekateri nastav- ki za historično-materialistično dojetje problema družbeno-zgo- dovinske določenosti naravoslovnih znanstvenih disciplin. Tu mi- slimo predvsem na naslednje vprašanje: kako je mogoče - ne da bi se marksistična filozofija spremenila v "splošnega nadzornika teoretske produkcije", ne da bi padla v "praktično ideologijo, ki se podreja politični ideologiji partije in jo oskrbuje z jam- stvom 'dialektičnih' zakonov" 1 8 - kako je torej mogoče opredeli- ti, da delujejo sredi "čistega znanstvenega odkritja", sredi str gega "empirično-znanstvenega jedra" kot njegovi znanstveno-kon- stitutivni deli zunaj-znanstveni momenti delitve dela, ekonomski 19 interesov, različnih ideologij itd. Odgovor na to vprašanje bi lahko igral nemara določeno vlogo tudi pri "osveščanju" naravoslovnih znanstvenih disciplin: tu iz hajamo iz prepričanj a, da je s» takšno vlogo usposobljen le, koliko se v prvi vrsti zave lastne historično-materialistične zaintere- siranosti. Bolj jasno rečeno - filozofsko razglabljanje o dru?.- 18 Cf. L . Althusser, Zaključena zgodba, zgodba brez konca, Althusserjev predgovor h knjigi d . Lecourta: Lyssenko, Histoire reelle d'une science prolétarienne, Paris 19?6$ slov. prev. v: Problem i-Razprave 163-16«, 1 . XIV, Ljubljana 19?6 . 19 Za problematiko ideologije v znanosti cf. Hilary Rose et al., L'ideo logie de/dans science, Paris 197?. 130 benem značaju naravoslovnih znanosti bo le takrat kaj več kot pod krinko "dialektične bratske pomoči" skrito tradicionalno "izkoriščanje" znanosti, če bo analiziralo, kako je refleksija o znanosti nuj na in potrebna v prvi vrsti za razrešitev proble- ma znanstvenega statusa samega historičnega materializma in same materialistične dialektike. V tem pomenu razumemo Engelso- ve stavke, da mora materializem "z vsakim epohalnim odkritjem že na naravoslovnem področju... spremeniti obliko..."" Fichantova obravnava zgodovine znanosti nam torej nastopa kot primer posredovanja epistemologije in marksizma, to se pra- vi, kot proces razvitja "implicitnega"produktivnega jedra bache- lardovske tradicije epistemologije . Kolikor smo ustrezno raven abstrakcije za dojetje produktivnosti epistemološkega postopka opredelili kot "koncept manka koncepta", predstavlja seveda Fi- chantov zaris zgodovine znanosti tudi eksplikacijo tega koncep- ta: na "primeru" zgodovinskosti znanosti bomo ponazorili delo- vanje te predpostavljene "pravilne abstrakcije" in, kakopak, njen prispevek k pojasnitvi, kako znanstveno resnico uravnavajo "zu- naj -znanstveni" učinki. Povzemimo najprej osnovne linije Fichantovega predloga histo- rične epistemologije, sledeč pri tem "tako tesno, kolikor je mo- 21 goče" (Fichant 1974, lo7; 143) "Problemu zgodovine znanosti". Osnovna namera teksta je konstrukcija koncepta zgodovine zna- nosti, ki je, kot zvemo takoj na začetku, neka nadvse "problema- tična disciplina". Glede na to, da predpostavlja Fichantov pos- kus Bachelardovo epistemologijo preloma, lahko tej trditvi takoj pritrdimo: kakšno zgodovino pravzaprav terjajo postulirane "zna- nosti brez prednikov"? Ves tekst razgrinja nato pred nami razli- čne razsežnosti "problematičnosti", ki jo vsebuje njegova namera, seznanja nas s težavami, postavljenimi pred teorijo, ki hoče os- 20 F . Engels, L. Feuerbach in iztek klasične nemške filozo- fije, v: MEID V, 448, Ljubljana 1975- 21 Pri navedkih iz Fichanta in Canguilhema označuje številka za podpičjem ustrezne slovenske prevode v Problemi-Razprave ? o 9 - ? H , 1. XIX, Ljubljana 1981. 131 voboditi pogled na realno zgodovino znanosti. S tem je mišljena zgodovina, ki ni prienačijiva ne predmetu specializiranih znan- stveno-zgodovinskih člankov in raziskovanj ne uvodnemu zgodo- vinskemu delu znanstvenih učbenikov: grobo rečeno, mišljena je zgodovina kot opis dejanskih produkcijskih procesov znanstvene- nega spoznanja (cf. lo8;148). Ena od poglavitnih težav, tista, na katero razvitje ideje dejanske zgodovine znanosti takorekoč naleti, je ideološka de- formacija raziskovalnega polja 'in njegovega predmeta zaradi de- lovanja "filozofije znanosti" in njenega "modela" znanstvene zgodovinskosti: "filozofija znanosti zaplaja teleološko zgodovino znanosti: sle- herna 'etapa' znanosti pelje k naslednji etapi, ki jo priprav- lja in nadaljuje prejšnjo, ki jo dovrši... zgodilo pa se ni nič" (loo, lo2;145, 146). Prva prikazna oblika zgodovine znanosti in njenega predme- ta je tako njena "napačna" , mistificirana, skratka, njena ide- ološka oblika. Tudi v tem pogledu Fichstnt "veri-ficira" Canguil- hemov postopek - "vtem ko smo kritizirali napačen zgodovinski objekt, smo skuša- li. . .upravičiti naše pojmovanje, da zgodovina znanosti speci- fično razmeji svoj objekt" (Canguilhem 1979 , 235169) - hkrati pa je s tem tudi dovolj jasno naznačeno, da se bo morala konstrukcija zgodovine znanosti nujno opredeliti do problemati- ke delovanja ideološkega momenta v znanstvenem spoznanju. V zve- zi s to problematiko lahko zaenkrat samo opozorimo, da "ideolo- ški moment" Pichantovi konstrukciji zgodovine znanosti ni pre- prosto vnanji, da ne gre le za nekakšno temno ozadje zmotnih predstav o zgodovini znanosti. Zdi se, da je neki moment ideolo- gije konstitutiven tudi za Pichanta samega: njegova historična epistemologija sicer prepoveduje, da bi koncept zgodovine zna- nosti in konstrukcijska pravila njenega predmeta iskali v "ideo- loških temah filozofije znanosti" - toda, naj spoznanje o tem, da je izjava, ki urejuje odnos med zna.nstveno in znanstvenozgo— dovinsko izjavo, "-to se pravi, odnos med zgodovino in njenim predmetom" (Fichant 1974, 99;145), 132 v resnici filozofska iz,java, še tako nevtralizira v samoumevno resnico, kar že v , kot pravi Fichant, "puhlico": edino preko formulacije te "puhlice" lahko historična epistemologija očitno prepreči nesmisel "zvajanja zgodovine znanosti na to znanost" (lhid.). Nasproti trem znanstveno-filozofskim izjavam, reprezentan- tom ideoloških ovir za razdelavo zgodovine znanosti, postavi Fi- chant oporišče njenega koncepta - in s tem zaenkrat zapuščamo problematiko ideologije-T tri propozicije historične epistemolo- gije. V nekoliko povzeti obliki se glasijo: - prvič, zgodovina določene znanosti nahaja koncept in kon- strukcijska pravila svojega predmeta samo v znanosti, katere zgodovina jej - drugič, ne obstoji nikakršna začetna definicija znanosti, določitev znanosti je v resnici njena zgodovina: njena dejanska zgodovina, to je, "dejanski pogoji produkcije njenih konceptov" ( 9 9 ? 1 4 5 ) s - tretjič, zgodovina določene znanosti vključuje določeno epistemologijo, teorijo specifične prodiikcije konceptov in izo- blikovanj teorij sleherne znanosti (ibid.). Izhajali bomo iz tega, da je temeljnega pomena prva propo- zicija - Fichant jo pojasnjuje tudi z navajanjem Cavaillésa: ob- stoj i matematično utemeljena objektivnost nastanka matematike. Za kaj gre v tej propoziciji? Predvsem za to, da zgodovina kake znanosti, vijugava in proti- slovna, vedno začenjajoča se pot procesa njenih odkritij, ni zunanja ali pa indiferentna temu, kar velja za vsakokratni "po- zitivni" sistem znanstvenih spoznanj: razvojni proces znanosti ni nevtralni medij, skozi katerega bi prihajala čedalje bolj ob- jektivna spoznanja v znanstveni sistem. Prav narobe, nastajanje kake znanosti je, kot pravi Fichant, objektivno nastajanje, je singularno in tipično - se pravi, je vselej konkretna zgodovin- ska podoba razvoja sklopa znanstvenih konceptov in eksperimentov, podoba, ki nahaja svojo konkretnost, svojo resničnostno vsebino vselej in edinole v razmerju do tega, kar prenaša, do svoje zna- 133 nosti, do vsakokrat aktualne znanstvene resnice. Kategorija objektivnosti torej tu ne označuje "nasebnostne", ampak "relativno", odnosno strukturo zgodovine znanosti. Vsako- krat aktualna stopnja, denimo, matematike določa zgodovino svo- jega nastanka v njenem resničnem pomenu - v njeni vsakokratni znanstveni dejanskosti, objektivnosti. Odnos med znanstvenimi in znanstveno-zgodovinskimi izjavami je odnos utemeljujočega in utemeljenega: matematično utemeljena objektivnost nastanka ma- tematike, tj., nemožnost definiranja matematike pred matematiko, pomeni tako, da je predmet zgodovine znanosti nekako tudi že sestavni del teoretske in izkustvene strukture znanosti, tako kot je zgodovina znanosti nekako že neločljiv sestavni del znan- stvenega sistema. V zadnji instanci gre seveda za to, da obje- ktivnost, ali tudi, znanstvenost resnice znanstvene dejavnosti pripada znanosti sami. Strogo vzeto zgodovina znanosti, ki konstruira svoj predmet s pomočjo pravil in sredstev znanosti, katere zgodovino piše, seveda nima predmeta, vsaj ne v tradicionalnem pomenu - tj. kot nekaj že danega, identičnega s seboj. Toda njen pomen, njen re- snični, se pravi znanstveni pomen s to "brezpredmetnostjo" samo pridobi na teži. Tako vsaj razumemo Canguilhema, ko nasproti eks ternalistični in internalistični razlagi znanosti, ki jima je skozi njuno nasprotovanje skupno "...stapljanje objekta zgodovine znanosti z objektom znanosti" (Canguilhem 1979", 15}165), torej to, da obravnavata predmet zgodovine znanosti kot nekaj že danega, zgodovino znanosti pa kot samoraslo zgodovino kulturne- ga predmeta, ko torej nasproti tema razlagama postavi preprosto trditev, da je zgodovina znanosti interpretacija diskurza z re- sničnostjo zahtevo. Predmet zgodovine znanosti niso (eksternalistično ali inter- nalistično razložena) dejstva - znanstvenozgodovinski predmet je predmet, ki ima sam zgodovino, ki je zato v sebi resničen, "od. znotraj normiran projekt": "Resnično, to je izjavljanje v znanstveni izjavi. V čem je to 134 resnično mogoče spoznati? V tem, da ni bilo izrečeno prvič. Znanost je diskurz, ki ga normira njegova kritična rektifika- cija..." (Canguilhem 1977, 21, podčrtal RS), "Objekt zgodovinskega diskurza je dejansko zgodovinskost znan- stvenega diskurza, kolikor predstavlja ta zgodovinskost ude- ¿janjenje nekega od znotraj normiranega projekta, ki pa ga pre- čkajo naključja, zadržujejo ali preusmerjajo ovire, prekinjajo krize, torej momenti sodbe in resnice" (Canguilhem 1974 , 17; 166). Avtentična zgodovina znanosti je tako, daleč od tega, da bi se ukvarjala s filološkim raziskovanjem virov, odkritij, vplivov itd., dejansko "znanost, postavljena v skladu s svojo zgodovino"; deluje torej za znanstveni diskurz in sredi njega samega. Drugače rečeno, resnica, ki jo zgodovina znanosti išče, je v prvi vrsti resnica znanstvene dejavnosti; vprašanja, ki jih zgodovina znanosti zasleduje, so teoretska vprašanja, ki jih je postavila znanstvena praksa v svojem razvoju in zgodovina znano- sti mora nanje v zadnji instanci odgovoriti na ravni "kritike in analize" znanstvenih konceptov. Kdor si bo ogledal, kako Canguil- hem pojasnjuje zgodovino vpeljevanja probabilistične matematike v biologijo in družbene vede 19. stol., bo zelo hitro spoznal, da je takšna naravnanost ne samo karseda daleč od idealističnega znanstvenega internalizma, ampak da je, ravno narobe, absolutni pogoj za imanentni prehod zgodovinske znanstvene analize na po- dročje ne-znanstvenih praks, pogoj za to, da bo zgodovinska re- konstrukcija z notranjo nujnostjo vključevala ne samo različne znanstvene discipline v njihovem medsebojnem odnosu, ampak tudi, s Canguilhemovimi besedami, "...ne-znanost,...ideologijo,.. .politično in socialno prakso": "zgodovina znanosti lahko v specifičnem teoretskem področju, ki ga konstruira, nedvomno razlikuje in dopušča več nivojev ob- jektov: dokumente, ki jih je treba katalogizirati; instrumente in tehnike, ki jih je treba opisati; metode in vprašanja, ki jih je treba interpretirati; koncepte, ki jih je treba anali- zirati in kritizirati. Le-ta zadnja naloga podeljuje prejšnjim dostojanstvo zgodovine znanosti... Pomen, ki je na tak način pripisan konceptom, je lažje zasmehovati kot pa razumeti, za- kaj brez njih ne obstoji znanost" (Canguilhem 1979,19;167, podčrtal RB). Ravno zato, ker znanost in edino znanost sama utemeljuje 135 svojo zgodovino, ker ji je odnos do njene zgodovine "notranji", ker je torej zanjo konstitutiven - in s tem prehajamo že k dru- gi Fichantovi propoziciji - tudi velja, da znanosti ni mogoče opredeliti s kako začetno definicijo, ki bi jo nato morda nad- grajevali, specificirali itd. Pač pa je določitev znanosti v resnici njena zgodovina. Trditev je nekoliko dvoznačna, tako kot je dvoznačen njen rezultat, saj se zgodovina znanosti podvoji: zgodovina znanosti, ki je kot "notranji moment" znanosti pravzaprav njena "določi- tev" - konstrukcija zgodovinske pripovedi je zaradi "notranje povezanosti" z znanostjo vselej že rekonstrukcija znanosti sa- me - ta zgodovina znanosti torej istočasno pravzaprav ni več po- polnoma ista, je že neka druga zgodovina. Znanost določujoča zgo dovina je, s Pichantovim izrazom, dejanska zgodovina znanosti, to se pravi, nastanek znanosti kot tvorba teorij in konceptov te znanosti. Imamo torej znanosti "notranjo zgodovino", za katero ni tež- ko reči, kaj je: rekonstruirani razvojni potek znanosti, kate- rega začasni zaključek so temeljni znanstveni rezultati aktual- nega stanja znanosti. Gre torej za strnjen, "logični" zaris znan stvenega razvoja, ki prikaže, kako je današnja znanost - do do- ločene mere - že bila "napovedana" v preteklosti. In imamo "dejansko zgodovino znanosti", nastanek znanosti, ki ga je zaenkrat mogoče opredeliti zgolj per negationem: de- janske zgodovine znanosti znanost ne utemeljuje: "To, kar je matematično utemeljeno, ravno ni nastanek matemati- ke. Nastanek matematike ni razvitje predhodne strukture, ki bi bila matematika na sebi..." (Pichant 1974, 59j 145). Dodamo lahko še, da se razlika med zgodovino znanosti kot "objektivnim nastankom" ("logični razvoj") in zgodovino znano- sti kot "dejansko zgodovino" ne pokriva z razliko inteligibilno - empirično, teorija- dejanskost, oz., v izrazju, ki je blizu marksistično izšolanemu bralcu, ne pokriva se z znano distinkci- jo logično - historično. Drugače rečeno, koncept dejanske zgodo- vine znanosti ne označuje realnega historičnega procesa, sklopa 136 heterogenih dogajanj, faktorjev ali vplivanj, ki so botrovali rojstvu ali transformaciji kake znanosti. Ne le da bo ta sklop "empiričnih dejstev" vzniknil samo kot prečiščen v "objektivnem nastanku", v "logični", tj., v po znanstvenem interesu rekonstru- irani preteklosti te znanosti, ampak bo šele epistemologija kot teorija nastanka znanosti odločila, kaj bo od te določitve zna- nosti preko njene "zgodovinske refleksije" sploh pripoznano za dejansko produkcijo znanstvenih konceptov. Poenostavljeno reče- no, šele epistemologija bo odločila, ali je zgodovina znanosti, pa naj jo je zarisal historični interes znanstvenika določene discipline ali pa "profesionalni" interes zgodovinarja znanosti, zastavljena kot zbirališče anekdot in kronologij, kot arhiv in nevtralni zbiralec videnja, ali pa je zastavljena kot "znanost v skladu z njeno zgodovino" - da bi kot takšna lahko prispevala k napredku, tj. h kritični rektifikaciji tiste discipline, ka- tere zgodovino pripoveduje. S tem smo se dotaknili tretje propozicije, vključenosti epi- stemologije v zgodovino znanosti. Razložimo jo lahko, čeprav še neprecizno, takole: "notranja konstitutivnost" zgodovine znano- sti za znanost je le drug izraz za refleksivnost zgodovine zna- nosti. Zgodovina znanosti ni le v odnosu do znanosti, oz., zna- nost ni le v odnosu do svoje zgodovine, ampak je hkrati odnos do tega odnosa. To dejstvo "refleksivne zgodovine" lahko zdaj izrazimo na več načinov. Lahko, denimo, rečemo: skozi specifično povezanost, skozi "posredovanost" znanosti in njene zgodovine se proizvaja tudi specifično pojmovanje znanosti - da je pač znanost po svoji me- todi in po svojem predmetu zgodovinska, da je zgodovina in actu. Lahko pa tudi postavimo, da kategorija "objektivnosti na- stanka" znanosti pravzaprav že predpostavlja, "implicira" dolo- čen koncept znanosti in koncept znanstvene resnice - koncept zgodovinskosti znanstvene resnice pač. Pri obeh izraznih načinih pa ostane, da je za samo možnost obstoja zgodovine znanosti neizogibna eksplikacija tega "pred- postavljenega" ali pa "proizvajajočega se" koncepta. Zgodovina 137 znanosti je edino takrat avtentična, se pravi znanstveno rele- vantna zgodovina, če je kategorija "objektivnost", ki jo pre- naša, teoretsko eksplicirana, ali, če nastopi zgodovina znano- sti v obliki dejanske zgodovine. Ta teoretska eksplikacija, ta oblika "dejanske zgodovine" pa je historična epistemologija. Nujnost, da se specifični značaj odnosa med zgodovino zna- nosti in znanostjo epistemološko eksplicira, da bi se sploh lahko vzpostavil kot znanstveno konstitutiven odnos, naznačuje seveda še nekaj: s samo prisotnostjo epistemologije je izraže- no, da znanosti njena zgodovina, njen odnos do zgodovine ni do- cela transparenten - da vzdržuje, kot Fichant povzema Canguil- hema, zgodovina znanosti do znanosti nek hkrati paradoksen in bistven odnos, kolikor obstoji zgodovina znanosti edinole za znanost, hkrati pa se v svojem vsakokratnem predmetu in v odno- su do njega zgodovina znanosti in znanost korenito razlikujeta. Prevladujoča ravnodušnost znanstvenikov do zgodovine njihove zna nosti ima tako neki utemeljen razlog - toda njegovo utemelje- nost je mogoče spoznati šele preko epistemološke eksplikacije zgodovinskosti. Nič manj zato nujnost teoretske eksplikacije tu- di ne pomeni, da je že sama odsotnost historične epistemologije prisotnost nekega drugega koncepta znanosti-v-njeni-zgodovini - tistega pojmovanja znanosti, ki odreže genezo neke znanosti od nje same zato, da bi jo podredil nekemu drugemu, ne več za zna- nost relevantnemu vedenju. V odnosu "notranje povezanosti" med znanostjo in njeno zgo- dovino, ki ga postulira Fichantova prva propozicija, seveda ni težko razbrati odzvanjanje heglovske "poti do resnice, ki je že del resnice same". Zdi se tudi, da lahko sorodna spoznanja sre- čamo tudi pri tistih sodobnih teorijah znanosti, ki se tako ali drugače opirajo na t.im. klasično neopozitivistično paradigmo znanosti. Tako L . Kruger v predgovoru k zborniku Kuhnovih znan- stvenozgodovinskih člankov navaja, da so notranje težave eta- blirane znanstvene teorije, spremenjeni družbeni pogoji znano- sti in pa rastoči pomen ne-naravoslovnih znanosti privedli k spoznanju, da je 138 "postala dinamična, časovno dimenzijo raziskovanja upoštevajo- ča obravnava neizogibna tudi za sistematično analizo zahtev védenja" (v: Kuhn 197?, lo). Skratka, domet teorije znanstvene zgodovine, ki nam jo po- nuja "Problem zgodovine znanosti", gotovo ni v tem, da bi pri- našala kaj substancionalno "novega". Zato je koristneje, če na»- mesto abstraktnega detektiranja novosti - zrcalnega nasprotka tistega konservativnega: "povsod nahajamo predhodnike za vse" - preiščemo postavko o zgodovini znanosti, ki jo utemeljuje zna- nost sama, v odnosu od raziskovalnega polja, v katerega se vpi- suje, upoštevajoč pri tem pravila, ki si jih daje. Nemara bi lahko na ta način razumeli ne le, kako je bilo s spoznanjem o dialektični posredovanosti metode in njenega predmeta za nastop historične epistemologije vse že pripravljeno, - vse, razen mo- žnosti, da se dialektična metoda in naravoslovno spoznanje učin- kovito povežeta - ampak bi lahko izoblikovali tudi teoretske po- goje za razumet je, v čem je bila nujnost te "majhne ovire" na poti povezovanja dialektike in naravoslovja. Zaenkrat lahko rečemo, da vpeljava "notranje povezanosti" med znanostjo in njeno zgodovino, to je, postavka o izobliko- vanju znanstvenih konceptov in teorij preko "zgodovinske refle- ksije", sicer potrjuje tezo, ki smo jo srečali že pri Bachelar- du, da se namreč znanstveni koncepti izoblikujejo tako, da vpi- sujejo svojo "drugost", svojo "zunanjost" vase. Da poteka torej znanstvena produkcija kot nenehno zarisovanje, reflektiranje lastnih meja - v tem primeru je zgodovina znanosti tista, ki "prevzema" vlogo "zunanjosti" vsakokratnega aktualnega sklopa znanstvenih teorij in eksperimentov. V celoti gledano pa Pichan- tova zastavitev prej zapleta probleme v zvezi z zgodovinskostjo naravoslovnih znanosti, kot pa da bi ponujala rešitve - tako vsaj kaže dejstvo podvojene zgodovine. Kako naj pravzaprav razumemo to dvojnost, v kateri se zgo- dovina prikazuje? Kakšno je razmerje med specifičnim produkcij- sim procesom znanstvenih spoznanj, med "dejansko -zgodovino", in med znanstveno rekonstruirano zgodovino znanosti, njenim, "obje- 139 ktivnim nastankom"? Vprašanje lahko postavimo tudi drugače: če je Fichantov postopek v tem, da najprej govori o predmetu zgodo- vine znanosti oz. o zgodovini znanosti v njeni predmetni dolo- čitvi - o nizu določenih vozliščnih točk v preteklosti kake zna- nosti, ki je rekonstruiran z gledišča njenega aktualnega stanja - da bi takoj nato ta zgodovina znanosti v obliki "dejanske zgo- dovine" sama postala predmet, in sicer predmet teorije znanosti, epistemologije - v čem je tedaj nujnost prehoda od predmeta zgo- dovine znanosti (sestavnega dela znanosti) k zgodovini znanosti kot predmetu (sestavni del epistemologije)? Na kakšen način je epistemologija "vključena" v zgodovino znanosti, če pa je hkra- ti znanosti in njeni zgodovini nekako "nadrejena"? Da bi na ta vprašanja odgovorili, se bomo najprej nekoliko razmejili od Fichanta. Precej očitno je, da vpeljuje njegova prva propozicija krožno razmerje med zgodovino znanosti in zna- nostjo samo. Takšno krožno razmerje bi seveda privedlo do "zvajanja zgodovine neke znanosti na to znanost, absorbiranja zgodovine matematike v matematiki...pomešanja predmeta zgodovi- ne neke znanosti s predmetom te znanosti" (Pichant 1974, 99, 139; 145, 16o), v zadnji instanci bi torej navajalo k postavki, "da je znanstveni diskurz tudi že diskurz o znanosti, da si je znanost prosojna in da ji je lastni nastanek neposredno dosto- pen" (137$16o). Postavka o samo-refleksivnosti znanosti pa za Pichanta pred- stavlja, kolikor jo precej enoznačno opredeljuje kot proces re- fleksivne samoutemeljitve, kot samo-prisotnost znanstvene resni- ce, malodane poglavitni vir za "idealistično zablodo" v pristopu k znanosti. Zato po prvi propoziciji njegovo nadaljnje argumentih ranje svojo nujnost prezentira kot nujnost preprečitve "nesmisla' o krožnem značaju odnosov med znanostjo in njeno zgodovino. Dru«- gače rečeno, druga in tretja propozicija, ki uvajata teorijo zna- nosti, sta pri Pichantu nujni, da bi nas odvrnili od idealisti- čne postavke nekakšne samo-refleksivne znanstvene dejavnosti. In res, ravno z drugo propozicijo, ko se že zazdi, da je krog sklenjen - zgodovina znanosti konstruira koncept svojega predmeta s pomočjo sredstev, ki jih nahaja v znanosti, določi- 140 tev znanosti pa zopet zahteva opredelitev njene zgodovine - se pokaže, da krožnost ni možna, saj dejanska zgodovina znanosti ne pripada znanosti, ni predmet znanosti, ampak je predmet epi- stemologije. Toda, če se je z razlikovanjem obeh zgodovin sicer mogoče izogniti temu, da bi znanost, ki se določa preko svoje zgodo- vine, nahajala v njej samo to, kar je sama položila vanjo, pa zato nič manj ne grozi nevarnost "slabe neskončnosti" konstruk- cije meta-znanstvenih konceptov. Tudi epistemologijo, teorijo nastanka znanosti, bo treba še opredeliti - ne nazadnje tudi ona, kot znanstvena zgodovina znanosti, ni brez svoje zgodovine - in opredeliti bo treba tudi to opredelitev... Prav zaradi "odprtosti" vprašanja plastenja meta-teorij pri Pichantu bomo mi izhajali iz temeljnega značaja prve propozici- je. To se pravi, vztrajali bomo na tem, da zgodovina znanosti nima druge določenosti kot znanstveno določenost. Znanstveno opredeljevanje zgodovine znanosti ne naleti nikjer na svojo o- mejitev, razen v obliki sekvence, ki jo samo konstruira - v obliki znanstvenosti. V trenutku, ko je proces opredeljevanja/ utemeljevanja znanosti-v-njeni-zgodovini sklenjen, izpade zato ravno ta sekvenca in sama praksa utemeljevanja. Skratka, prav zaradi te "imanentne" logike krožnega gibanja je "sklenjeno" krožno razmerje med znanostjo in znanstveno zgodovino v sebi tu- di že "odprto": v njem je že neki presežek, nekaj, kar iz njega izpade. Druga in tretja Pichantova propozicija sta sicer res nujno nadaljevanje prve, a ne zato, da bi preprečevali krožnost prve. Pri postavki o povezanosti znanosti in njene zgodovine mo- ra teorija znanosti nastopiti z notranjo nujnostjo: epistemolo- gija je znamenje tega, da krožnost razmerja med znanostjo in nje- no zgodovino v trenutku, ko je sklenjena, pogojuje neki izpad in neko prekinitev. Je znamenje tega, da v povsem konkretnem mo- mentu znanstveno relevantne določitve kakega izseka pretekle znanstvene dejavnosti ta določitev ni "uspela". Oglejmo si zato, kako se problem podvojene zgodovine znano- sti zrcali v samem "jedru teorije zgodovine znanosti" (lol;14-5), 141 v konceptu rekurence. S tem zgodovinskost naravoslovnih znano- sti ne sloni več na predpostavki historičnega časa kot homoge- nega in kontinuiranega medija, tok znanstvenega napredovanja v svoji realnosti ni zvedljiv na evolucionistični ali akumula- tivni model znanstvenega razvoja, pač pa je "realnost tega napredka...v 'dialektiki odpravljanja preteklo- sti'... napredek poteka preko črtanja in predelave..." (lo3; 147). V svoji vlogi konstrukcije "realnega časa znanosti" je re- kurentna zgodovina tako "kritična zgodovina", saj preteklost znanosti, katere zgodovina je, razloči v zapadlo zgodovini in v sankcionirano zgodovino. Gre za ločitev med nekdanjimi izja- vami, ki so postale v sodobni znanosti nepojmljive ter jih je mogoče dojeti le še kot "epistemološke ovire", prepuščajoč jih njihovi "zgodovinski osamljenosti", in med izjavami, ki učin- kujejo tudi še v aktualni znanosti in imajo značaj "epistemolo- škega dejanja", zgodovinske sinteze preteklosti in sedanjosti. Rekurentna zgodovina sloni na dveh predpostavkah. Prvič, da zgodovinski material ni skupek rezultatov, skupek dejstev, am- pak gre za material, ki je nosil v sebi neko resničnostno zah- tevo. Bachelard govori o tem, da mora zgodovino poteka dejstev nujno podvojevati zgodovina poteka vrednot (tj. način, kako so znanstvena odkritja obstajala za njihove odkrivalce); Canguil- hem to podvojenost zgodovinskega materiala teoretsko precizira tako, da za "enoto" diskurza zgodovine znanosti vzame koncept. Za koncept pa je značilna ne-gotovost njegovega pomena, njegova notranja razcepljenost: koncept ni identičen z besedo, v kate- ri se izraža, s teorijo, znotraj katere nastopa. Določitev na- stanka, "rojstva" kakega znanstvenega koncepta, tj. rekonstru- kcija sinteze med "konceptualnim kontekstom in vadilno namero izkustev in opazo- vanj" (Canguilhem 1979 , 198) v katero je koncept vključen, je tako v prvi vrsti eksplikacija 22 Za razumevanje Canguilhemovega "koncepta" cf. tudi: E . Bahovec, Cannon ali Freud?, v: Problemi-Razprave 2o9-211. 142 te temeljne ne-gotovosti, koncepta. Definirati koncept, vrni- ti se do "izvira" koncepta pomeni dejansko opredeliti problem, osvoboditi vprašanje, ki vztraja v srcu že dane rešitve (cf. Macherey 1964, 66). In če je "prevladujoča vrednota" rekurentnega ovrednotenja preteklosti znanosti aktualno stanje te znanosti, tedaj je, drugič, predpostavka rekurentnega zgodovinskega postopka jasna teoretska ekspliciranost tega aktualnega stanja, izoblikovanost epistemologije - sicer je lahko, kot poudarja Bachelard, asimi- lacija znanstvene preteklosti preko njene sedanjosti za znanost pogubna. Pogoj možnosti znanstvene zgodovine znanosti je refle- ksija znanosti, se pravi, epistemologija kot "teorija pogojev in oblik znanstvene produkcije in njene zgodovine v različnih znanostih" (Althusser 1974, 52). Skratka zgodovina znanosti je restitucija znanstvenega po- mena, nazaj obrnjeni pogled refleksije, ki konstruira resnično- stno zahtevo nekdanje znanstvene aktivnosti v njenem, zdaj ve- ljavnem pomenu: zgodovinskost znanosti prihaja, kot ponavlja Fichant, prej iz prihodnosti znanosti kot pa iz njene preteklo- sti . Neposredni učinek tako opredeljene zgodovinskosti znanosti je, da ostajata zgodovina znanosti in njen predmet vseskozi od- prta, nezaključena. Nujnost nenehnega stika z aktualno znano- stjo, ki ga vzpostavlja epistemologija, zahteva od zgodovinar- ja znanosti pripravljenost k nenehnim popravkom in preoblikovan- jem svojega predmeta. Za zgodovino znanosti "njen predmet ni dan., pač pa mora biti konstruiran in rekonstru- iran, da mu lahko znanost, opirajoč se na pogoje produkcije svojih konceptov, 'prinese nov dan'...zgodovina neke znanosti ni za dano obdobje nikoli zaključena" (Fichant 1974, 17;148). Težava, ki jo vsebuje opredelitev znanosti kot kritične zgo- dovine je zdaj prav v tem, kar neposredno nikakor ni sporno: ka- ko razumeti to nujnost nenehne samokorekcije zgodovine znanosti, ki "predeluje preteklost ustrezno sedanjost". Res se, kot ugo- tavlja Canguilhem, "nedvomno razume samo ob sebi", da zahteva napredek znanosti, ki poteka preko stalnih epistemoloških pre- 143 l o m o v , t u d i p o g o s t n o p r e o b l i k o v a n j e n j e n e z g o d o v i n e . M a n j s a - m o u m e v n o p a j e , v č e m se t a k š n a " o d p r t a " h i s t o r i č n a e p i s t e m o l o - g i j a r a z l i k u j e o d h i s t o r i č n e g a r e l a t i v i z m a z n a n o s t i . K a k š e n m o r a b i t i " z n a č a j " t e o d p r t o s t i z g o d o v i n e z n a n o s t i , d a je n e m o r e m o b r a t i , d e n i m o , t a k o l e : z n a n s t v e n o s p o z n a n j e p o - t e k a k o t n e n e h n o p r e v e r j a n j e , i z b o l j š a v a n j e , p o p r a v l j a n j e v s a - k o k r a t n e g a d a n e g a , t e o r i j a z n a n o s t i m o r a z a t o n e n e h n o k o r i g i r a - t i p o d o b e a k t u a l n e z n a n o s t i i n , v s k l a d u s t e m , t u d i z g o d o v i n o z n a n o s t i - o d p r t o s t b i l a h k o v t e m p r i m e r u o p r e d e l i l i t u d i k o t i z r a z s a m o k r i t i č n o s t i z n a n o s t i , k i ž e i m p l i c i r a l a s t n o p r e s e g a n - j e . L a h k o p a b i b r a l i t u d i t a k o l e : v k o n s t r u k c i j i a v t e n t i č n e , t j z n a n s t v e n o r e l e v a n t n e z g o d o v i n e k a k e z n a n o s t i , k i i z h a j a i z e p i - s t e m o l o š k i h n a p o t i l , s e " l a t e n t n o " p r e o b l i k u j e t u d i že n o v a " p o - d o b a z n a n o s t i " , k a l " n o v e g a z n a n s t v e n e g a d n e v a " , k i b o p r i k l i c a l n a p l a n t u d i n o v o e p i s t e m o l o g i j o . T a k o v e n i k o t v d r u g i r a z l a - g i b i b i l a o d p r t o s t z g o d o v i n e z n a n o s t i z n a m e n j e z n a n s t v e n e r e s - n i c e , k i se v e d n o z n o v a o d l a g a , t a k o d a z n a n o s t i n n j e n o z g o d o - v i n o š e l e č a k a . T o o d l a g a j o č o se z n a n s t v e n o r e s n i c o l a h k o z d a j z o p e t d o j a m e m o k o t n a č e l o m a n e d o s e g l j i v o a l i p a r e s n i c o o p r e d e - l i m o k o t s a m p r o c e s n j e n e g a n e s k o n č n e g a o d l a g a n j a / p r e o b l i k o v a n - j a : o b e d o l o č i t v i s l o n i t a n a t e m , d a p r e d p o s t a v l j a t a m o ž n o s t d i s t a n c i r a n j a , l o č i t v e z n a n o s t i i n n j e n e r e s n i c e - n e d a b i z n a - n o s t z a r a d i t e g a i z g u b i l a k a j s v o j e z n a n s t v e n o s t i - i n o b e d o - l o č i t v i z n a n o s t i k o t t a k i n e d a j e t a n a v o l j o s r e d s t e v , d a b i z n a n o s t t o l o č i t e v t u d i s a m a o p r e d e l i l a , d a b i j o s a m a r e f l e k - s i v n o p o s r e d o v a l a . S t e m p o s t a n e m o ž n o s t d i s t a n c i r a m j a z a z n a - n o s t s a m o d e j a n s k o n e k a j i r e l e v a n t n e g a , p o l a s t i p a se j e , d e n i - m o , f i l o z o f i j a - s s a m i m t e m j e t a k š n o d o j e t j e z n a n o s t i z n o v a z a p a d l o r e l a t i v i z m u . B o l j p r e c i z n o z a s t a v l j e n o s e z a t o v p r a š a n j e p o " o d p r t o s t i " r e k u r e n t n e z g o d o v i n e z n a n o s t i g l a s i : k a k o je z g r a j e n a h i s t o r i - č n a e p i s t e m o l o g i j a , t a o s n o v n i " k r i t e r i j " u p o r a b e k r i t i č n e z g o - d o v i n e , d a p r e p r e č u j e n e s k o n č n o o d l a g a n j e , n e s k o n č n o p l a s t e n j e " n o v i h " z n a n s t v e n i h t e o r i j , h k r a t i p a u v e l j a v l j a o d p r t o s t , n e - - g o t o v o s t z n a n s t v e n e g a r a z v o j a ? 144 Odgovor, ki ga glede kriterija za rekurentno zgodovino, in s tem glede značaja njene odprtosti daje Bachelard - rekurenco je treba uporabljati s pravim čutom - je komajda kaj več kot znamenje zadrege. Toda Fichantova teza, pridobljena iz Bache- lardove lekcije, da je namreč uporaba rekurence legitimna sa- mo v primeru "stroge znanosti", ki razpolaga z izdelano episte- mološko hiearhijo, preko katere je mogoče določiti izvor in us- troj znanstvenih konceptov, ta teza tudi pokaže, da Bachelardo- va zadrega ni brez svojega racionalnega jedra. Pokaže se namreč, da zgodovina znanosti - tista, za katero res gre, se pravi, zgo- dovina kot dejanska zgodovina in kot opis realnih procesov pro- dukcije spoznanja, da torej ta zgodovina sploh ni možna. Zakaj ne? Naloga zgodovine znanosti kot discipline je, da konstruira preteklost znanosti, izhajajoč pri tem iz njene ak- tualnosti. Kar pomeni, da ni zastavljena kot nevtralno poročilo o tem, "kaj se je dejansko zgodilo", ampak kot prizadevanje, ki naj ponazori realni znanstveni produkcijski proces. Pokazati je treba, kje, kako in zakaj so bili proizvedeni in vpeljani odlo- čilni znanstveni koncepti, eksperimenti, tehnični postopki in naprave - vse to zato, da bi lahko znanost, poznavajoč zdaj svo- ja konstitucijska pravila, zgradila nov predmet, "prinesla nov dan". Vsekakor pa je to izrecno prizadevanje zgodovine znanosti, da bi se "pozitivno" vključila v nadaljni razvojni tok svoje zna- nosti, nekako odveč: avtentična, se pravi, zares znanstvena je zgodovina kake znanosti le takrat, če je "integralni del" svoje znanosti, če je učinkujoči del "pozitivnega" znanstvenega si- stema. Kot smo videli, pa je za znanost njena preteklost rele- vantna le v obliki "sankcioniranih misli" - preteklost znanosti je znanstvena preteklost le, če je opremljena z "ahistoričnim naznanilom za vedno" - ali pa v obliki zapadle zgodovine zmot, ovir itd. Pri obeh nasledkih avtentične zgodovine znanosti pa v resnici ne gre več za zgodovino znanosti. Enkrat so misli ahistorične, brezčasne, drugič pa je zgodovina znanosti vzpo- stavljena kot 145 " n f k a i k a r n i v e č z g o d o v i n a z n a n o s t i , p a č p a z g o d o v i n a p r e p o - z n a n e g a n a p a č n e g a . . . A l i j e p r e d m e t d i s k u r z a z n a n o s t - p o t e m i m a m o s i c e r e p i s t e m o l o š k i d i s k u r z , t o d a . a h i s t o r i c e n - a l i p a j e d i s k u r z z g o d o v i n a - p o t e m i m a n j e g o v p r e d m e t , e p i s t e m o l o - s k o g l e d a n o , s a m o n e g a t i v n o v r e d n o s t o v i r e a l i z a b l o d e (.Jfi- c h a n t 1 9 7 4 , l o 8 / 9 { l ^ ) . D a i m a j o p r e t e k l e o v i r e i n z m o t e z g o l j n e g a t i v n o e p i s t e m o - l o š k o v r e d n o s t , je t u s a m o d r u g i z r a z z a t o , d a z g o d o v i n a z n a n o - s t i k o t o p i s r e a l n i h p r o d u k c i j s k i h p o g o j e v s p o z n a n j a že s o v p a - d e z e p i s t e m o l o g i j o , b o l j e , d a j e t a k š e n o p i s m o ž e n l e , k o l i k o r p r e d s t a v l j a d e l t e o r i j e n a s t a n k a z n a n o s t i k o t p r o d u k c i j e z n a n - s t v e n i h k o n c e p t o v . K o t d e l t e g a š i r š e g a p r e d m e t n e g a p o d r o č j a p a z g o d o v i n a z n a n o s t i z o p e t i z g u b i s v o j z n a č a j d e j a n s k e , t o j e , z a z n a n o s t k o n s t i t u t i v n e z g o d o v i n e , i m a l e š e " n e g a t i v n o v r e d n o s t " . L a h k o t o r e j r e č e m o , d a o b s t o j i z g o d o v i n a z n a n o s t i e d i n o l e v s a m e m t r e n u t k u " p r e h o d a " od z g o d o v i n e z n a n o s t i k o t s e s t a v n e g a d e l a z n a n o s t i k z g o d o v i n i z n a n o s t i k o t p r e d m e t u e p i s t e m o l o g i j e . V s v o j i v s a k o k r a t n i k o n k r e t n i p r e d m e t n i d o l o č e n o s t i j e n a t o z g o - d o v i n a z n a n o s t i v e d n o a l i " v e č " a l i p a " m a n j " o d s a m e s e b e , j e v s e l e j l e k o t s v o j l a s t n i " p r e s e ž e k " a l i p a k o t s v o j l a s t n i " i z o s t a n e k " : o b s t o j i a l i v s v o j e m p r e d m e t u , t o r e j a h i s t o r i č n a , r a - z b l i n j a j o č a se v a k t u a l n i z n a n o s t i , i n z a o s t a j a j o č a z a s v o j o r e s n i č n o v l o g o p r o i z v a j a n j a l a s t n e z n a n o s t i , a l i p « j e z n o t r a j e p i s t e m o l o g i j e d o j e t a v t e j z n a n s t v e n o - k o n s t i t u t i v n i v l o g i " d e - j a n s k e z g o d o v i n e " , t o d a , v t e m t r e n u t k u d o b i z g o d o v i n s k a r a z - s e ž n o s t z n a n s t v e n e g a s p o z n a n j a ž e z n a č a j n e k e g a p r e o s t a n k a - z m o t e , o v i r e , se p r a v i : o s a m l j e n e g a d e l a , i z s e k a z g o d o v i n e . K a k o r k o l i ž e , k o n s t r u i r a t i r e k u r e n t n o z g o d o v i n s k o p r i p o v e d p o m e n i , d a smo z g o d o v i n o z n a n o s t i , d a s m o n j e n o z g o d o v i n s k o s t že z g r e š i l i - d a i m a m o o p r a v i t i z n e č i m , k a r s t r o g o v z e t o n i v e č z g o d o v i n a z n a n o s t i : a l i z v s a k o k r a t n i m o b r o b j e m a k t u a l n e g a z n a n s t v e n e g a r a z i s k o v a n j a ( h e v r i s t i č n i i n t e r e s z n a n s t v e n i k a za z g o d o v i n o s v o j e s t r o k e ) , a l i p a z e p i s t e m o l o g i j o ( p o d r o č j a " p r o - f e s i o n a l n e g a " , n e z g o l j k o m p l e m e n t a r n e g a h i s t o r i č n e g a i n t e r e s a ) . Z g o d o v i n s k o s t z n a n o s t i i z v i r a t o r e j d e j a n s k o i z n e n o ž n o s t i " i z - v i r n e " , t j . z a r e s n i c o z n a n o s t i k o n s t i t u t i v n e z g o d o v i n e z n a n o - 146 sti, da bi se avtentično izrazila, da bi se opredelila v svojih dveh "prikaznih oblikah". In ta nemožnost se kaže edinole v nujnosti, kot nujnost prehajanja zgodovine znanosti iz ene obli- ke v drugo. To pa pomeni, natančno vzeto: edino na podlagi te ne-možnosti zgodovina kake znanosti sploh obstoji. Da pa ta ne-možnost možnega, pač pa je, prav nasprotno, po- goj možnosti za eksistenco zgodovine znanosti, je tu zares osre- dnjega pomena. Ena izmed oblik podvojitev, ki jih uvede v zgodovino znano- sti rekurentni postopek, se pravi, uveljavljanje konstitutivno- sti zgodovine kake znanosti za samo to znanost, je tako dvojica logično - historično, zapovrstje historičnih dejstev, utemeljeno v "prosojnosti" logičnega časa. Fichant pri tem poudari, da je pridobljena historična razsežnost "sama idealna konstrukcija, njena povezanost je pedagoška, ne pa zgodovinska. Ze od samega začetka stojimo zunaj zgodovine, ali pa smo vsaj daleč od misli, da znova vzpostavimo razčlenitev njenih momentov tako, kot so se bili dejansko realizirali" (11O 5 149). Bodimo tu pozorni: podvojitev pripelje sicer do nastopa tretje instance, do vselej zimanje "realne zgodovine znanosti". Toda, te vselejšnje zunanjosti ne smemo navezovati le na odpravljanje "realne kronologije" v "diskurzivnem veriženju intelegibilnega", na zgrešitev "dejanske zgodovine" zaradi njenega naknadnega vklju- čevanja v epistemološke logične modele. V tem primeru bi "real- ni zgodovinski proces" dojeli substancialistično - tako, kot to na področju Marxove znanosti zgodovine dela npr. Schmidt: zanj se Markova dialektika "logičnega" in "historičnega" prikaza ra- zlikuje ogL Heglove po tem, da njeno izhodišče ni absolutni pojem, "ampak zgodovina ? ki prebija sleherno logično imanenco in ki je ni mogoče nikoli poduhoviti" (Schmidt 1978 , 64) - Schmidt tu pozablj a raziožiti, da je postavka o zgodovini, ki je ni mogoče zvesti na "pojem", reflektirana postavka Marxove teorije. Tako kot je v historični epistemologiji dvojica logično -historično dojeta kot znamenje tega, da so vsi doslejšnji posku- si zajetja znanosti v njeni "polni zgodovini" puščali neki pre- Dstanek, zaradi katerega se lahko konstrukcija znanosti-v-njeni- 147 - z g o d o v i n i v s e l e j z n o v a z a č n e . S k r a t k a , t a k o k o t je d v o j i c a l o - g i č n o h i s t o r i č n o s a m o " m e s t o v p i s a " " z u n a n j e " z g o d o v i n e , p o z i - t i v n a , u d e j a n j e n a " d e j a n s k a z g o d o v i n a " - s k o z i t o d v o j i c o " v e - m o " , d a " ž e od v s e g a z a č e t k a s t o j i m o z m a j z g o d o v i n e " , t a d v o - j i c a z a s t o p a t o r e j n e m o ž n o s t " d e j a n s k e z g o d o v i n e " , s k o z i k a t e r o se l e - t a s p l o h k o n s t r u i r a . N e z m o ž n o s t z g o d o v i n e z n a n o s t i k o t p r o c e s a t v o r b e z n a n s t v e - n i h k o n c e p t o v i n t e o r i j , k o t .zgodovine i n a c t u j e t a k o p r e c i z n i i z r a z z a t o , d a o s t a j a z g o d o v i n a z n a n o s t i v s e l e j o d p r t a , z g o l j m o ž n a - i n s i c e r o d p r t a i n m o ž n a p r a v z a r a d i s v o j e v s e l e j š n j e " z a p r t o s t i " , t o j e , s v o j e v s e l e j š n j e k o n k r e t n e p r e d m e t n e d o l o č e - n o s t i : r e k u r e n t n a z g o d o v i n a z n a n o s t i s e k o t p r o c e s p r o d u k c i j e i n r e p r o d u k c i j e z n a n s t v e n i h k o n c e p t o v i z g r a j u j e l e n a p o d l a g i s t r - n i t v e v r e z u l t a t u , v p r e d m e t u z g o d o v i n e z n a n o s t i , k i p a s e t a k o j r a z b l i n i v a h i s t o r i č e n p r e d m e t z n a n o s t i a l i p a v n e g a t i v n o o p r e - d e l j e n p r e d m e t e p i s t e m o l o š k e g a z a n i m a n j a . O d p r t o s t , m o ž n o s t z g o d o v i n e z n a n o s t i i n p a n j e n a z a p r t o s t , n j e n a v s e l e j š n j a k o n k r e t n a d o l o č e n o s t , t u s o v p a d e t a . T a h k r a t - n o s t o d p r t o s t i , n e - d o k o n č n o s t i z g o d o v i n e z n a n o s t i z a d a n o o b d o b - j e , i n n j e n e z a p r t o s t i , k o n c e p t u a l n e h o m o g e n i z a c i j e i z h o d i š č n i h t o č k k a k e z n a n s t v e n e d i s c i p l i n e , j e t i s t o r a c i o n a l n o j e d r o , k i g a v s e b u j e B a c h e l a r d o v a z a d r e g a p r i d o l o č i t v i k r i t e r i j a z a u p o - r a b o k r i t i č n e , v s e l e j o d p r t e z n a n s t v e n e z g o d o v i n e . R a z v i t j e t e g a j e d r a z a t o o d n a s z a h t e v a , d a n e o b r a v n a v a m o s a m o "eno p l a t " p o v e z a n o s t i z g o d o v i n e z n a n o s t i i n e p i s t e m o l o g i j e - n j u n o n e n e h n o i z m e n j a v a n j e , n e m o ž n o s t , d a b i l a h k o z g o d o v i n o k a k e z n a n o s t i p r e k o e p i s t e m o l o š k e v r e d n o s t n e h i e r a r h i j e k d a j k o - l o r a z l o ž i l i b r e z n e k e g a p r e o s t a n k a . R e k u r e n t n i p o s t o p e k z a h t e - v a od n a s , d a o b r a v n a v a m o t u d i h k r a t n o s t " d r u g e p l a t i " t e p o v e - z a v e . T o se p r a v i , v s e l e j š n j o n e l o č l j i v o s t z g o d o v i n e k a k e z n a n o - s t i i n t e o r i j e t e z n a n o s t i . " U č i n e k " t e n e l o č l j i v o s t i p a j e , d a je o d p r t o s t p r e k o e p i s t e m o l o š k i h " v r e d n o t " r e k o n s t r u i r a n e z g o d o - v i n s k e p o d o b e že e n a i z m e d " p o z i t i v n i h " e p i s t e m o l o š k i h " v r e d n o t " e d e n t e m e l j n i h e p i s t e m o l o š k i h k o n c e p t o v . P r e p r o s t o r e č e n o , o d - p r t o s t , n e - d o l o č e n o s t k o t p r i k a z n a o b l i k a n e m o ž n o s t i z g o d o v i n e 148 znanosti, to osnovno obeležje epistemološke metode rekurence je že določeno obeležje, ki ga daje znanosti-v-njeni-zgodovini pač epistemologija kot neka povsem konkretna teorija znanosti. S to banalno ugotovitvijo lahko nadomestimo že omenjeno Schmidtovo teoretsko banalnost: da namreč epistemološki model diskontinuiranosti znanstvenega razvoja pomeni, da pozna epi= stemologija same prelome, skoke - kot da v tej svoji naravna= nosti epistemologi j a ne teži k neki kontinuiranosti zgodovine znanosti, "... ali ni paradoksno, da ravno epistemologija diskontinuite= te na vsej črti potrjuje veljavnost zgodovine znanosti, ki jo oživlja epistemologija kontinuitete... epistemologija preloma še zdaleč ne zaničuje epistemologije kontinuitete, čeprav ob= ravnava filozofe, ki edini verjamejo vanjo, z ironijo" (Ganguilhem 1977, 26). Ugotavljanje o epistemološkem absolutiziranju doskontinui= tete je torej teoretsko nesmiselno. Res pa je, da je z episte= mologijo zgodovine znanosti opredeljena kot "nemožna": episte= mologija ve, oz. postavlja si za svoj teoretski cilj eksplika= cijo spoznanja, da je mogoče kontinuiteto znanstvene zgodovine doseči le tako, da je ohranjena zgodovinska razsežnost znan= stvene prakse kot v sebi okrnjena, negativna. Spoznanje o nujnosti pogoste predelave zgodovine kake zna= nosti je torej zares samoumevna postavka: specifičnost historič= ne epistemologije, temeljni domet njene teoretske zahteve pa je, kot v nadaljevanju Ganguilhem dovolj jasno pove, v nasled= njem: "Ali je /rekurentna zgodovina/ na podlagi svojih konceptov in norm tudi zmožna anticipirati in legitimirati njihova možna prekoračenja ... toda tu ne gre za vprašanje predelave, temveč za vprašanje prihajanja-iz-uporabe, morda celo za vprašanje smrti" (Ganguilhem 1977, 27, podčrtal RR). Metafore smrti tu ne moremo brati kot izbruha poetskega iracionalizma sredi strogosti znanstvenega diskurza. Prej bi lahko rekli, da je z njo dobesedno opredeljen specifični zna= čaj "odprtosti" rekurentne zgodovine - njena dokončnost - z njim pa tudi osnovna paradoksnost historične epistemologije preloma. 149 Diskontinuirana zgodovina znanosti, zgodovinski razvoj preko "kvalitativnih skokov", ponovimo še enkrat to abecedo dialektike, je namreč še vedno neka povezana, procesualna zgo= dovina - poenostavljeno rečeno, ne izključuje ne "izviranja" iz preteklosti niti "nadaljevanja" v prihodnosti. Da pa bi bi= la taka zgodovina dojeta v skladu s svojim pojmom, torej z vključevanjem svoje radikalne drugosti, za to nikakor ne zado= ščajo abstraktne puhlice o neskončnem dialektičnem preseganju, o ohranjevanju/povzemanju na vedno višji ravni. Historična epistemologija trdi, da se bo znanost v svoji zgodovini nada= ljevala, in sicer nadaljevala kot vselej radikalno druga - tak šno vedenje pa je resnično, praktično učinkovito vedenje le, če prekine evolucionistično ponavljanje vedno-istega-v-novih- -inačicah, če se rekurentni zgodovini posreči, da svojo (pri= hodnjo) nazvedljivo drugost nekako izrazi že v svoji sedanjo= sti, vsaj v eni točki svojega pozitivnega obstoja. (Lahko bi tudi rekli - če je njena postavka kvalitativnega spreminjanja empirično preverljiva.) Ta, za logiko nedvomno protislovna zah teva, je tisto, kar v historično epistemologijo vpeljuje raz= sežnost smrti, končnosti. Drugače rečeno, če smo prej govorili o nujnosti, da mi= slimo enotnost "dveh plati" povezanosti zgodovine znanosti in epistemologije - njuno vselejšnjo razliko in njuno vselejšnjo neločljivost - je seveda jasno, da nam ne gre za neko psevdo- -dialektično upoštevanje tako "ene" kot "druge plati": plati namreč nista simetrični. In sicer zato ne, ker je vsaka zgodo= vina znanosti - tudi zgodovina znanosti kot gola kronologija, kot inventariziranje rezultatov - resda že povezana, čeprav ne reflektirano, z določenim dojetjem znanstvene prakse nasploh in svoje znanstvene discipline v posebnem. Toda niso že vse, pač pa je ena sama, namreč rekurentna zgodovina, neločljivo povezana s teorijo znanosti, katere zgodovino piše. Neločljivo to se pravi tako, da je zveza zgodovine znanosti in epistemolo gije eksplicitno dojeta, da je ta zveza in njen učinek, odpr= tost zgodovine, reflektirana v sebi: nimamo dvefi disciplin, am 150 pak eno samo, namreč historično epistemologijo. A prav zato, ker ¿je historična epistemologi j a dojeta kot unarna, mora v sebi nositi znamenje svoje podvojenosti, na neki način se mo= ra razlikovati od same sebe. Če postavlja rekurentni postopek po svojem bistvu cel niz podvojitev - objektivna/dejanska zgodovina, aktualna/za= padla preteklost, logično/historično - je zadnja takšna podvo= jitev neločljivost, tj. trenutek križanja zgodovine znanosti in njene epistemologi je. Zadnja pa je zato, ker se z njo zgo= dovina znanosti konča, konča v dvojnem pomenu: na neki natan= ko določeni točki znanstvene zgodovinske rekonstrukcije se ta prekine, in drugič, zgodovina znanosti je dokončno potrjena, saj je z vso "epistemološko vrednostjo" in jasnostjo spoznana za dejansko zgodovino znanosti, za takšno torej, ki pomeni nenehni proces tvorbe znanstvenih konceptov in teorij. V tej zadnji točki, v historični epistemologiji je tako podvojitev dojeta sama v sebi, torej kot samorazcep rekurentnega "bistva". Poskušajmo te opredelitve pojasniti nekoliko podrobneje. Očitno je, da se mora epistemologija kot v sebi reflekti= rana odprtost zgodovine znanosti po svojem konceptualnem apa= ratu in po svojih materialnih analizah razlikovati od teorije znanosti, ki je zamišljena kot dokončni logični model produk= cije znanstvenih spoznanj in univerzalni preizkusni kamen znan= stvene preteklosti, če prinaša tak model teorije znanosti na meta-znanstveni ravni neskončno poganjanje za tistim zares dokončnim epistemološkim sistemom, pa je njegov končni izraz jurisdikcija "epistemološke policije" nad preteklimi teorijami zaradi njihove pomanjkljive logične zrelosti (cf. Canguilhem 19??, 21). Seveda se tudi historična epistemologija postavlja v vlo= go sodnika, tribunala, ki nudi zgodovini znanosti razsojevalne kriterije, začasne zaključne točke diskurzivnega razvojnega to= ka kake znanosti. Vendar pa je lastni prispevek historične epi= stemologije h konstrukciji historičnega razvoja znanosti na pod= 151 lagi logičnega časa v tem, da onemogoča, da se historični ele= menti podredijo logiki aktualne znanosti ali da se pod njeno težo zdrobijo. Osnovna namera historične epistemologije, kon= strukcija realnega časa znanosti, se na ravni materialnih zgo= dovinskih analiz kaže v tem, da želi epistemologija pokazati, zakaj in kako je bil sploh zgrajen manifestni splet preteklih znanstvenih izjav, eksperimentov, tehničnih naprav itd. "V tej zadevi sodba ni niti čistka niti eksekucija. Zgodovina znanosti ... je napor, da bi znova poiskali in pojasnili, do katere mere so preseženi pojmi ali stališča ali'metode v nji= hovi dobi predstavljali neko preseganje in v čem torej preseže na preteklost ostaja preteklost neke dejavnosti, ki ji je tre= ba okraniti naziv znanstvenosti. Dojetje tega, kaj je bil poduk tistega trenutka, je prav tako važno kot izstavitev raz= logov kasnejšega propada" (Canguilhem 1979, 14? 165). Epistemološko metodo rekurence lahko s pomočjo Marxove prispodobe označimo kot metodo poti navzgor: historična episte mologija osvobaja pogled za resnični' pomen pretekle znanstvene aktivnosti, v celoti skuša upoštevati realnost preteklih dogod kov, oz., natančneje, izpostaviti skuša samo to "celoto". Ta rekonstrukcija resnice ñeke teorije iz "celote postavk", ki so znanstvenikom določenega obdobja veljale za resnične, je zdaj - daleč od kakega historicističnega iskanja izvirnega pomena - ponavzočenje zgodovinsko konstitutivne nezmožnosti realne zgo= dovine znanosti. Iz česa namreč izhaja takšna rekonstrukcija "polnega pome na" pretekle zgodovinske stopnje kake znanosti? Fichant navaja dve med seboj povezani ugotovitvi. Prva zadeva pozitivni pomen, če lahko tako rečemo, "last= no skladnost" zmot, zablod, iluzij v pretekli znanstveni dejav nosti določene stroke - vse tisto torej, kar ima za sodobno teorijo znanosti le še negativno vrednost ovire. Tako je, deni mo, kartezijanska fizika danes pahnjena v zgodovinsko osamlje= nost, hkrati pa je, čeprav kot ovira, še dejansko navzoča v verigi "fizikalnih tem" (cf. Fichant 1969, 112) - nemalokrat je ta njena vloga odeološko izrabljena za ilustracijo takšne 152 ali drugačne prirojene lastnosti človeškega duha. Yendar pa se lahko aktualnemu pomenu zapadle kartezijanske fizike približa= mo le, če izhajamo iz tega, da je ta "fizikalna tema" ohranje= na kot ovira zgolj in samo zato, ker je nekoč veljala za res= nično in ker je še vedno neločljivo povezana s tistim, kar v sodobni fiziki še nadalje velja za resnico. Tej ugotovitvi takoj sledi še druga: kolikor je bila kar= tezijanska fizika nujno in neločljivo vpeta v proces, v kate= rem se je izoblikoval fizikalni koncept resnice, je seveda ra= zumljivo, da tistega dela takratne fizikalne resnice, ki ga oh= ranja še današnja fizika, nikakor ni mogoče izenačiti z njim samim v njegovi preteklosti. Gre torej za spoznanje, da se "to, kar je resnično v aktualnem pomenu ... ne meša z resnič= nim iz nekega prejšnjega stanja znanosti, celo takrat ne, kadar je to stanje ohranjeno v svoji aktualni preteklosti. Resnica neke teorije, veljavnost neke metode, delovanje nekega koncepta kot jih je zbrala in ovrednotila aktualna znanost, ne sovpada= jo z resnico, veljavnostjo, delovanjem tega, kar je samo na videz isti koncept, ista metoda, ista teorija v nekem drugem obdobju znanosti" (112/13; 15o). Ti ugotovitvi, vzeti skupaj, opredeljujeta torej rekurent= ni zgodovinski postopek in zgodovinsko 'beloto", ki je z njim pridobljena. Kot je videti, je pri tem zgodovinskost naravoslov nih znanosti temeljnega pomena - tako vsebinsko kot formalno - koncept epistemološke ovire. Strnjeno rečeno: epistemološka negativnost ovire, zablode je sama v sebi, po svojem "bistvu" pozitivna, kolikor ohranja nezvedljivo "notranjo negativnost" zgodovinske znanstvene resnice. V epistemološki oviri kot iz= seku uz žgodovine, denimo, v zapadlosti, "mrtvosti" Descartesa in njegovih fizikalnih naukov, je zbran živi zgodovinski pro= ces tvorbe znanstvenih teorij in konceptov, zbrana je zgodovin= skost fizikalne teorije v svoji celoti. Obrniti se k "lastni vrednosti" zapadle kartezijanske fizike bi namreč zahtevalo re= konstrukcijo celote postavk, ki so jih fiziki njenega obdobja imeli za resnično, zahtevalo bi pojasnitev procesov, ki jih je sprožila takratna produkcija fizikalnih konceptov. Ta celota 153 pa ni v sebi negativna in ta rekonstrukcija ni neskončna nalo= ga - v tem je ključna točka - ker bi zahtevala inventariziranje vseh v nekem obdobju opisanih izkustev, izjav, eksperimentov in naprav, nanašajočih se na določeno precbmetno področje. Prek epistemološke ovire rekonstruirana celota je negativna, koli= kor je uspela rekonstrukcija sestavljena kot določitev tega, kaj dana znanstvena stopnja znanosti o svojem predmetu pove in česa ne pove, kolikor takšna rekonstrukcija torej zariše uspehe in tisto, kar uspešnost, denimo, kartezijanske fizike obmejuje. Za razliko od psevdohistoričnega postopka, ki ohranja kar= tezijansko fiziko kot "preseženo stopnjo" v verigi fizikalnih tem in se mu ravno kot nekakšna "prenašalka kali" sodobnih fizikalnih konceptov spremeni v mrtev muzejski inventar, vzpo= stavija rekurentni postopek kartezijanske "fizikalne" razlage v njihovi konkretni podobi, to pa pomeni tudi, v tisti mrtvo= sti, obrobnosti, ki jim je bila lastna že v času njihovega raz= cveta. Prav s tem pa jih, če že ne oživlja, pa vsaj - posezi= mo nekoliko naprej - spreminja v uporaben argument znotraj ak= tualnega razrednega boja v teoriji. Takšen je, po našem mnenju, oden od poudarkov, ki ga je mogoče potegniti iz raziskave M . Pecheuxa "Učinek Galilejevega reza v fiziki in biologiji". V delu te raziskave se Pecheux ukvarja z vprašanji, kako sta elektrika in magnetizem osvojila svoje mesto znotraj fizike: d-i s® dftdejansko oblikovanje teoret= skih področij elektrike in magnetizma pojasniti s postavko o "konvergenci vseh vej fizike", se pravi, s pomočjo predstave, da so se različne fizikalne veje postopno razvile iz debla me= hanike kot načela in historičnega izvora njihovega razvoja. Ob tej predpostavki bi bila, grobo vzeto, razlaga nastanka znan= stvenih konceptov elektrike in magnetizma v tem, da v nekda= njih pojasnitvah električnih in magnetskih pojavov ugotovimo in razmejimo "epistemološko oviro" - v tem primeru stališče animizma in vitalizma - od galilejevskega mehanskega stališča kot zastopnika znanstvenega napredka. Takšno razlago pa prepre= čuje "majhna težava", da je namreč 154 "Galilejeva mehanika v resnici igrala nekaj časa ravno vlogo ovire za konstitucijo /obravnavanih/ disciplin" (Pecheux 1969, 18). To vlogo je mehanika izvajala preko "ovinka" kartezijan= ske korpuskularne teorije, oz. prek upiranja Descartesa in kar= tezijancev, da bi sprejeli "aristotelovsko" pojmovanje atrak= cije (kot skrivne medsebojne simpatije določenih substanc). Kartezijanska fizika razlaga problem atrakcije s svojega last= nega epistemološkega stališča, se pravi, na podlagi kategorij razsežnosti, lika, gibanja: privlačnost magneta je tako inter= pretirana kot učinek vrtinčastega gibanja po kanalih, ki teče= jo skozi telesa. Taka pojasnitev je prevladovala tudi še v 18. stol., pri čemer je niso verificirale le takratne znanstvene teoretske raziskave, ampak tudi empirična zapažanja in eksperimenti: "kartezijanci so materialno videli to, kar je dajala v videnje njihova ideologija" (22). Za materializem kartezijancev pa velja, po Pecheuxu, da je med njim in med materializmom Galilejeve mehanike v resnici nekakšno metaforično razmerje, razmerje teoretsko "realnega" in "imaginarnega". Kartezijansko epistemološko stališče glede pro= blemov elektrike in magnetizma namreč ne sloni na konceptih mehanike kot teorije dinamike, ampak izhaja iz učinkov, ki jih je ta teoretski dogodek sprožil na svojem uporabnostnem področ= ju, v tehnologiji mehanskih naprav. Kartezijanci pri pojasnit= vi privlačnosti ne vpeljujejo "koncept.ov, pripadajočih mehaniki znanosti, ampak podobe (images), ki reflektirajo tehnologijo mehanizmov" (22), izhajajo torej iz teoretske ideologije mehanizmov. Drugače rečeno, Descartes in njegovi nasledniki se uteče= ni razlagi magnetske privlačnosti niso uprli z znanstvenega stališča, ampak s stališča neznanstvene teoretske ideologije. In niso se upirali znanstveni pojasnitvi fenomenov magnetizma in elektrike, ampak njihovi takratni ideološki "predelavi": 155 instrumentalno področje, ki je ponazarjalo električne pojave je bilo mesto fantazem nenavadnega in grozljivega, preko kate= rih so se dejansko samo prenašale in utrjevale moralne in po= litične praktične ideologije (fevdalne) pokorščine in podreje= nosti: "teoretsko ideologijo elektrike in magnetizma je mogoče razu= meti kot mesto naddoločnosti: tavmatologija in izvajanje moči na daljavo zadevata, med seboj povezani, hkratni preobrat vid= nega reda Narave in opozicije rokodelske dejavnosti (prek bli= zine) do izvajanja različnih modalnosti politične oblasti (iz daljave)" (24). Znanstveno podvzetje kartezijancev je tako v resnici "zno trajideološka premestitev", ki skuša "v imenu" tehnologije me= hanizmov razbiti imaginarno jedro ideologije, ki je še v 17. stol. obvladovala področje elektrike in magnetizma. Ideologija mehanizmov želi fantazmi nenavadnega in grozljivega simulirati s stroji, da bi ju tako pojasnila - sledeč pri tem političnem projektu atomistov, ki ga realizira tudi eden poglavitnih ci= Ijev kartezijanske morale: osvoboditi človeka od strahu. Epistemološka ovira za konstitucijo znanstvenih konceptov elektrike in magnetizma je torej, kot ugotavlja Pecheux, dvoj= na: obsega teoretsko ideologijo animizma in imaginarni mehanič ni materializem. Pri čemer je treba poudariti - poudarek je bolj naš kot Pecheuxov - da ima mehanizem sam zopet dvojno vlo go: ravno v svoji ideološki funkciji je tudi znanstveno konsti tutiven, saj osvobaja polje elektrike in magnetizma od prej= šnjih moralnih, religioznih, političnih itd. konotacij. In si = cer zato, da bi se, če lahko tako rečemo, v trenutku, ko je na področju morale in politike zmaga dobljena, dobljena pa je ta= krat, ko se obe področji uveljavita kot avtonomni - da bi se torej nekje na začetku 19. stol. prek del Cavendisha, Coulom= ba, Ampera področji elektrike in magnetizma lahko vzpostavili kot razviti fizikalni znanosti. Kartezijanci, ki nastopajo "v imenu" tehnologije mehanizmov, se tedaj nič manj ne borijo "v imenu" znanosti - saj je izključitev oz. težnja k izklju= čitvi ideoloških interesov eno od temeljnih znanstvenih obele= žij novoveških znanstvenih disciplin. 156 Ne glede na vprašanje o razliki med teoretsko ideologijo animizma in teoretsko ideologijo mehanizma, ki ga odpira naše povzemanje, lahko iz njega potegnemo sklep, da tvori specifič= ni značaj epistemološke ovire ravno to križanje ideološkega in znanstvenega momenta. Korpuskularni nastavek v preučevanju elektrike in magnetizma ni ovira zato, ker bi bil preprosto na= pačno, tj. neadekvatno dojetje svojega predmeta. Prav tako tudi kartezijanska razlaga ni znanstveno konstitutivna zato, ker bi novi teoretski področji nekako osvobajala od praktič= no-ideološke zainteresiranosti. Kar je z znanstvenega vidika modernih fizikalnih znanosti napačnost Descartesovega nauka, je s stališča ideoloških bo= jev 17. in 18. stol. nedvomno njegova pravilnost - toda, usta= viti se pri tej ugotovitvi pomeni znova odpreti staro dilemo internalističnega ali eksternalističnega pristopa k (zgodovini) znanosti. Drugače rečeno, praktično-ideološka zgrajenost dolo= čenih kartezijanskih fizikalnih pojasnitev za znanstveno zgodo= vino fizike ni relevantna, s tem družbenozgodovinskim dejstvom ni mogoče, če uporabimo Fichantove besede, "zavreči Descartesa v 'zapadlo preteklost' in obenem dati ra= čun o njegovi zgodovinski navzočnosti" (Fichant 1969, 116; 151). Lahko pa je, po našem mnenju, za takšno zgodovino relevant= no spoznanje, da se je kartezijansko stališče vzpostavilo kot znanstveno stališče ravno zato, ker je njegov praktično ideološ= ki interes ostal izključen, zunaj znanstvenega obzorja. Ostre= je rečeno, za "fizikalno utemeljeno objektivnost nastanka fizi= ke" ne more biti povsem brez pomena, da neprepoznanje, izklju= čenost njene dejanske ideološke funkcije daje kartezijanski fi= ziki neposredno status znanstvene dejavnosti in jo uvršča v "ve= rigo fizikalnih tem": skozi Descartesovo ne-znanstveno razlago magnetizma se reprezentira gesta izključitve "fantazmatičnega jedra" kot konstitutivna poteza znanstvenega spoznanja. Kartezijanska razlaga je bila tako v svoji dobi spregleda= na v svoji resnični vlogi, to je, v vlogi teoretske ideologije; 157 "enostransko", napačno ¿je bila dojeta samo kot element znanst= vene dejavnosti. Dojeta je bila torej kot tisto, kar je resnič= no tudi bila, vendar ravno, kolikor je bila nekakšen zunaj- znanstveni, nekakšen obmejni znanstveni moment, ki je v ideo- loškem boju z ideologijo animizma zarisoval obrise, meje, onstran katerih se bo razvijala znanstvenost področja elektro= magnetizma. Kot zunaj-znanstvena teoretska ideologija pa je do- jeta šele v zgodovinski pripovedi, v nazaj obrnjenem pogledu refleksije nadaljnjih členov fizikalne verige, ki jo osredoto= ča v njeni ideološki funkciji tako, da jo iztrga iz njenega "izvornega konteksta", iz njene "izvorne" znanstveno konstitu= tivne vloge - iz tega torej, kar je resnično bila. Očitno je, da se nam "resnični pomen" kartezijanske*raz= lage vedno znova izmakne - ali je treba zato reči, da tudi re= kurentni postopek zgreši "lastno vrednost", pozitivni pomen vselej negativne epistemološke ovire? Še zdaleč ne. Spomnimo se namreč, da zgodovinska Refleksi- ja ne izpostavi le ideološkega značaja kartezijanskih stališč, ampak da je v tej refleksiji ponovljena in določena izključe= nost ideološke funkcije kartezijanstva kot tisto, kar je vzpo= stavljalo in kar vzpostavlja njegov znanstveni status. Zgodovin- sko obnovljena epistemološka ovira kartezijanstva namreč svoje znanstveno konstitutivne vloge ne opravlja več kot "nerazumlje- ni" mejni moment, pač pa je ravno kot "spoznani" mejni moment vpotegnjena v znanstveni diskurz. Njena negativna vloga je zdaj vseskozi pozitivna, prav v svoji izključenosti je epistemološ- ka ovira dojeta kot znanstveno relevantna. Drugače rečeno, prek zgodovinske rekonstrukcije se spremeni način, kako je neki zu- na j znanstveni element - tu ideologija - znanstveno konstituti- ven: "izvorno" je bila teoretska ideologija konstitutivna rav- no v nedojetosti svoje obrobne, v izključenosti svoje ideološ- ke funkcije; v sodobni zgodovinski ponovitvi pa je v tem svo- jem izključnem značaju zopet vključena v znanstveno dejavnost. 158 S tem pa je ravno udejanjen njen "izvirno pomen", tista svojskost epistemološke ovire - da v vsakokrat konkretnih pojav= nih oblikah reflektira neki neodpravljivi moment "napačnega ra= zumetja", ne-prepoznavanja, ki konstitutivno deluje v samem je= dru znanstvene dejavnosti. Zgodovinska navzočnost Descartesa v verigi fizikalnih tem izgubi tako sleherno substancialistično podlago: ne gre ne za temnost, zavrženost že danega (aktualnega fizikalnega) pomena ne za kako belino v zemljevidu fizikalnih tem, primerno za znanstvenikovo prosto lebdeče reflektiranje o veličastnosti, ničevosti, minljivosti ali neizčrpnosti človekovih spoznavnih prizadevanj. V tem pomenu vselejšnjega "napačnega razumetja", vselejš= nje ne-smiselnosti, je "pozitivni pomen" koncepta epistemološ= ke ovire to, da evocira zgodovinsko-konstitutivno nezmožnost znanstveno zgodovinskega procesa tvorbe konceptov in teorij. Epistemološka ovira reprezentira tisti moment, ki "poganja" produkcijski proces tvorbe znanstvenih konceptov in teorij, ko= likor v njem manjka, zastopa torej tisto, kar znanstveni diskurz o svojem predmetu ne pove, da bi ga lahko sploh "pozitivno" opredelil - tako kot, denimo, ne pove, da je njegov predmet se= stavljen na podlagi praktično-ideoloških interesov. In epistemološka ovira predstavlja obenem, grobo rečeno, "izpostavljeno točko", "navezno točko" za prihodnje znanstvene diskurze, ki se nekako "naravno" zanimajo za "neposredni prehod= ni rob raziskav v svojem področju" (ef. Canguilhem 1977, 18), to se pravi, predstavlja trenutek objektivacije pomena zgodovin= skega razvoja kake znanstvene discipline. Prek določenih ovir v svoji preteklosti lahko torej znanost (zgodovinar znanosti, znanstvenik sam ali pa epistemolog) objek= tivno preiskuje in spoznava svojo zgodovino. Objektivno - tj. tako, da je preteklost znanosti razgrnjena pred njo kot pred= met, in tako, da znanost v svoji zgodovini ne spoznava le same sebe, oz. to, kar je vanjo položila. Učinek te objektivnosti je tako dvojen: 159 Takšna izčrpno in korektno opravljena preiskava bo prines= la na dan določen splet znanstvenih podatkov, problemov, vpra= sanj, ki bodo tako ali drugače vstopili v strokovno vedenje znanstvenika. Hkrati pa se bo rekurentna zgodovinska pripoved na neki določeni točki odcepila od znanosti, katere zgodovino piše - ne zgodovinar ne znanstvenik zgodovinske rekonstrukcije znanosti ne bosta več mogla prepoznati kot znanost. Bistveno je tu, da to točko "potujitve" dojemamo v njeni znotraj znanstveni legitimnosti. Zato jo lahko tudi opišemo, opi= rajoč se za spremembo na Kuhna, kot točko "celovitosti", tre= nutek, ko zgodovinar pri urejevanju zgodovinskih dejstev do= seže, da se deli sklenejo v "nekaj znanega, čeprav na tak način še nikoli videnega" (Kuhn 1979, 66), v neko spoznavno strukturo, ki daje vtis Spodobnosti". "Ta vtis podobnosti je po mojem mnenju pred vsakim odgovorom na vprašanje, v katerem oziru obstoji podobnost. Podobnost je sicer mogoče dojeti z umom ... vendar se izmika vsaki reformm= laciji na način zakona. Je nekaj celovitega, kar se ne qta zve= sti na enoznačen sistem vnaprej določljivih kriterijev, ki bi bil enostavnejši od samega odnosa podobnosti" (66/67, podčrtal HR). Zgodovinska rekonstrukcija tako vseskozi ohranja nek zna= čaj "tujosti". Izhajajoč iz epistemološke ovire, nerazumljene v njenem "lastnem pomenu", lahko zgodovinar izgradi "celoto postavk", h kateri je današnja ovira v svojem času neločljivo sodila. Tako bo navsezadnje oviro razumel - zato pa se rekon= struirana celota zdaj upira popolni znanstveni pojasnitvi. Ta "potujena celovitost" rekonstruirane znanstvene teori= je pa se po našem mnenju, najustrezneje - t j . , brez nevarnosti, da bi nezvedljivo tujost obnovljene zgodovinske podobe zvedli na psihologistično raven razlage - pa tudi naprej in najrazvi= teje kaže prav- v (vselej parcialni) epistemološki oviri, če je namreč smoter zgodovinske pripovedi, da rekonstruira preteklo znanstveno aktivnost na določenem področju v njeni celoti, v njenem uspehu in neuspehu, tedaj je ta smoter dosežen v oprede= 160 litvi epistemološke ovire - saj reprezentira le-ta "zbirno me= sto" uspeha in neuspeha (oz. križanje znanstvenega in ideološ= kega). In če je - še en vidik "celovitosti" zgodovine - epi= stemološka ovira (izrecna in neizrecna) izhodiščna točka zgodo= vinskega preiskovanja - saj se preko nje preteklo obdobje sploh vzpostavlja v svoji različnosti - tedaj še veliko bolj velja, da je mogoče o epistemološki oviri smiselno govoriti le kot o rezultatu zgodovinske preiskave. Vse to nas, za naš primer, pripelje k sklepu, da je za re= kurentno perspektivo uspeh kartezijanske fizike, njen prispevek h korpusu znanstvenih spoznanj in razlog njene zgodovinske nav= zočnosti dejansko v tem, da Descartes korpus znanstvenega spoz= nanja od znotraj "področno" odpre - da v področje znanstveno= sti vpiše kot njegove konstitutivne dele praktične in teoret= ske ideologije, ekonomske interese in politične boje: razred= ni boj. Zaradi tega vpisa se tudi fizikalna zgodovinska analiza, ki raziskuje oblikovanje konceptov elektrike in magnetizma, v neki konkretni točki znanstvenozgodovinske pripovedi nujno kon= ča - in sicer konča v svojem fizikalnem značaju - da bi se prav tako nujno, se pravi, zaradi dovršenosti znanstveno-zgodovinske rekonstrukcije nadaljevala na konceptualni ravni filozofskih, polit-ekonomskih, socioloških itd. analiz. Brez tega konceptual- no heterogenega nadaljevanja bi ostalo fizikalno področje za= nimanja, za katerega pač gre, v nekem bistvenem "vidiku" svoje znanstvenosti nedojeto, to se pravi, ne-fizikalno nadaljevanje sodi v samo "empirično-znanstveno" jedro fizikalnega diskurza. Če povzamemo: rekurentna zgodovinska pripoved se mora v svojem "imanentno-znanstvenem" značaju na - vsakokrat specifič= nem - mestu zgodovinske analize končati, to se pravi, "fizikal= no utemeljena objektivnost nastanka fizike" mora izkusiti ne= možnost fizikalnega nadaljevanja kot "pogoj možnosti" za to, da se sploh lahko nadaljuje dejanska zgodovina znanosti, zna= nost kot izoblikovanje znanstvenih konceptov in teorij. Preki= 161 nitev toka znanstveno-zgodovinske analize kot pogoj za nasta= nek nove "podobe znanosti" se lahko zdi nekoliko paradoksna zahteva - tako, kot se je verjetno 1. 1962 zdel paradoksen za= četek Kuhnove "strukture znanstvenih revolucij": "če vidimo v zgodovinopisju več kot zgolj zakladnico anekdot in kronologij, bi lahko to povzročilo odločilen prevrat v po= dobi znanosti, v katero je ujet današnji čas" (Kuhn 1967, 15)» Seveda lahko tudi rečemo., da gre pri tem prehodu od zno= trajznanstveno določene zgodovinske analize k filozofskim, eko= nomskim itd. analizam za vključevanje kakega znanstveno izoli= ranega področja v širšo družbeno-zgodovinsko, tehnično, kultur= no itd. celoto, s katero je to področje že vseskozi povezano in posredovano - da gre torej za usmeritev k občemu teoretske= mu smislu teorije, morda celo za določitev znanosti kot temelj= ne produktivne moči sodobne družbe. Vendar nas pri tem, kolikor hočemo postopati historično-materialifitično, nič ne upravičuje, da to usmeritev k celoti ali pa celoto samo vzamemo tudi že kot dano rešitev vprašanja, kako je mogoče razložiti delovanje zu= naj-znanstvenih momentov v znanstveni praksi. V okviru obravnavane problematike se to vprašanje pokriva z učinkom rekurentnega postopka, ki ga imenuje Pichant "ekvi= valenca 'za nas'"; hkrati lahko v tem učinku srečamo še eno prikazno obliko konstitutivne nemožnosti dejanske zgodovine znanosti. Učinek rekurence "za nas" lahko ponazorimo z naslednjim vprašanje: če smo prej dejali, da reprezentira epistemološka ovira neodpravljivi, moment "napačnega razumet j a" v samem jedru znanstvene dejavnosti, da je uspeh kartezijanske fizike dejan= sko v tem, da "področno odpre" korpus znanstvenih spoznanj - za koga je to pravzaprav uspeh, za koga pravzaprav poteka re= prezentiranje? Prvi, takorekoč spontani odgovor - za sodobnega fizika gotovo ne - nosi v svoji faktičnosti tudi razsežnost resnice: kartezijanska pozicija je razberljiva kot teoretska ideologija 162 samo znotraj specifičnega koncepta znanstvene resnice. Gre za tisti koncept, ki tako nastanek novoveških znanosti kot napre= dovanje znanstvenega spoznanja izpeljuje iz "inicialnega jedra" zareze med znanstvenim in ideološkim - skratka, postavka o znanstveni konstitutivnosti teoretske ideologije (mehaničnega materializma) je konstitutivna za dojetje znanstvenosti v Althusserj evi epistemologiji, ki sodi navsezadnje v področje dialektičnega materializma. V čem 3e tedaj to stališče materialistične dialektike na področju naravoslovnega spoznanja razlikuje od klasičnega in tradicionalnega filozofskega izkoriščanja znanstvene prakse, kako lahko Althusserjeva epistemologija legitimira svoj "vo= lilni program", da znanosti ne bo več izkoriščala, ampak da se, prav nasprotno, postavlja v njihovo službo? V zadnji instanci gre torej za naslednjo zahtevo Althusserju: "če naj marksistična filozofija ne ostane pri tem, da v imenu materializma in dialektike ločuje znanstveno od ideološkega, vztrajajoč s tem navsezadnje na stališču gole kritike ideolo= gije, če naj njena "služba" ni zgolj v tem, da ščiti znanosti od ogrožanja ideologije, ampak tudi v tem, da pospešuje real= ni razvoj znanosti, tedaj mora biti marksistična filozofija sposobna, da pojasni ne le politično obliko kategorij, s kate= rimi deluje, ampak tudi njihovo znanstveno vsebino. Biti mora sposobna specificirati svojo spoznavno vsebino" (Rheinbereer 1 9 7 7 , 9 6 ) . Ker se bomo z nekaterimi problemi Althusserjevega dojetja znanstvene prakse podrobneje ukvarjali pozneje, bomo obravna= vo problema ekvivalence "za nas" omejili tu na Fichantov tekst. V njegovem zadnjem poglavju lahko zasledujemo odgovor na vpra= sanje po "pogojih uporabe" rekurentnega zgodovinskega postopka. Na primeru iz zgodovine matematike, discipline torej, ki je kar najbolj primerna za potrditev kontinuirane, "logične" razvojne linije znanosti, opredeljuje Fichant, kaj si je pravzaprav tre= ba predstavljati s "konceptualno razdelano" epistemologijo do= ločene znanosti, ki je "pogoj možnosti" znanstveno relevantne zgodovine znanosti, hkrati pa je v takšni zgodovini že "impli= cirana". 163 Zgodovinsko vprašanje, ki je predmet obravnave, se glasi: zakaj Grki niso konstituirali iracionalnih števil? Vprašanje je rekurentno, kar pomeni, da tako njegova zastavitev kot odgovor nanj že predpostavlja natančno védenje tega, kaj so iracionalna števila. In vprašanje je polemično, njegova izpe= ljava je obenem zavrnitev Spenglerjeve teze, da Grki niso zgra= dili iracionalnih števil zaradi finitizma, vrojenega grškemu duhu. Pri reševanju zastavljenega zgodovinskega problema - Fi= chanta povzemamo močno skrčeno - se pokaže, da je podmena o nekakšni globoki grški metafizični tesnobi pred razkrojem čut= no-oprijeraljivega za njegovo razrešitev brezpredmetna. Nastanek iracionalnih števil je povsem zadovoljivo razložen z 3golj ma= tematično utemeljeno pojasnitvijo. Grki ne poznajo iracionalnih števil, ker nimajo izdelane^ ga sistema racionalnih števil. Grški koncept števila se omeju= je samo ría naravna cela števila, večja od 1, ki pa sama n i šte= vilo, medtem ko jim naša racionalna števila pomenijo razmerja med števili. Razmerij torej ne morejo tematizirati v okviru numerične domene. Za Grké izoblikujejo števila sistem elemen= tov tako, da se ti elementi povezujejo s pomočjo (notranjih) zakonov seštevanja in množenja, medtem ko tvorijo razmerja skupino elementov, ki se povezujejo le z množenjem. Bistveno za grški koncept števila in razmerja je, da je izključena aiož= nost širjenja numerične domene bodisi v smeri racionalnih šte= vil bodisi v smeri izenačevanja razmerij in števil. Poleg teo= rije števil in razmerij moramo zato, da bi lahko obnovili pod= lago klasične grške matematike, pritegniti še teorijo o veli= kostih in razmerjih med velikostmi, kakor jo je na podlagi Ar= himedovega aksioma izoblikoval Evklid. Ta teorija se opira na „ dve postavki, ki se glasita, če uporabimo sodobni matematični besednjak, takole: - izmed dveh velikosti je ena večja, druga manjša; - če katerikoli velikosti A pridružimo poljubno celo število n , potem konstruiramo velikost nA, pri čemer je n mnogokrat= nik od A . Jasno je namreč, da lahko razmerja med velikostmi zapisujemo s pomočjo operatorjev, ki jih je izoblikovala šele sodobna ma= tematika. Zato lahko Bourbaki reče: "tako konstruirana domena operatorjev bi bila potemtakem za grške matematike ekvivalent tega, kar je za nas množica real= nih števil; sicer pa je jasno, da so imeli s seštevanjem veli= kosti in z množenjem'razmerij med velikostmi ekvivalent za to, kar je za nas korpus realnih števil, četudi v veliko manj pri= pravni obliki" (cit. po Fichant 1969, 133; 158,. podčrtal RR). 184 Bourbakijeva previdnost nas opozarja, da samo zaradi tega, ker evklidska teorija o razmerjih med velikostmi neizpodbitno velja v domeni realnih števil, še ne moremo reči, da ie v niei ze implicitno formulirana teorija realnih števil! Zato ne, ker s konceptom velikosti ni mogoče zajeti temeljne lastnosti re= a m i n števil, namreč popolnosti ali neekstenzivnosti, se pravi kontinuitete. Grkom torej na določen način "manjka" pravkon= cept kontinuitete: za zgodovinsko refleksijo se pri tem zdi. da velikosti enostavno predpostavljajo kot dane, ne da bi ka= korkoli eksplicirali kontinuiteto domene, ki jo velikosti tvo= rijo. Evklid, denimo, neeksplicirano, nekako na robu uporablja postulat o četrti sorazmernici, ki implicira kontinuiteto. Ven= dar pa nas ta neekspliciranost ne upravičuje k sklepu, da je ibvslidova teorija nezadostna in nepopolna, pač pa le, da za njegovo teorijo eksplikacija koncepta kontinuitete ali nfeke njej ustrezne lastnosti pač ni bila potrebna. Skratka, zgodovinar matematike bo, s pomočjo sredstev sodobne matematike, obnovil podlago grške matematike iz klasičnega ob= dobja, pri čemer bo zarisal neko linijo kontinuitete s sodobno matematiko: pokazal bo, kateri členi so Grkom "manjkali" - ra= cionalna števila - da bi lahko zgradili sistem iracionalnih števil, in pokazal bo, kar je le zrcalna slika "manjkanja", kjer - v Evklidovi teoriji o razmerjih med velikostmi - je grška matematika že "prakticirala" nekaj, kar lahko sodobna matematika rekonstruira v aksiomatsko podlago za teorijo re= alnih števil - in tako sploh razume p;rško matematiko. Drugače rečeno, stična točka med sodobno in med grško ma= tematiko, domena operatorjev, je konstrukcija, je ekvivalent (realnih števil) za nas. Razumeti grško matematiko pomeni tudi, ohraniti jo v njeni drugotnosti, Vkvivalenca 'za nas' ... istočasno prinese na dan tisto, po čemer se-grška matematika razlikuje od naše" (133. 159) pomeni torej pojasnitev uspehov in dometa uspešnosti klasične Srške matematike. V tej njeni omejenosti je pred nami v celoti, s tem pa imamo tudi odgovor na izhodiščno zgodovinsko vpraša= ije - navedimo Scholza: bik; n r ^ f f i 8 jacionalnihjtevil na področju grške matema= Lzključevanja ^ i b i d ? ) ' ^ r e z u l t a t — s t n e g a procesa 165 Do sem, do tega odgovora se rekurentni učinek ekvivalen= ce "za nas" v ničemer ne razlikuje od stališča zgodovinskega perspektivizma oz. relativizma. Ob vsem zatrjevanju diskonti- nuiranosti, neumestljive drugosti grške matematike: "Evklid proučuje velikosti in pokaže, pod kakšnimi pogoji ob= staja razmerje ali enakost razmerij in kaj se s tem zgodi. Dedekind in Cantor proučujeta množico realnih števil kot tako ... V tem in onem primeru ne govorimo o isti stvari, ravno zato tudi ne govorimo istega je zika ..." C134, podčrtal ER), hi grška matematika predstavljala le inačico sodobne. V navidez ni preprostosti odgovora - da pač Grki niso poznali iracional- nih števil, ker niso poznali racionalnih, teh pa niso poznali, ker jih niso hoteli poznati - v tem pa se zares prikaže nekaj novega. Daleč od tega, da bi "zavestno izključevanje" merilo na kako subjektivno-psihološko raven, gre tu za "objektiven", strogo matematično utemeljen rekurentni zgodovinski odgovor - matematika zares ne rabi psihološkega subjekta, da bi uteme= Ijila "razvojni niz", premestitve v svojih konceptualizacijah. Prav zaradi tep;a lahko Fichant nadaljuje: "Ostane še vprašanje: Zakaj so Grki odklanjali, da (racional= na)'razmerja obravnavajo kot števila? Rekurentni odgovor na ta zgodovinski problem ni matematičen, marveč epistemološki. 0d= visen je od tega, kako pojmujemo naravo števil" (.135; 159). V samem rekurentnem, to je z aktualno znanostjo vodenem in utemeljenem odgovoru ostane, prav zaradi njegove izrecne zaanstvenosti, neki presežek, ki nujno izpade - prikaže se ne=" ka belina v odgovoru, neko, če lahko tako rečemo, "izneverjeno pričakovanje"5 prikaže pa se tako, da se rekurentni odgovor v sebi podvoji, kot pravi Fichant, v "dva tipa" odgovora: v ma= tematičen odgovor in v epistemološki odgovor. Pri prvem dobimo kontinuiran "razvojni niz" določenega matematičnega problema, pri drugem pe obrne refleksija k sami "naravi števila", torej k dojetju matematike same. Sodobne opredelitve števila, deni= mo Dedekindova - da so števila svobodne stvaritve človeškega 166 duha - to se pravi, opredelitve, ki predstavljajo "novoveški" subjekt kot podlago za razločevanja, združevanja, abstrahira= nja itd., te sodobne opredelitve so hkrati tudi določitev gr= škega "pojma" matematike: "... Scholz pripomni, da lahko najbolje izrazimo to, kaj so za Grke števila, če rečemo, da števila ravno niso svobodne stva= ritve človeškega duha" 1135» 159). Tu pa je potrebno, ostreje kot to dela Fichant, poudariti, da je sicer razločevanje "dveh tipov" odgovorov nujno, da pa njuna zveza nikakor ni linearna. Nimamo najprej matematičnega rekurentnega odgovora, ki bi zaradi svoje nezadostnosti napote= val naprej k epistemološkemu, pač pa sta oba tipa odgovora hkratna, čeprav drug na drugega nezvedljiva. Bourbakijev navedek, v katerem je klasična grška matemati= ka postavljena s sodobno v relacijo "ekvivalence za nas", upravičuje namreč branje v obeh smereh: enkrat smo mi tisti, ki preiskujemo grško matematično podlago, drugič je prek pre= iskave grške matematike predmet spoznanja naše "lastno mesto", tj., sodobna matematika. Zgodovinska rekonstrukcija je tako vselej tudi "ovedenje", in sicer imanentno-znanstveno "ovede= nje" izhodiščnega koncepta, ki je predstavljal pogoj za znan= stveno-zgodovinsko pripoved. Drugače rečeno, zgodovinska rekon= strukcija prinaša "poleg" zgodovinskih informacij, poleg zgo= dovinskega videnja vselej še neko "znanstveno ovedenje" sodob= ne znanosti, sprevrne se v znanstveno teorijo znanosti, se pravi, v samo-refleksivnost znanosti - takšna samo-refleksivnost deluje,, kot smo videli, v vprašanju, kaj tisto, že na začetku zgodovinske analize poznano, iracionalno število po svojem "bistvu" je. "Nazaj obrnjeni pogled" znanstveno-zgodovinske refleksije zadene svoj cilj, ko se vrne na aktualno znanstveno izhodišče - takrat, ko imamo na mestu znanstveno-zgodovinskega vprašanja in odgovora tudi že epistemološko vprašanje in odgovor. Natan= čneje vzeto, ta trenutek vrnitve je sam trenutek nujnosti pre = 167 hoda iz zgodovinskega vprašanja v epistemološko. To pa je tre= nutek, spomnimo se, ko se izgubi imanentno znanstveni značaj rekurentnega vprašanja, trenutek, ko izstopi kot učinek ima= nentne (matematične) zgodovinske analize tisti "to ni matema= tični problem", ko izstopi tisto "nič matematičnega" - neki izostanek znanstvenosti v strogo znanstveno utemeljenem odgo= voru. Prav v to točko manka znanstvenosti je treba zdaj umesti = ti epistemološki odgovor, tj. "znanstveno ovedenje" znanosti, saj je natanko ta izostanek tisto, kar "povzroči" nadaljeva= nje/sprevrnitev zgodovinskega vprašanja v epistemološko. Vzpo= stavitev epistemologije na mestu izostanka znanstvenosti lahko opišemo tudi takole: če je s sklenjenostjo znanstveno-zgodovin= ske analize, z razrešitvijo "historičnega problema" obenem opredeljena in razrešena tudi epistemologija te znanosti-v- njeni-zgodovini - kar pomeni, da je med pravili in normami, ki jih epistemologija daje zgodovinarju, tudi norma, ki razve= 1javlja vse obstoječe norme, vključno s samo seboj, Žaj zahte= va konstrukcijo druge in drugačne epistemologije - tedaj velja, da epistemološko normiranje, epistemološka konceptualizacija, rečeno z znano formulacijo, "manjka na lastnem mestu". Skratka, zgodovinska refleksija sicer res reprezentira "ovedenje" znanosti - zgodovinska rekonstrukcija je uspešna, znanstveno relevantna takrat, kadar se vrne nazaj na svoje znanstveno izhodišče, vrne pa se tako, da "sproži" vprašanje o tem izhodišču samem - zgodovinsko refleksijo torej resda lahko opredelimo kot samo-zavedanje znanosti, vendar to samo- zavedanje nikakor ni prienačljivo filozofski samorefleksijo, saj sovpada z izostankom znanstvenosti znotraj znanstvenega vprašanja. In če pomeni trenutek vrnitve znanstveno-zgodovinske refleksije k njenemu izhodišče trenutek subjektiviranja znano= sti, tedaj gre zares za precej "brezglavi subjekt". Kaj to "praktično" pomeni za historično epistemologijo? Trenutek prehoda/vrnitve od zgodovinskega vprašanja k epi= stemološkemu, trenutek, ko se znanost zave sama sebe, je kako= 168 pak v svoji enkratnosti nedojemljiv in znanstveno ovedenje sa= mi znanosti ni transparentno - to pa še zdaleč ne pomeni, da je ta trenutek iracionalen ali pa da netransparentno samo-zave danje znanosti ne sodi v domeno znanosti. Trenutek prehoda/vr= nitve je kot tak sicer nedojemljiv, a ta njegova nemožnost, nekoliko grobo rečeno, gotovo ne more ostati brez učinka v epistemološkem odgovoru, s katerim se navsezadnje manko znan= stvenosti sploh šele prikaže. Drugače rečeno, če je epistemo= logija kot znanstvena teorija znanosti v svoji "pozitivni vse= bini" ravno ta "prikazna oblika", zastopnik izostanka znanstve nosti v sklenjenem znanstveno-zgodovinskem vprašanju, tedaj se bo ta vsebina očitno zrcalila tudi v obliki epistemologije. Če uporabimo Fichantov "matematični" primer: s samim "tipom" zgodovinskega vprašanja, z vprašanjem, ki je opredeljeno edino z obzorjem sodobnega matematičnega poznavanja iracionalnih števil - z rekurentnim zgodovinskim vprašanjem se torej vpiše vanj kot njegov "pozitiven sestavni del" njegov negativ, zgi= njanje njegove znanstvenosti. Halo mehanično rečeno: pozitiv= nost tega manka je v tem, da se matematično zgodovinsko vpra= sanje nujno "nadaljuje", da se sprevrne v epistemološko vpra= šanje o značajti števila; "negativni" značaj manka pa se izraža v tem, da nadaljnje preiskovanje dejansko nima več pomenske zveze z znanstveno ravnijo svojega začetka - tako npr. oprede= litev števila zahteva, da začne epistemologija govoriti v filo zofskem jeziku, saj sodobnega pojmovanja števila ni mogoče lo= čiti od vloge subjekta. Toda, to filozofsko nadaljevanje je zdaj pripoznano v svojem filozofskem značaju - in v tem je specifičnost historične epistemologije - in hkrati dojeto kot znanstveni moment, drugače rečeno, prav kot zunaj-znanstveni moment je sprejeto v domeno epistemologije. Naše zatrjevanje hkratnosti zgodovinskega in epistemološ= kega odgovora je tako zatrjevanje tega, da je historična epi = stemologija svoja lastna meta-teorija. Če historična epistemo= logija postavlja, da obstoji zgodovina kake znanosti le v ek= 169 vivalentski obliki "za nas", tedaj pomen te ekvivalentske ob= like ne izčrpa ugotovitev, da je sleherna določitev zgodovine že "konstrukcija" aktualnega stanja znanosti. Pač pa je domet te postavke v spoznanju, da se kaže ekvivalentska oblika zgo= dovinske znanstvene resnice edino v obliki epistemologije. In sicer v dvojnem pomenu: v razdelani "hierarhiji epistemoloških vrednot" in v obliki te razdelave, v njeni notranji razcepije= nosti: epistemologija izreka•ekvivalentno obliko zgodovine kot zakon znanstvenega diskurza, torej kot svoj lastni zakon. Kolikor prihaja pomen zgodovinskega dejstva pretekle znan= stvene dejavnosti iz njene prihodnosti, iz "epistemologije, ne= posredno obveščene o aktualni znanosti", je "pogoj možnosti" znanstveno relevantne zgodovine znanosti v resnici neki manko njene, tj. znanstvene zgodovinskosti. Spregledanje pomena spe= cifičnega načina obstoja zgodovine znanosti za_ znanost - zgodo= vina znanosti je vselej singularija - -je v resnici "pogoj možno= sti" epistemologije - saj epistemologija vznikne, kot smo vi= deli, šele na mestu manka, bolje, šele kot zastopnik manka, ki ga odpre sklenjeno znanstveno-zgodovinsko vprašanje, tista "ma= tematična utemeljena objektivnost nastanka matematike". V obeh primerih, pri epistemologiji, ki vodi zgodovinopisje in pri epistemologiji, ki zastopa manko, gre seveda za eno samo episte mologijo: prav to pa jo od znotraj razcepi. Zato lahko tudi re= čemo, da epistemologija ni zapolnitev kake nezadostnosti, par= cialnosti znanstvene analize, ampak je eksplikcija, razvitje te, če že hočemo, "ne-zadostnosti", "parcialnosti" znanstvene prakse: manko znanstvenosti ostane njena "pozitivna vsebina". V tem smislu je ekvivalentska oblika oblika evokacije zgo= dovine znanosti - dejanske zgodovine znanosti - kot nemožne: če se je v epistemološki oviri kazala nemožnost zgodovine zna= nosti kot vselej okrnjena zgodovina, kot zgodovinski "proces", ki živi le v "mrtvem" zgodovinskem izseku, je zdaj "nemožnost" postavljena na raven koncepta, se pravi, historična epistemo= logija je sama s seboj, na ravni svojega izjavljanja, ponavzo= 170 čenje, "prikaznost" konstitutivnega manka zgodovinske znan= stvene resnice. Tako razumemo tu Fichantov zaključek, da je rekurenca ute= meljena s sitemom epistetnoloških in filozofskih izbir: "Zgodovina znanosti je epistemologija in filozofija in actu natančno zato, ker poteka konstitucija njenega predmeta prek uigranosti dvojne reference, . znanstvene (predmet epistemološ = ke izbire) in epistemološke (predmet filozofske izbire ... iz= bire izbire)" (Fichant 1975; 137? 16o). S takšnim zaključkom je v znanstvenoteoretsko problemati= ko izrecno uvedena filozofska praksa - na prvi pogled morda v nasprotju s tem, kar epistemologi ja, tudi pri Pichantu, trdi o sebi: da odklanja sleherno filozofijo znanosti in da pred= postavlja samo probleme in koncepte, ki jih postavljajo znano= sti v svojem specifičnem razvoju. Vendar je to uvajanje filozofije tu legitimno. Rekurentna, za znanost konstitutivna zgodovina znanosti nosi v sebi dve odločitvi. Prva, epistemološka, zadeva takšno izbiro oporišč v aktualni znanosti, ki omogočajo največjo možno mero gotovo= sti, strogosti in uporabnosti rekonstruirane preteklosti zna= nosti. Odločitev, da naj epistemologija aktualne znanosti vodi epistemologijo pretekle znanosti, pa je obenem tudi že izbira filozofske reference, in sicer izbira nekega svojstvenega fi= lozofskega stališča. Njegovo svojstvenost mu daje dejstvo, da je sleherna obravnava znanstvene problematike že filozofsko obeležena: zavračanje epistemologije je že določeno filozofsko stališče - "odreči se epistemološki izbiri /pomeni/ reducirati zgodovino na kronologijo rezultatov in pomeni potemtakem filozofsko izbiro, to je, jemati koncept zgodovine znanosti kot dan..." (ibid.) - pa tudi zavračanje filozofske izbire je zopet filozofsko sta= lišče, saj pomeni "izbiro neobstajanja epistemologije", torej zavračanje epistemologije - 171 "odreči se filozofski izbiri to ge, odklanjati urejanje nastan= ka znanosti s pomočjo epistemoloskih vrednot, sprosčenih na podlagi te izbire, to se pravi ... izbira neobsbajanja episte= mologije..." (ibid.). Kolikor torej historična epistemologija zavrača sleherno tradicionalno filozofijo znanosti, je lahko njena odločitev za epistemologijo aktualne znanosti kot ključa za dojetje znanstvene preteklosti le odločitev za odsotnost filozofske pozicije v obravnavi znanosti kot specifično filozofska po= zicija. Čeprav je ta opredelitev vseskozi "formalna", pa je po= membno, da to odsotnost filozofske pozicije, preko katere se sproščajo epistemološke vrednote, dojamemo v njeni vlogi "pozitiviranega" manka, kot odsotnost, ki je ni mogoče zapolni= ti, kolikor je na njeni "podlagi" historična epistemologija kot znanstvena teorija znanosti sploh možna. Zdi se, da imamo tu nek prvi odgovor na vprašanje, kako lahko historična episte= mologija z vso dokončnostjo zatrdi nenehno odprtost zgodovine znanosti, kako lahko anticipira lastno "smrt", kako lahko iz= reče lastno nemožnost. Historična epistemologija se eksplicit= no organizira okoli neke odsotnosti, svoje lastne "filozofič= nosti", pri čemer je filozofska pozicija tu evokacija odsot= nosti. Z zatrjevanjem svoje filozofičnosti izjavlja, da manjka na lastnem mestu, da ji je "lastna", da je zanjo konstitutiv= na neka neumestljiva "drugost", "zunanjost". Toda, rešitev je samo formalna. Še vedno ostane vprašanje, kako lahko epistemologija izreče svojo vselejšnjo drugost, saj je filozofska praksa, okoli katere se organizira epistemologi= ja, za njen znanstveni status konstitutivna le, kolikor ostaja "neopredeljena", kolikor dobesedno odstopa mesto znanstvenim konceptom. Tu se moramo spomniti na začetek naše obravnave Fichanto= vega teksta: opozorili smo na to, da je za njegovo epistemološ = ko pozicijo značilno, da postavlja teorijo znanosti pred pro= blematiko delovanja ideoloških mehanizmov v znanosti. Zato bo= 172 mo postavili naslednjo hipotezo: historična epistemologija se lahko organizira okoli odsotnosti filozofske prakse, kolikor je njen vodilni koncept koncept ideologije-: čeprav ne ideologi= je v pomenu pred- ali pa zunaj znanstvenega materiala znanosti. Druga hipoteza je, da je filozofska praksa, ki je konstitutiv= na za historično epistemologijo,praksa materialistične dialek= tike. In nazadnje: izhajali bomo iz tega, da je koncept ideo= logije tisti, kjer se lahko "srečata" tako teorija znanosti kot marksistična filozofija. Za izpeljavo naših hipotez pa je potrebna podrobnejša ob= ravnava Althusserjeve konceptualizacije delovanja filozofije v njenem razmerju do znanstvene dejavnosti in do teoretskih in praktičnih ideologij. 173 UPORABLJENA LITERATURA: Apel, Karl Otto, Transformation der Philosophie, Bd. 2, Frank= furt/M 1973. Bachelard, /Gaston/, Ëpistémologie, Textes choisis par D. Lecourt, Paris 1971. Canguilhem, Georges, Études d'histoire et de philosophie des sciences, Paris 1979 • Canguilhem, Georges, Idéologie et rationalité dans l'histoire des sciences de la vie, Paris 1977. Fichant, Michel, L'épistlmologie en France, v: Histoire de la philosophie, sous la direction de F. Châtelet, zv. 8, Paris 1973- Fichant, M./Pêcheux, M., Sur l'histoire des sciences, Paris 1974. Gadamer, Hans-Georg, Wahrheit und Methode, Tübingen 1965. Gadàrner, Hans-Georg, Kleine Schriften I, IV, Tübingen 1967, 1977 Guery, François, L'épistémologie, v: Noireay, A . (Ed.): Dictio= naire du savoir moderne, La Philosophie, Paris 1969 2 . 2 Habermas, Jürgen, Erkenntnis und Interesse, Frankfurt/M 1973 . Kuhn, Thomas S., Die Struktur wissenschaftlicher Revolution, Frankfurt/M 1 9 7 9 4 . Kuhn, Thomas S., Die Entstehung des Neuen, Studien zur Struktur der Wissenschaftsgeschichte, Frankfurt/M 1978. Lacan, Jacques, Seminar XI, Ljubljana 198o. Macherey, Pierre, La philosophie de la science de G. Canguilhem. Êpistéraologie et histoire des sciences. La pensée, 113, Paris 1964. Lecourt, Dominique, Pour une critique de l'épistémologie, Paris 1972. Rheinberger, Hans-Jörg, Philosophie und spontane Philosophie der Wissenschaftler, v: Betr.: Althusser Kontroversen über den Klassenkampf in der Theorie, Köln 1977. 174 Schmidt, Alfred, Der strukturalistische Angriff auf die Geschichte, v: Beiträge zur marxistischen Erkenntnistheorie, Frankfurt/M 1969. Schmidt, Alfred, Geschichte und Struktur, Frankfurt/M, Berlin, Wien 1 9 7 8 2 . Ule, Andrej, Dialektični momenti v "logiki raziskovanja" Karla Popperja in preseganje "analitične paradigme" zna= nosti v novejši zahodni "teoriji znanosti", v: Anthropos št. 1/2, 1. 1977, Ljubljana. 175