raziskave in razvoj UDK: 681.3.06:674 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov Spread of specialized software used in wood craft and industry of final products avtorji Marko [trukelj, univ. dipl. in‘. les., @lebe 31, 1215 Medvode dr. Leon Oblak, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina, C. VIII/34, 1000 Ljubljana doc. dr. Tomislav Levani~, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana Izvleček/Abstract Analizirali smo raz{irjenost specializirane programske opreme v lesarstvu. Od 241 potencialno mo‘nih podjetij smo jih analizirali 127. Podjetja smo razdelili na posamezne skupine in podskupine glede na njihovo velikost, dejavnost in programsko opremo, ki naj bi jo uporabljala. Najmanj{ih podjetij nismo vklju-~ili v raziskavo. Raziskavo smo opravljali od februarja do oktobra 2000 s pisnim in ustnim anketiranjem. Raziskali smo naslednje ravni ra~unalni{ke integracije: ra~unalni{ko podprto na~rtovanje (CAD), ra~unalni{ko podprto proizvodnjo (CAM), proizvodni modul informacijskega sistema in ra~unalni{ko podprto prodajo. Poleg specializirane programske opreme smo raziskali tudi njen u~inek, izku{nje pri uvajanju ter izobrazbene in izobra‘e-valne zahteve za uvedbo v operativno rabo. Ugotovili smo slabo raz{irjenost. Najslab{e je zajeto podro~je konstruiranja ploskovnega pohi{tva, ki ima najve~ji dele‘ v na{i lesni industriji. Dobro pokriti sta podro~ji: podpora prodaji pohi{tva in konstruiranje oken ter ostre{ij pri manj{ih proizvajalcih ter prodaji pohi{tva. Pri uvajanju programske opreme se je mnogo podjetij soo~ilo z razmeroma velikimi problemi. Wide spread of software specialized for wood branch was analyzed. 127 from 241 potential companies were investigated. Companies were divided into groups and sub-groups regarding their size, field of work, software supposed to be used and their size. The smallest companies were not included. Research was performed from February to October 2000 by written and oral questionnaireing. The following levels of computer integration were researched: computer aided design (CAD), computer aided manufacturing (CAM), manufacturing module of information system, and computer aided sale. The research included the presence of specialized software as well as its effects, experience in initiation, and educational and teaching requirements for initiation to operative use. It was found that specialized software was not widespread. The least covered area was the designing of cabinet furniture, which presents the biggest share in our wood industry. Well-covered areas were the designing of windows and roofing in smaller companies, and the support of selling furniture. In initiation of the software many companies were facing relatively big problems. Klju~ne besede: specializirana programska oprema, ra~unalni{ko podprto konstruiranje (CAD), ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM), informacijski sistem, ra~unalni{ko podprta prodaja, CNC stroji Keywords: specialized software, computer aided design (CAD), computer Les 53(2001) 4 27 raziskave in razvoj aided manufacturing (CAM), information system, computer aided sale, CNC machines 1. UVO D Danes so tr‘ne razmere precej dru-ga~ne, kot so bile pred desetimi in ve~ leti. Takrat so bili glavni parametri proizvodnje koli~ina, kvaliteta in stro{ki. Izdelki so se proizvajali v velikih serijah, brez sprememb, njihova ‘ivljenjska doba pa je bila razmeroma dolga. Danes pa je potrebno vedno ve~je {tevilo razli~ic izdelka, njihova ‘ivljenjska doba se kraj{a, kompleksnost se pove~uje, zahtevani dobavni roki pa so vse kraj{i. To proizvajalce sili, da uporabljajo naj-sodobnej{e tehnologije. Mednje sodi tudi programska oprema, predvsem tista, ki je specializirana za njihovo dejavnost. Le-to ni ve~ programska oprema za {iroko potro{njo, ampak postane v pravih rokah strate{ka prednost. Skraj{a ~as na~rtovanja, pospe{i in izbolj{a izkori{~anje proizvodnje, pospe{uje prodajo, pove~a fleksibilnost ... Informacijska tehnologija pa lahko u~inkuje tudi na na-~ine, ki {e zdale~ niso tako otipljivi in merljivi, kot je npr. zmanj{anje stro{kov dela zaradi zmanj{anja {te-vila zaposlenih. Obstajajo tudi posredne koristi, ki izhajajo iz tega, npr.: informacijska tehnologija je nujno potrebna za poslovanje, izbolj-{uje informacijski tok v podjetju in njegovem okolju, izbolj{uje odnose med poslovnimi partnerji, izbolj{uje odlo~anje, olaj{uje osvajanje trgov, izbolj{uje konkuren~nost podjetja ipd. Z uporabo informacijske tehnologije se spreminjajo izdelki in storitve pa tudi proizvodni proces. 2. SPECIALIZIRANA PROGRAMSKA OPREMA V LESARSTVU Specializirani programi imajo pred večnamenskimi številne prednosti: • prilagojeni so delu, ki naj bi ga opravljali, • vsebujejo funkcije, ki z večnamenskimi programi niso pokrite (npr. avtomatska izdelava delavniških načrtov, popisov, kalkulacij, analiz), • delo opravijo občutno hitreje in enostavneje, • pri konstruiranju izdelkov lahko končno narisani izdelek še vedno poljubno popravljamo, ne da bi bilo potrebno popravljati posamezne delavniške načrte, kosovnice ipd. Specializirani programi se v lesarstvu pojavljajo na področjih, kot so: • proizvodnja ploskovnega pohištva, • proizvodnja oken, • proizvodnja stopnic, • izdelava ostrešij, • izdelava montažnih hiš. Na vseh teh področjih pa poznamo štiri nivoje: Ra~unalni{ko podprto konstruiranje (CAD) Kot ‘e samo ime pove, gre tu za konstruiranje izdelkov. V primerjavi z ve~-namenskimi CAD programi, kot sta npr. AutoCAD ali MegaCAD, ima {tevilne prednosti, kot so npr. avtomatska izdelava delavni{kih na~rtov, vklju~no s kotiranjem, izdelava popisov, kalkulacij. Zelo pomembna prednost pa je ta, da lahko ‘e narisani izdelek {e vedno poljubno popravljamo, ne da bi bilo treba popravljati posamezne delavni{ke na~rte, popise ipd. Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) Na tem podro~ju nas zanima predvsem vodenje CNC strojev. V sodob-nej{ih podjetjih ne gre ve~ za ro~no programiranje NC-kode, ampak za neposreden prenos grafi~nih, v zmo-gljivej{ih sistemih pa tudi tehnolo{-kih podatkov iz CAD programov. To imenujemo CAD/CAM integracija. Glede na razli~ne zmo‘nosti prenosov teh podatkov pa razlikujemo razli~ne stopnje CAD/CAM integracije. Pokritje proizvodnje z informacijskim sistemom K temu podro~ju spada planiranje in Slika 1. Sistematizacija specializirane programske opreme za lesarstvo ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj spremljanje proizvodnje, izdelava kalkulacij, kosovnic, dolo~anje teh-nolo{kih postopkov in podobno. Vsi ti procesi so lahko ra~unalni{ko podprti. S tak{nim sistemom skrbimo za optimalno izkori{~anje proizvodnje, prepre~ujemo zastoje in zamude, iz-ra~unavamo predvidene izdelovalne ~ase, posredujemo zahteve za nakup materialov ipd. Ra~unalni{ko podprta prodaja To je programska oprema, namenjena predvsem pohi{tvenim salonom, ki vizualno predstavi kupcu izdelek, izra~un cene, lahko pa tudi prilagajanje izdelka njegovim ‘eljam. Pri notranjem pohi{tvu pa ti programi omogo~ajo tudi prikaz mo‘ne razporeditve elementov v navideznem prostoru. 3. METODE Raz{irjenost specializirane programske opremo smo analizirali z anketiranjem od februarja do oktobra leta 2000. Anketiranje je bilo ve~ji del pisno in le manj{i del ustno. 3.1. Oblikovanje vzorca podjetij Pri sestavljanju seznama podjetij smo kot glavni vir uporabili Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) 2000. Ta seznam je bil naj-bolj{i, a {e vedno relativno slabo sistematiziran in nepopoln, zato smo ga dopolnili s seznamom, ki smo ga dobili na internetovih straneh Gospodarske zbornice Slovenije (Register ~lanov GZS) in iz lastnih virov, kot so reklame, prospekti in podobno. Tako smo zajeli ve~ino podjetij v tej panogi, domnevamo pa, da {e vedno ne vseh. Podjetja je bilo potrebno razdeliti na ~im bolj homogene, a med seboj ~im bolj razli~ne skupine. Prvi kriterij de- litve je bila njihova dejavnost in s tem programska oprema, ki naj bi jo uporabljali (sl. 2). Oblikovali smo tri glavne skupine in v njih manj{e podskupine. Nato smo podjetja razdelili po velikost. Za merilo smo uporabili {tevilo zaposlenih. Z ve~anjem {tevila zaposlenih se razmere v podjetjih spreminjajo, ve~ajo se potrebe po na~rto-vanju, organizaciji, spreminja se dele‘ zaposlenih v re‘iji in razvoju ipd. Ta delitev je bila razli~na med podjetji, ki se ukvarjajo z razli~nimi dejavnostmi, saj je med njimi tudi razli~na porazdelitev podjetij po velikosti. Lesna industrija je zelo raznolika; obstajajo {tevilna podro~ja, ki jih ni mogo~e ali smiselno pokriti s programsko opremo, zato smo se osre-doto~ili le na njene glavne panoge. V Sloveniji veliko majhnih podjetij z zelo malo zaposlenimi, ki pogosto ne potrebujejo specializirane programske opreme ali pa jo potrebujejo v manj{em obsegu, zato smo naj-manj{a podjetja izlo~ili iz raziskave. Merilo, koliko najmanj zaposlenih naj ima podjetje, smo dolo~ili razli~-no za posamezne skupine (!). Na koncu je v seznamu ostalo 241 podjetij. Slika 2. Razdelitev podjetij glede na njihovo dejavnost Slika 3. [tevilo vseh vklju~enih podjetij in {tevilo anketiranih podjetij iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj Podjetja za anketiranje smo izbirali naklju~no. Sku{ali smo zajeti ~im ve~ ve~jih podjetij, saj jih je manj in so za analizo najbolj pomembna. 3.2. Izdelava ankete Posameznim podjetjem smo anketo prilagodili tako, da je vsebovala le vpra{anja, ki so se nana{ala na njihovo podro~je dela. Opremili smo jo tudi s kraj{imi razlagami, da so vpra{anja la‘je razumeli. Podjetjem smo zagotovili zaupnost podatkov. Najprej smo izvedli nekaj poizkusih anketiranj. Na podlagi pridobljenih izku{enj smo anketo popravili in jo izvedli v celoti. 4. REZULTATI Od 241 potencialno mo‘nih podjetij smo jih anketirali 127. Dele‘ anke- Preglednica 1. Povpre~no {tevilo zaposlenih samo za vzdr‘evanje ra~unalnikov Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Povpre~no {tevilo zaposlenih samo za vzdr‘evanje 0,13 0,07 0,31 1,56 Preglednica 2. Izdelava programov v podjetjih Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Sami izdelujejo manj{e programe 0% 27% 14% 47% Sami izdelujejo tudi ve~je programe 4% 0% 7% 16% Preglednica 3. Dele‘i podjetij, ki nimajo ve~namenskih CAD-programov ali pa specializiranih programov za podro~je konstruiranja Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >100 Dele‘ podjetij, ki nima ve~namenskega CAD programa 32 % 31 % 13 % 6 % tiranih (sl. 2) je bil pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi kar 85 %. Ustno je bilo anketiranih 57, ve~i-noma manj{ih podjetij. Pisno je bilo poslanih 131 anket, od tega smo jih dobili vrnjenih 70 . Ve~ja podjetja so bila v glavnem anketirana pisno. Ankete so bile relativno dobro izpolnjene. Kar pa je najbolj pomembno: skoraj popolno so bila izpolnjena najbolj klju~na vpra{anja. 4.1. Osnovni indikatorji stanja ra~unalni{ke integracije Iz povpre~nega {tevila zaposlenih samo za vzdr‘evanje ra~unalnikov (pregl. 1) vidimo, da je to {tevilo relativno nizko in da temu podro~ju pripisujemo premajhen pomen. To pomeni, da so delavci, ki delajo na ra~unalniku, ob morebitnih problemih prepu{~eni sami sebi in da se oprema ne vzdr‘uje in posodablja dovolj redno. Dobro je razvidno stanje ra~unalni{-ke integracije v proizvodnji pri izdelavi programov v podjetjih samih (pregl. 2). Dolo~en del manj{ih podjetij in ve~ji del ve~jih podjetji razvija svojo programsko opremo, kar je zelo pozitiven podatek. To je pomembno tudi zato, ker je tak{na programska oprema prilagojena posameznemu podjetju, kar je lahko konku-ren~na prednost. 4.2. Ve~namenski CAD-programi Med tehni~nimi CAD-paketi lahko v grobem lo~imo dve skupini. V prvo lahko {tejemo programe, ki so v prvi vrsti namenjeni tehni~nemu risanju, torej dvodimenzionalnemu na~rtova-nju. Sem pri{tevamo AutoCAD, ki je najbolj raz{irjen v tej skupini, in Me-gaCAD, Cady ter druge. Ti programi imajo navadno mo‘nost tridimenzionalnega risanja, ki pa ni tako dobro ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj podprto kot pri drugi skupini te programske opreme. V drugo skupino spadajo profesionalni tridimenzionalni modelirniki, ki so veliko zmog-ljivej{i in dra‘ji paketi, katerih osnovna funkcija ni tehni~no risanje, ampak izgradnja prostorskih modelov, ki so lahko tudi parametri~no definirani. Sem spadajo Pro/Engineer, Pro/Desktop, Solid Works, Mechanical Desktop, Solid Edge ... [e vedno obstaja sorazmerno veliko podjetij (31 % podjetij z 10 do 59 zaposlenimi), ki nimajo ra~unalni{ko podprtega niti na~rtovanja ali z ve~-namenskim CAD-programom ali pa s programom, specializiranim za njihovo dejavnost. Upo{tevati moramo tudi, da dolo~en dele‘ podjetij ne na-~rtuje svojih izdelkov, ampak delajo po na~rtih naro~nikov. Med programi za tehni~no risanje (sl. 4) je, tako kot v drugih panogah, tudi v lesni industriji najbolj raz-{irjen AutoCAD, saj zavzema 78 % dele‘ med tovrstnimi programi. Opozoriti pa moramo na program MegaCAD, katerega dele‘ raste. Program je namre~ preveden v slo-ven{~ino in ga lahko tudi raz{irimo s {tevilnimi dodatki, specializiranimi za lesno industrijo. Na{li smo samo {tiri podjetja, ki imajo profesionalni program za 3D-modeliranje. Majhen dele‘ lahko pripi{emo nepoznavanju prednosti, ki jih ti programi prina{ajo, in pomanjkanju ustrezno izobra‘enih kadrov. Glede na prednosti teh programov pri~akujemo, da se bo ta dele‘ dvignil, saj lahko v marsi~em nado-me{~ajo specializirane programe. 4.3. Programska oprema za notranje pohi{tvo 4.3.1 Proizvajalci ploskovnega po-hi{tva 108 Najve~ji dele‘ v slovenski lesni industriji imajo proizvajalci ploskovnega pohi{tva, kljub temu pa je raz-{irjenost programov za na~rtova-nje ploskovnega pohi{tva slaba. Med njimi je najbolj raz{irjen oziroma prakti~no edini program Pro-Lignum (sl. 5). V na{em vzorcu smo na{li 5 podjetij, ki uporabljajo ta program. Po podatkih slovenskega ponudnika naj bi bil program prodan osmim podjetjem. V prihodnosti pa pri~akujemo, da bo dolo~en dele‘ predvsem pri manj-{ih proizvajalcih zavzel tudi slovenski program MegaTischler, ki ga {e vedno razvijajo. Seveda pa pri~akujemo prodor tudi drugih tujih programov, za katere je kar te‘-ko verjeti, da se pojavljajo v tako majhni meri. 4.3.2 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) ploskovnega po-hi{tva 4.3.2.1 Vodenje ra~unalni{ko vodenih rezkalnih strojev in ve~sto-penjskih CNC-obdelovalnih strojev [e vedno 29 % strojev vodijo z ro~-nim programiranjem. Ta na~in je nesprejemljiv za sodobno industrijo. Popolne CAD/CAM povezave, ki omogo~a prenos geometrijskih in tehnolo{kih podatkov iz programov za konstruiranje ploskovnega pohi{t-va, pa nima nobeden od anketiranih proizvajalcev, kar pa smo deloma pri-~akovali, saj so tudi programi za konstruiranje ploskovnega pohi{tva, ki so klju~ni element tak{ne povezave, slabo raz{irjeni. 4.3.2.2 Programi za optimizacijo formatnega raz‘agovanja ploskovnih materialov v pravokotne elemente Ra~unalni{ko optimizacijo raz‘ago- vanja ploskovnega materiala v pravokotne elemente ima izvedeno 94 % podjetij z 100 ali ve~ zaposlenimi (pregl. 4). Relativno visok dele‘ imajo tudi manj{a podjetja (~50 %). Z ve~anjem proizvodnje in rastjo potreb po fleksibilnosti raste potreba po usklajenem prenosu podatkov o elementih (dimenzije elementov, ko-li~ine) iz drugih programov v program za optimizacijo. Za to povezavo je poskrbelo 50 % podjetij, s 100 ali ve~ zaposlenimi, ki ima optimizacijo. Pri manj{ih podjetjih ta dele‘ pada, med drugim tudi zato, ker se zma-nj{uje dele‘ podjetij, ki imajo program za shranjevanje teh podatkov. [e pomembnej{a povezava, kot je povezava z drugimi programi, pa je povezava s strojem. Ta ni problema-ti~na, ~e smo program kupili skupaj Slika 5. Raz{irjenost programov za konstruiranje ploskovnega pohi{tva iJ2LeS 53(2001) 4 raziskave in razvoj s strojem. Na tak{en na~in so do programa pri{la predvsem manj{a podjetja, zato imajo povezavo usklajeno vsa podjetja z 10 do 29 zaposlenimi, ki imajo tak{en stroj. Negativno pa je, da je ta dele‘ bistveno ni‘ji ravno pri najve~jih podjetjih (67 % podjetij s 30 do 99 zaposlenimi in 56 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi). 4.3.3 Ra~unalni{ka podpora prodaji notranjega pohi{tva V to skupino smo uvrstili programe, ki podpirajo vsaj vizualizacijo in iz- delavo ra~unov ter se v ta namen tudi uporabljajo. Pri ocenjevanju dele‘a podjetij, ki ima tak{en program, moramo upo-{tevati, da mnoga podjetja tega programa ne potrebujejo, ali vsaj ne potrebujejo samostojnega programa. To velja za majhna podjetja in tista, ki delajo prete‘no po na~rtih naro~-nikov. Program za ra~unalni{ko podporo prodaje (sl.7) imajo predvsem ve~ja podjetja (44 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi). Ve~inski dele‘ med temi programi zavzema slovenski program Gaston. Njegova raz{irjenost je bila nad na{imi pri~akovanji. V vzorcu smo na{li tudi eno manj{e podjetje s programom K1, ki je tudi slovenski izdelek. 4.4. Programska oprema za na~rtovanje stavbnega pohi{tva 4.4.1 Programi za konstruiranje oken Program za konstruiranje oken ima velik dele‘ proizvajalcev oken (sl. 8). Med ve~jimi podjetji je najbolj raz{irjen program Klaes, ki jim je tudi namenjen. Ima ga 60 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi. Med manj{imi podjetji pa je izredno raz{irjen slovenski program Lesko, ki ga ima 69 % podjetij s 5 do 29 zaposlenimi. V na{em vzorcu smo na{li deset podjetij, ki uporabljajo ta program. Po podatkih Preglednica 4. Uporaba ra~unalni{ke optimizacije raz‘ago-vanja ploskovnega pohi{tva Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-99 >100 Imajo optimizacijo 48 % 54 % 94 % izdelovalca programa naj bi bil program prodan sedemnajstim slovenskim podjetjem, kar je zelo pohvalno. 4.4.1.1 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) oken Zanimala nas je povezava programov za konstruiranje oken z ve~stopenj-skim CNC-obdelovalnim strojem za proizvodnjo oken (“center” za proizvodnjo oken) ali CNC-linijo za proizvodnjo oken. 22 % podjetij, ki ima tak program, ima povezavo usklajeno, 67 % te povezave nimajo, 11 % podjetij pa nima tak{nih ra~u-nalni{ko vodenih strojev. 4.4.2 Programi za konstruiranje stopnic Anketirali smo trinajst podjetij, specializiranih za izdelavo stopnic, od {tirinajstih, ki smo jih vklju~ili v na{o raziskavo. Tu gre izklju~no za manj{a podjetja, zato razdelitev po velikosti ni bila potrebna. Anketiranje proizvajalcev, ki so specializirani za proizvodnjo stopnic, je potekalo predvsem ustno. Od anketiranih podjetij sta imeli samo dve podjetji tak{en program (Compass, Sema), vendar je po trditvah obeh, za resnej{e delo na tem podro~ju, zelo pomemben. Podjetja so pokazala tudi veliko zanimanja za tak{ne programe. Ker pa gre predvsem za manj{a podjetja, so aktualni le manj{i, cenej{i in enostav-nej{i, ki bi jih lahko tak{na podjetja kupila in brez ve~jih potreb po izo-bra‘evanju ustreznih kadrov tudi uvedla. 4.5. Programi za konstruiranje lesenih gradbenih konstrukcij Proizvajalce lesenih gradbenih konstrukcij smo razdelili na tesarska ijaLes 53(2001) 4 raziskave in razvoj podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z izdelavo stre{nih konstrukcij, in na proizvajalce monta‘nih hi{. Dele‘ podjetij, ki imajo program za na~rtovanje stre{nih konstrukcij, je velik (54 %) predvsem pri manj{ih podjetjih s 5 do 14 zaposlenimi (sl. 9). To je presenetljivo zato, ker gre za sorazmerno kompleksno in drago programsko opremo. Manj zadovoljiv je ta dele‘ pri podjetjih z nad 14 zaposlenimi. Proizvajalce monta‘nih hi{ zaradi majhnega {tevila nismo razdelili po velikosti. Na anketo se je odzvalo vseh osem podjetij. Tak{en program so imela le {triri podjetja (programe Sema, HSB in drugo). Polovica proizvajalcev monta‘nih hi{ pa podro~ja konstruiranja ni imelo pokritega z ustreznimi programi. 4.5.1 Ra~unalni{ko podprta proizvodnja (CAM) lesenih gradbenih konstrukcij V Sloveniji je le nekaj ve~stopenjskih CNC-obdelovalnih strojev za izdelavo konstrukcijskih vezi (npr. Hun-degger). Vsi so povezani s programom za konstruiranje lesenih konstrukcij, saj je le z njim ta stroj mo-go~e u~inkovito izkoristiti. 4.5.2 Ra~unalni{ka podpora prodaji monta‘nih hi{ Nobeden od slovenskih proizvajalcev monta‘nih hi{ {e nima ra~unalni{ke podpore prodaje, kot smo jo definirali v uvodu. 4.6. Proizvodni modul informacijskega sistema Iz slike 9 je razvidno, da se podpora proizvodnje z informacijskim sistemom pove~uje z rastjo podjetij. To je pri~akovano, saj se z rastjo podjetij tudi pove~ujejo potrebe po bolj{i or- ganizaciji dela. Ustrezni dele‘ pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi zna{a 78 %, kar pomeni, da {e vedno obstaja zelo velik dele‘ ve~jih podjetij, ki tak{nega sistema nimajo, a bi ga zaradi svoje velikosti nujno potrebovala. Med sistemi je v na{ih podjetjih veliko zelo starih, tudi nad 20 let, zato se podjetja odlo~ajo za prenovo (3 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi) ali prenovo vsaj na~rtujejo (14 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi) (sl. 10 in 11). ^eprav podpora proizvodnje z informacijskim sistemom ni pretirano velika, tudi stopnja pokritosti ni ravno spodbudna (sl. 12). Le 65 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi ima glede na subjektivne odgovore anketirancev v celoti pokrito proizvodnjo. Enaka ugotovitev velja tudi za integracijo proizvodnih modulov s preostalim informacijskim sistemom, ki v {tevilnih podjetjih ni ustrezno izvedena (sl. 13). Popolno integriran sistem naj bi glede na subjektivne odgovore anketirancev imelo 55 % podjetij s 100 ali ve~ zaposlenimi. Pokritost proizvodnje z informacijskim sistemom je praviloma pri ve~jih podjetjih del celotnega informacijskega sistema. Problem pri slovenskih podjetjih je, da se pri uvajanju informacijskega sistema ne zavedajo, za kako kompleksen sistem gre. Predstavljajo si, da bodo kupili ustrezno programsko opremo pri dolo~enem podjetju, ki naj bi jo tudi namestilo v ra~unalnike in delavce nau~ilo dela z njo. S tem pa naj bi bil problem informacijskega sistema re{en, vendar je navadno kupljeni sistem le osnova, ki jo je treba {e prilagoditi posameznemu podjetju. Uvajanje je pogosto zelo dolgo in zahteva anga-‘iranost vseh delavcev, ki bodo sistem uporabljali. Zelo pomembna je tudi sposobnost podjetja, ki uvaja, kar je posebno pomembno, ~e gre za uvajanje tuje re{itve. Posebno zahtevno je pokritje informacijskega sistema v proizvodnji, saj se proizvodnje med seboj zelo razlikujejo in se pogosto spreminjajo. Zato mora biti proizvodnji modul informacijskega sistema zasnovan ~im bolj fleksibilno, da ga lahko ~im hitreje spreminjamo in prilagajamo svojim potrebam. Po rezultatih anketiranja je ~as uvajanja pri podjetjih s 100 ali ve~ zaposlenimi od pol leta do dveh let, pri podjetjih s 60 do 100 zaposlenimi pol leta, pri manj{ih podjetjih pa to iJ2LeS 53(2001) 4 uvajanje ni dalj{e od nekaj mesecev. 4.7. Izobrazba uporabnikov Ker se pri uvajanju programske opreme podjetja pogosto ne zavedajo potrebe po ustreznih kadrih, smo analizirali, kak{no izobrazbo imajo ljudje, ki uporabljajo ve~namenske ali specializirane programe za konstruiranje. V tej analizi pa nismo vklju~ili uporabnikov informacijskih sistemov in uporabnikov programov za podporo prodaje. Ti morajo nam-re~ biti prilagojeni delavcem s kakr-{no koli izobrazbo. Iz preglednice 5 je razvidno, da ima nekaj ve~ kot polovica uporabnikov srednje{olsko izobrazbo, manj kot polovica pa fakultetno izobrazbo, kar je relativno nizek dele‘. 4.8. ^as nakupa specializirane programske opreme Slika 14 ka‘e, da je bil ve~ji del specializirane programske opreme (37 %) kupljene v letu 1999. Tako lahko pri~akujemo, da bo v prihodnjih letih trend nakupovanja te programske opreme {e rasel. 5. SKLEP Raziskave smo se lotili z dobr{no mero pesimizma. Negativna pri~ako-vanja so se v ve~ini potrdila, toda ne povsem. Dolo~ena podro~ja v lesarstvu so namre~ zelo dobro podprta s programsko opremo. Vzpodbudno pa je tudi dejstvo, da se v Sloveniji precej dogaja tudi na podro~ju razvoja programske opreme tako v proizvodnih kot tudi v ra~unalni{kih podjetjih, ki so se specializirala za to panogo. Zelo slabo raz{irjenost specializirane programske opreme lahko v veliki meri pripi{emo te‘avnemu ovred-revijaLes 53(2001) 4 notenju u~inkov informacijske tehnologije ter nepoznavanju prednosti, ki jih tehnologija nudi. Velik problem pa je tudi pomanjkanje kadrov, ki bi s to opremo znali in ‘eleli delati. Glavno nalogo pri pridobivanju ustreznih kadrov imajo srednje {ole in fakultete. Mo~no sta vidna tudi odpor in strah pred ra~unalni{ko tehnologijo. Programska oprema za mnoge {e vedno pomeni imaginarno investicijo, ki je ne morejo ovrednotiti z istimi parametri, kot lahko ovrednotijo fizi~no predstavljivi stroj. Podjetja tako raje vlagajo sredstva v drage CNC-stroje, kjer jim zmogljivost dokazujejo funkcije, ki jih zmore stroj, njegova hitrost in kvaliteta obdelave. @al pa te stroje lahko optimalno izkoristimo le z ustrezno programsko opremo, ki pa je pogosto ne kupijo. ^e pa se podjetja ‘e odlo~ijo za nakup programske opreme, jo je potrebno vpeljati v proizvodnjo. Nikakr{na posebnost niso podjetja, ki programsko opremo sicer kupijo, programa pa ne vpeljejo v proizvodnjo, ker za to ni primernega kadra in tudi ne interesa po izobra‘evanju in izpopolnjevanju. Tako ostane relativno velika investicija brez kakr{nega koli pozitivnega u~inka. Zato moramo na uvajanje misliti ‘e pri nakupu te opreme. Predvideti moramo stro{ke izobra‘evanja delavcev ali morda zaposlitve novega kadra ter predvsem predvideti dolo~en ~as za uvajanje, ki pogosto ni kratek. Pripravljeni moramo biti tudi na druga~en na~in dela in tudi na spremembe v organizaciji poslovanja. ^e projekt ni pravilno na-~rtovan, voden in integriran, ne moremo pri~akovati zadovolji- raziskave in razvoj vega uspeha. Tako lahko glede na opravljeno analizo lo~imo dve skupini podjetij. V prvo sodijo podjetja, ki program hitro uvedejo in so potem praviloma zadovoljna, v drugo pa podjetja, ki program sicer kupijo, uvajanju programa pa se ne posvetijo in nato zaradi majhnih u~inkov tudi niso zadovoljna z njim. Pri nakupu programske opreme Slika 11. Na~rtovanje uvedbe in prenove podpore proizvodnje Slika 12. Stopnja pokritosti proizvodnje Slika 13. Integracija proizvodnih modulov s preostalim informacijskim sistemom raziskave in razvoj moramo vedno misliti na integracijo vseh podro~ij - ra~unalni{ko podprtega na~rtovanja (CAD), ra~unal-ni{ko podprte proizvodnje (CAM), informacijskega sistema in ra~unal-ni{ko podprte prodaje. Z integracijo omogo~imo enkraten vnos podatkov, kar pomeni velik prihranek ~asa in ve~jo zanesljivost podatkov, podatki so na voljo vsem poobla{~enim, omo-go~ena je sprotna obdelava in preglednost nad celotnim sistemom. Le z integracijo lahko v celoti izkoristimo posamezne sisteme. Presenetljivo je to, da se prakti~no za vsa podro~ja pojavljajo programi, ki so bili razviti v Sloveniji. Nekateri so tudi zelo dobro raz{irjeni. [e vedno pa je premalo zmogljivej{ih programov. Slovenski programi so lahko konkuren~ni zaradi nekajkrat cenej-{e delovne ure programerjev in predvsem ve~jih mo‘nosti prilagajanja specifi~nim potrebam posamez- Slika 14. Leto nakupa specializirane programske opreme OPOMBI: Leto 2000 ni zajeto, ker je v tem letu potekalo anketiranje. Proizvodni moduli informacijskih sistemov niso vklju~eni. nim proizvajalcem, kar pomeni ve~jo vrednost programa, saj proizvajalcu tudi omogo~a konkuren~no prednost. Ker gre pri programski opremi, specializirani za lesno industrijo, predvsem za tuje izdelke, so zelo pomembni ustrezni provodi programov v sloven{~ino, zlasti tedaj, ~e bodo s programom delali delavci s pomanjkljivim znanjem tujega jezika. Dobri prevodi programov lahko zelo zmanj{ajo ~as in te‘avnost uvedbe, s tem zni‘ajo stro{ke in pove~ajo u~i-nek. Presene~a, da so prakti~no vsi slovenski posredniki te programske opreme poskrbeli za slovenski prevod. Mnogi tudi za ustrezna navodila. Pri izbiri prevedenega programa pa moramo paziti, da se zanj ne odlo~imo le na podlagi tega kriterija. Glede na to, da je bila ve~ina specializirane programske opreme kupljena v zadnjih letih, lahko pri~akujemo, da se bo trend nakupovanja te programske opreme {e pove~eval. Pri~akujemo lahko tudi raz{iritev drugih tujih sistemov. Z uvedbo ustrezne programske opreme se bo zmanj{al tudi razkorak med slovensko in evropsko lesno industrijo. Glede na to, da imamo zelo dobre naravne pogoje za to industrijo zaradi velike pokritosti z gozdovi, bi te pogoje lahko bolje izkoristili. Zelo zanimivo bi bilo ~ez nekaj let raziskavo ponoviti in opazovati trend razvoja tega podro~ja. Preglednica 5. Izobrazba uporabnikov programske opreme Izobrazba \ Velikost podjetja ({tevilo zaposlenih) 10-29 30-59 60-99 >10 0 Kraj{e izobra‘evanje, osnovna {ola ali manj 0% 0% 0% 0% Poklicna {ola 8% 0% 2% 0% Srednja {ola 40% 55% 54% 54% Vi{ja, visoka, univerzitetna ... 52% 45% 44% 46% Magisterij ali doktorat 0% 0% 0% 0% Literatura 1. Bali~ J., Ra~unalni{ko integrirana proizvodnja. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojni{tvo, 1996: 147 2. Crow K.A., Computer-aided process planning. DRM Associates, 1992 3. http://members.aol.com/drmassoc/ capp.html (10. sept. 2000) 4. Hannam R., Computer Integrated Manufacturing: from concepsts to realisation. Harlow, Addison Wesley, 1997: 257 5. Lesjak D., Vrednotenje in izbira informacijskih projektov. Organizacija, informatika, kadri, 3/4(1992), 155-161 6. Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) 2000 7. Rant M., Informacijski sistem proizvodnje - izbrana poglavja. Kranj, Moderna organizacija, 1989: 55 8. Register ~lanov GZS. Gospodarksa zbornica Slovenije (20. dec. 2000) http://www.gzs.si/ si_nov/register/default.htm (20. dec. 2000) 9. Stemberger M., Povalej M., Na~rtovanje in prenova informacijskih sistemov. Sistem - priloga revije Monitor, 10(2000): 14-16 10. [trukelj M., Pregled ponudbe specializirane programske opreme za lesarje. Lesarski utrip, 1-2(2001); 17 11. [trukelj M., Ra~unalni{ki programi za vsakega lesarja. Lesarski utrip, 1-2(2001); 13 12. [trukelj M., Raz{irjenost specializirane programske opreme v lesni obrti in industriji kon~nih izdelkov. Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2001: 82 13. Vind{nurer D., NC in CNC v lesarstvu. Ljubljana, Zveza dru{tev in‘enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, 1988: 15 9 14. WoodWOP, The CNC Programming System from the Homag Group. Homag, 1999 ijaLeS 53(2001) 4