30   
 
Izvirni znanstveni članek 
MEDICINA –  
javno zdravje     
Datum prejema:  
10. julij 2016 
ANALI PAZU 
6/ 2016/ 1-2: 30-36  
www.anali-pazu.si 
Zdravstveno stanje romskih žensk in njihovo    
sodelovanje v preventivnih programih  
ZORA in DORA 
The health status of Roma women and their 
participation in prevention programs  
ZORA and DORA 
Erika Zelko
 
 
      
ZP Beltinci in Medicinska fakulteta Maribor 
 E-mail: erikazelko@gmail.com 
Povzetek: Prispevek povzema najpomembnejše ugotovitve raziskave s področja zdravja 
romskih žensk v Pomurju, ki je bila del kontrolirane interventne raziskave (1). Vloga ženske v 
romski skupnosti je pomembna in žal pogosto premalo upoštevana pri načrtovanju zdravstveno-
vzgojnih aktivnosti v tej skupnosti. Rominje v Pomurju so najpogosteje navajale, da imajo težave 
z bolečinami v križu in obolenji gibal (50,6 %), sledila so depresija (31,7 %) in z 28,6 %  
kronična pljučna obolenja. Na področju reproduktivnega zdravja nas je zanimala udeležba v 
nacionalnih preventivnih programih zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega 
vratu (ZORA) in v programu presejanje za raka dojke (DORA). Mlajše in bolj izobražene 
Rominje so pogosteje kot zelo pomembno za njihovo zdravje ocenile sodelovanje v preventivnem 
programu ZORA. 83,4 % Rominj se je že udeležilo programa ZORA. Nismo pa potrdili vpliva 
izobrazbe ali starosti na potrebo po opravljanju mamografije ali odvzema brisa (PAP test) 
materničnega vratu. Mamografijo je doslej opravilo 17,5 % Rominj. Mlajše(p = 0,005) in bolj 
izobražene Rominje (p = 0,016) se statistično značilneje zavedajo pomena odvzema brisa 
materničnega vratu za njihovo zdravje. 94,1 % jih ima svojega izbranega zdravnika, s katerim so 
v veliki meri zadovoljne.  
Ključne besede: Rominje, zdravje, obolenja, test PAP, mamografija. 
Abstract: This article summarizes the main findings at the research of health of Roma 
women in Pomurje. The research was part of a controlled interventional studye. The role of 
women in the Roma community is important and, unfortunately, often too little taken into account 
when designing health-education activities in the community. Roma women in Prekmurje most 
commonly reported to have problems with back pain and musculoskeletal diseases (50.6%), 
followed by depression (31.7%) and chronic obstructive pulmonary disease (28.6%). In the area 
of reproductive health, we were interested in participation in national prevention programs DORA 
and ZORA. Younger and more educated Roma women assess more often like very important for 
their healt the cooperation in the preventive program of early detection of pre-cancerous changes 
of the cervix (ZORA). 83.4% of Roma women have already participated in the program ZORA. 
However, we have confirmed that education and age does not have any impact on the need to 
perform mammography or smear test of the cervix. Mammography have so far carried out 17.5% 
of Roma women. Younger (p = 0.005) and more educated Roma women (p = 0.016), have  
statistically typically higher awarnes of the importance of cervical smear test for their health. 
94.1% of them have a chosen family doctor, whit hom they are largely satisfied. 
Key words: Roma women, health, diseases, PAP test, mammography. 

ZDRAVSTVENO STANJE ROMSKIH ŽENSK IN NJIHOVO SODELOVANJE V PREVENTIVNIH PROGRAMIH ZORA IN DORA 
 31 
1. Uvod 
Zdravje žensk je splošna prioriteta države. Ne le da 
je ohranjanje in izboljšanje zdravja žensk temeljna 
človekova pravica, ampak je tudi bistvenega pomena za 
zdravje naroda. Zdravje žensk v rodni dobi dolgoročno 
vpliva na zdravje žensk samih, njihovih družinskih 
članov in skupnosti (2). Ženske in pripadniki 
marginalnih oziroma etničnih skupin so še posebej 
ranljivi predstavniki znotraj zdravstvenega sistema in 
neredko pokazatelji dostopnosti in enakosti v 
zdravstveni obravnavi (3). 
Posamezne etnične skupine imajo v sklopu kulture 
tudi specifično zdravstveno kulturo, ki se sicer 
spreminja pod vplivi drugih kultur (4). Številne 
manjšinske skupine zaradi specifičnega načina življenja 
potrebujejo posebno skrb s strani socialnega in 
zdravstvenega sistema v državi. Med take skupine 
zagotovo štejemo tudi Rome. Ovire pri dostopu Romov 
do zdravstvenega varstva bi lahko pripisali revščini in 
nizki zmogljivosti, da plačajo za zdravstvene usluge; 
geografski izolaciji romskih naselij, neenakomerni 
razporeditvi zdravstvenih ustanov in osebja, kulturnim 
značilnostim Romov ter problemom v komunikaciji 
Romov z osebjem v zdravstvenih ustanovah (5–8).  
Romska kultura je polna različnih prepričanj o 
zdravju in pomenu zdravstvene oskrbe. Po ugotovitvah 
številnih študij Romi zdravje povezujejo s srečo. Bolj si 
srečen, bolj si zdrav. Prav tako verjamejo, da so debeli 
ljudje tudi bolj srečni (4,7-9). Temelj njihove kuhinje je 
slana, sladka in močno začinjena hrana, ki seveda vodi v 
številna obolenja; vendar je sprememba življenjskega 
sloga izjemno težko dosegljiva, raje se odločajo za 
zdravljenje z zdravili ali postopke tradicionalne 
medicine ter različne oblike samozdravljenja. Nekateri 
celo verjamejo, da določene bolezni niso v domeni ne-
Romov oziroma ti ne poznajo načina, kako bi lahko 
pozdravili Roma (10).  
Zdravstveno stanje romske skupnosti je v večini 
raziskav predstavljeno kot bistveno slabše v primerjavi s 
splošno populacijo izbrane države. Tako poročajo v 
študijah iz ZDA, Srbije, Velike Britanije, Grčije, Češke 
in Madžarske o visoki prevalenci kajenja, 
metaboličnega sindroma z diabetes mellitus tip 2, o 
respiratornih obolenjih in višji srčno-žilni umrljivosti 
kot v splošni populaciji posamezne države (11–17). V 
eni izmed madžarskih študij so ugotavljali, da je v 
romski skupnosti kar 10-krat več predstavnikov kot v 
ekonomsko najšibkejši skupini splošne populacije 
poročalo, da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo 
slabo, 35 % je že imelo občutek diskriminacije v 
zdravstvenih inštitucijah, 1,5-krat je kajenje pogostejše 
kot v socialno najšibkejši skupini splošne populacije, 
nezdrav način prehranjevanja pa kar 3-krat pogosteje 
zasledimo prav med Romi (18). O visoki pogostnosti 
kajenja med Romi v Kočevju govori tudi raziskava tega 
področja, ki je bila narejena v Sloveniji (11).  
Rominje imajo v družini specifičen položaj, nižjo 
stopnjo izobrazbe, višjo raven nezaposlenosti, revščine 
in socialne ogroženosti (19). Rominja je »Glava in srce« 
romske družine. Ona vzgaja, tolaži, pomaga in odloča 
(20). Njeno vedenje je instrumentalno in ekspresivno, 
sama le redko zaprosi za pomoč (20).V Bolgariji so se 
raziskovalci lotili problema reproduktivnega zdravja 
romskih žensk in ugotovili, da 61 % romskih žensk 
redno jemlje kontracepcijo, da je imelo v rodnem 
obdobju več kot tri splave 33 % žensk in da zanosijo v 
zgodnejšem starostnem obdobju kot ženske v splošni 
populaciji (21, 22). V raziskavi opravljeni v Slovenji, so 
raziskovalci ugotavljali, da Rominje potrebujejo 
izobraževanje o reproduktivnem zdravju, ki bo 
prilagojeno lokalnim kulturnim in socialnim 
značilnostim te etnične skupine (19). Le nekaj študij se 
je ukvarjalo z mentalnim zdravjem v romski skupnosti 
in ugotovilo, da je pogostost samomora nižja kot v 
splošni populaciji (23).  
Na območju Pomurja živi okrog 3.300 Romov. 
Večji del pomurskih Romov se je priselil z območja 
Madžarske, zato jih imenujemo madžarski Romi (4,24). 
So zelo heterogena skupnost. Nekateri so podvrženi še 
zelo tradicionalnemu načinu življenja, vendar bi ga 
težko imenovali nomadski v klasičnem pomenu besede. 
Večji del jih živi v strnjenih naseljih, ki so običajno 
nekoliko na obrobju vasi oziroma mest. Izjema so 
nekatere vasi na območju Goričkega, kjer so že 
popolnoma integrirani in močno prepleteni z ostalim 
avtohtonimi prebivalci naselij. Vzorčni primer 
integracije Romov je romsko naselje, ki je organizirano 
kot krajevna skupnost z vsemi pripadajočimi organi v 
naselju Pušča, in je del Občine Murska Sobota. 
Organiziranost v krovnih romskih organizacijah, ki so v 
Sloveniji tudi zakonsko opredeljene, je dobra, kar 
zagotovo pripomore k boljši integraciji Romov v 
Prekmurju. Lastna radijska postaja, TV-oddaje in 
založniška dejavnost v romskem jeziku le še prispevajo 
k ohranjanju lastne kulturne identitete ter krepitvi 
sodelovanja z večinskim avtohtonim prebivalstvom. 
Negativni stereotipi na ta način izgubljajo na pomenu in 
verodostojnosti. Ne gre pozabiti nekaterih pomembnih 
raziskovalcev na področju romologije v slovenskem 
prostoru, kot so prof. dr. Vanek Šiftar, dr. Pavel Štrukelj 
in prim. dr. Jože Zadravec, ki so veliko prispevali k 
izboljšanju razumevanja romske populacije v Sloveniji.  
 

ANALI PAZU, 6/ 2016/1-2, str. 30-36                                                                                                                                 Erika ZELKO 
 32 
2. Metodologija 
Izvedla sem prospektivno kohortno raziskavo, ki je 
bila del kontrolirane prospektivne intervencijske 
raziskave v romski skupnosti v letih 2011–2013. 
Uporabljeno je bilo kvotno vzorčenje in stratifikacija po 
spolu, v razmerju 60 : 40 v korist žensk. Kvota 20 % je 
bila določena za vsako romsko naselje v Pomurju. Do 
zapolnitve kvote sem vzorčila vsako drugo hišo v 
naselju. V treh od petih hiš sem za sodelovanje 
zaprosila ženske. Razdeljenih je bilo 650 vprašalnikov, 
kar je okrog 20 % Romov, ki živijo v Prekmurju 
(650/3300). Reprezentativni vzorec s 95 % intervalom 
zaupanja dosežemo, če med 4000 člansko populacijo 
zajamemo minimalno 351 primerov (25). 158/650 
anketirancev je zavrnilo sodelovanje, 20 vrnjenih 
vprašalnikov je bilo nepravilno izpolnjenih ter tako 
izključenih iz nadaljnje analize.  
V okviru raziskave, sem posebej analizirala podatke 
Rominj v starosti od 18 do 77 let. Uporabila sem 
metode deskriptivne statistike, univariatne in 
multivariatne statistične metode.  
Vzorec je bil opisan na podlagi frekvenčne in 
odstotne porazdelitve za kategorične spremenljivke 
oziroma povprečne vrednosti in standardnega odklona 
za numerične dejavnike. Za univariatno statistično 
primerjavo sta bila uporabljena Fisherjev eksaktni test 
in deloma hi-kvadrat test oziroma Mann-Whitney U-
test. Statistična analiza je bila napravljena s programom 
SPSS 20.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo 
stopnjo tveganja p<0,05.  
Protokol raziskave je pregledala Komisija Republike 
Slovenije za medicinsko etiko in izdala pozitivno 
mnenje (23. 3. 2010, št. 152/03/10).  
  N = 322 % 
Zakonski stan:     
- poročena, izvenzakonska skupnost 233 72,4 
- samska 56 17,4 
- ločena 9 2,8 
- vdova 24 7,5 
Dosežena izobrazba:     
- nedokončana OŠ 134 41,6 
- OŠ 122 37,9 
- poklicna 28 8,7 
- srednja 36 11,2 
- višja, visoka šola 2 0,6 
Zaposlitev:     
- zaposlena 44 13,7 
- študentka 11 3,4 
- gospodinja in podobno 103 32,0 
- upokojena 25 7,8 
- nezaposlena 139 43,2 
Bivališče:     
- lesena hiša 10 3,1 
- zidana hiša 294 91,3 
- pri sorodnikih 12 3,7 
- drugo 6 1,9 
Imate v stanovanju vodo? 313 97,2 
Imate v stanovanju elektriko? 304 94,4 
Tabela 1. Demografske značilnosti vzorca Rominj sodelujočih v raziskavi. 

ZDRAVSTVENO STANJE ROMSKIH ŽENSK IN NJIHOVO SODELOVANJE V PREVENTIVNIH PROGRAMIH ZORA IN DORA 
 33 
3. Rezultati 
58,6 % Rominj je kadilk, 32,9 % jih nikoli ni 
kadilo, ostale so s to razvado prenehale. 82,5 % 
Rominj še nikoli ni opravilo mamografije, bris 
materničnega vratu še nikoli ni opravilo 16,6 % 
Rominj.  
Niti starost, niti izobrazba Rominj nista imela 
statistično značilnega vpliva na potrebo po opravljanju 
mamografije oziroma odvzema brisa materničnega 
vratu (PAP-test). Rominje z nedokončano OŠ so 
statistično značilno (p = 0,016) v najmanjši meri 
ocenile, da je odvzem brisa materničnega vratu zelo 
pomemben za njihovo zdravje (32,1 %). Kot zelo 
pomembnega za njihovo zdravje ga statistično 
značilno (p = 0,005) opredeljujejo mlajše Rominje.  
4. Diskusija 
Pomurske Rominje so slabo izobražene, pretežno 
nezaposlene in v 72,4 % poročene (Tabela1). Kadilk je 
58,6 % Rominj, 82,5 % jih še nikoli ni opravilo 
Imate urejeno kanalizacijo? 138 42,9 
Imate osebnega zdravnika? 303 94,1 
Ali ste v zadnjih 3 mesecih ležali v bolnišnici?     
 Ne. 279 86,6 
 Da. 43 13,4 
Imate osnovno zdravstveno zavarovanje? 315 97,8 
Imate dodatno zdravstveno zavarovanje? 216 67,1 
      
  PV ± SO Interval 
Starost 39,8 ± 13,0 [18–77] 
Leta šolanja 7,2 ± 3,4 [0–16] 
Kolikokrat ste v zadnjih 12 mesecih obiskali osebnega zdravnika? 8,4 ± 11,9 [0–24] 
Kolikokrat ste v zadnjih 3 mesecih poiskali zdravniško pomoč? 2,9 ± 3,6 [0–6] 
Tabela 2. Samoocena najpogosteje prisotnih obolenj med Rominjami (N=322) v primerjavi s celotnim 
vzorcem sodelujočih Romov (N= 472).  
Legenda: PV – povprečna vrednost, SO standardni odklon. 
  N= 472 % NR= 322 % 
Zvišan krvni tlak 133 28,2 91 28,3 
Zvišan holesterol 87 18,4 43 13,4 
Zvišan krvni sladkor (diabetes mellitus) 45 9,5 23 7,1 
Miokardni infarkt ali bolečina v prsih (angina pectoris) 41 8,7 29 9,0 
Srčno popuščanje 44 9,3 34 9,6 
Revmatizem, artritis 55 11,7 46 14,3 
Bolečina v križu, bolezni gibal 221 46,8 163 50,6 
Kronični bronhitis, astma ali emfizem 104 22 92 28,6 
Gastritis, ulkus 70 14,8 42 13,0 
Anksioznost (nemir) 85 18 68 21,1 
Depresija 117 24,8 102 31,7 
Rak 7 1,5 9 2,8 

ANALI PAZU, 6/ 2016/1-2, str. 30-36                                                                                                                                 Erika ZELKO 
 34 
mamografije, bris materničnega vratu pa še nikoli ni 
opravilo 16,6 % pomurskih Rominj. Visok delež 
Rominj , ki še niso opravile mamografije, gre deloma 
pripisati tudi nižji povprečni starosti Rominj (39,8 ± 
13,0; interval 18–77) vključenih v našo raziskavo, ki je 
nižja od starosti, pri kateri se ženske aktivno vabi v 
preventivni program DORA. Namen naše raziskave je 
bil oceniti vključenost Rominj v preventivne programe 
na področju reproduktivnega zdravja in v nekaterih 
segmentih primerjati zdravstveno stanje Rominj z 
zdravstvenim stanjem vzorca celotne romske populacije 
v Pomurju (Tabela 2). 
Janevic s sodelavci posebej poudarja, da Rominje ne 
glede na to, ali živijo v revščini ali ne, poročajo o 
slabem zdravstvenem stanju (26). Hrvaški raziskovalci 
ugotavljajo, da so Romom slabo dostopni osnovni 
socialni servisi, kot je to zdravstveno varstvo, 
izobraževanje, zaposlovanje in pogosteje bivajo v 
slabših pogojih in imajo bolj nezdrav življenjski slog 
(27). 
Deloma te navedbe potrjuje tudi naša raziskava 
(slaba izobraženost, visoka nezaposlenost). Dostopnost 
zdravstvenih ustanov in obravnava Romov v njih pa 
nista bili izpostavljeni negativno (28, 29), kot so to 
opisovale Rominje zajete v kvalitativno raziskavo 
Janevica s sodelavci (30). 
Najpogostejša obolenja, o katerih so poročali Romi 
v hrvaški raziskavi, so bila glavoboli (20,3 %), bolečine 
v trebuhu (16,3 %), anksioznost in nespečnost (13,1 %), 
visok krvni tlak (9,3 %) in kronične pljučne bolezni (8,6 
%) (27). V naši raziskavi so Romi najpogosteje poročali 
o boleznih gibal in bolečinah v križu (46,8 %), visokem 
krvnem tlaku (28,2 %) in depresiji (24,8 %). V vzorcu 
Rominj je bilo zaporedje obolenj nekoliko drugačno, na 
prvem mestu so ostala obolenja gibal (50,6 %), sledila 
je depresija (31,7 %) in z 28,6 % so kronična pljučna 
obolenja zasedla tretje mesto (Tabela 2). Grški 
raziskovalci, ki so se ukvarjali z duševnim zdravjem 
Romov v primerjavi s splošno populacijo, so ugotovili, 
da so romski bolniki v povprečju mlajši, pogosteje so to 
Rominje, ki so manj izobražene, poročene, mame z več 
otroki in brez zagotovljene socialne varnosti (31). Te 
ugotovitve nekoliko potrjujejo tudi rezultati naše 
raziskave, kjer se duševna obolenja nahajajo na drugem 
in petem mestu po pogostnosti poročanih obolenj med 
pomurskimi Rominjami (Tabela 2).  
Zavedanje romskih žensk o njihovi vlogi za skrb za 
lastno zdravje ter zdravje celotne družine je večje na 
območjih, kjer je dobro sodelovanje Rominj z 
družinskim zdravnikom (32). Starejše Rominje gradijo 
svoja pričakovanja in izkušnje z zdravstveno oskrbo na 
primarnem nivoju na podlagi binoma bolezen / 
zdravnik. Pričakujejo pozornost, ki temelji na zaupanju 
in visoki instrumentalizaciji obravnave (33). 
Vzpostavljanje zaupanja med bolnikom in zdravnikom 
je dolgotrajen proces, ki ni odvisen samo od strokovne 
usposobljenosti slednjega, ampak tudi od 
komunikacijskih veščin ter sposobnosti empatične 
obravnave posameznika. Vse to pa poglobi odnos med 
zdravnikom in bolnikov ter omogoča boljšo in 
kakovostnejšo obravnavo bolnika (34). Ob obravnavi 
bolnika iz drugega kulturnega okolja je pomembno, da 
zdravniki poznamo vsaj osnovne značilnosti oklja iz 
katerega bolnik izhaja, saj nam to dodatno zagotvlja 
učinkovitejšo komunikacijo in zdravljenje. 
5. Zaključek 
Zdravje romske skupnosti v številnih raziskavah 
opredeljujeo kot bistveno slabše v primejavi s splošno 
populacijo posamezne države (11-17). Rominje so 
ranljivi del populacije, ki vstopa v interakcijo z 
zdravstvenim sistemom. Zaradi pomembnosti njihove 
vloge v družini lahko opolnomočenje Rominj v skrbi za 
lastno zdravje bistveno prispeva k izboljšanju 
zdravstvenega stanja celotne romske skupnosti. 
Nadaljnje raziskave tega področja bi bile smiselne in 
potrebne, v kolikor želimo znižati breme obolenj v 
romski skupnosti in dvigniti kakovost življenja v 
povezavi z zdravjem med Romi. 
6. Zahvala 
Romski skupnosti v Pomurju se zahvaljujem za 
aktivno sodelovanje v raziskavi, ki brez njih ne bi bila 
možna. 
Literatura 
1. ZELKO, Erika, ŠVAB, Igor. Overcoming cultural 
cleavages: results from a health promotion 
intervention among Roma = Premagovanje kulturnih 
razlik: Rezultati programa promocije zdravja v 
romski skupnosti. Acta medico-biotechnica. 2016,  
9, pp. 33-41. 
2. Baheiraei A, Bakouei F, Mohammadi E, Hosseini 
M. Social capital in association with health status 
of women in reproductive age: study protocol for a 
sequential explanatory mixed methods study. 
Reprod Health. 2014, pp. 11–35. 
3. Romani Women and Access to Public Health Care - 
European Union ... fra.europa.eu/sites/default/files/
fra_uploads/180-ROMA-HC-EN.pdf Luxembourg: 
Office for Official Publications of the European 
Communities, 2003 … European Monitoring 

ZDRAVSTVENO STANJE ROMSKIH ŽENSK IN NJIHOVO SODELOVANJE V PREVENTIVNIH PROGRAMIH ZORA IN DORA 
 35 
Centre on Racism and Xenophobia (EUMC) (http://
eumc. eu.int). Dostopno 15. 6. 2015. 
4. Zadravec J. Health culture of the Roma people in 
Prekmurje. Murska Sobota: Pomurska založba; 
1989. 
5. Pahl J, Vaile M. Health and health care among 
Travellers. J Soc Pol 1988, 17, pp. 195– 213.  
6. Van Cleemput P. Gypsies and Travellers accessing 
primary health care: interactions with health staff 
and requirements for »culturally safe« services. J 
Resear Nurs 2009, 14, pp. 365–9.  
7. Bodner A, Leninger M. Transcultural Nursing Care 
values, beliefs and practices of American (USA) 
Gypsies. J Transcul Nursing 1992, 4, pp. 17–28.  
8. Gaulet D, Walshok M. Values among 
Underdeveloped Marginals: the Case of Spanish 
Gypsies. Comparative Studies in Society and 
History 1971, 13, pp. 451–72.  
9. Gabel – Gatenio S. The graving divide: the 
margilisation of young Roma children in Bulgaria. 
Int J Soc Welfare 2009, 11, pp. 67–75.  
10. Vivian C, Dundes L. The Crossroads of Culture and 
Health among Roma (Gypsies). J Nurs 2004, 36, 
pp. 86–91.  
11. Petek D, Rotar – Pavlič D, Švab I, Lolič D. 
Attitudes of Roma toward smoking: Qualitative 
study in Slovenia. Croat Med J 2009, 47, pp. 344–
7.  
12. Koupilova I, Epstein H, Holcik J, Hajioff S. Health 
need of the Roma population in the Czech and 
Slovak republics. Soc Sci Med 2001, 53, pp. 1191–
223.  
13. Skodova Z, Van Dijk J, Nagyova J. Psychosocial 
factors of coronary hearth disease and quality of 
life among Roma coronary patients: a study 
matched by socioeconomic position. Init J Public 
Health 2010, 55, pp. 373–80.  
14. Bogdanovič D, Nikič D. Mortality of Roma 
population in Serbia 2002–2005. Croat Med J 2007, 
48, pp. 720–6.  
15. Camara – Medina C, Perez – Garcia A. Intervention 
with community health agents in immunization 
programm in the Gypsy population. Atene. Aten 
Primaria, 1994. 
16. Sutherland A. Gypsies and health care. West J Med 
1992, 157, pp. 276–80.  
17. Gourgoulianis KI, Tsoutsou P, Fotiadou N, 
Samaras K, Dakis D, Molyvdas PA. Lung function 
in Gypsies in Greece. Arch Environ Health 2000, 
55, pp. 453–4.  
18. Kosa Z, Szeles G, Kordas S. A comparative Health 
Survey of the Inhabitants of Roma Settlements in 
Hungary. Am J Public Health 2007, 97, pp. 853–9.  
19. Logar M. Vpliv zdravstveno-vzgojne intervencije 
na osveščenost Rominj o reproduktivnem zdravju. 
Doktorska naloga, Univerza Ljubljana, 2016. 
20. Dugar B. Uporaba konceptualnih modelov in teorij 
zdravstvene nege za ocenjevanje potreb po 
zdravstveni negi družine: vidik kakovosti življenja. 
Diplomsko delo, Visoka zdravstvena šola, Maribor. 
2004. 
21. Kelly JA, Amirkhanian YA, Kabakchieva, Csepe P, 
Seal DW, Antonova R et al. Gender roles and HIV 
sexual risk vulnerability of Roma (Gypsies) men 
and women in Bulgaria and Hungary: an 
ethnographic study. AIDS CARE 2004, 16, pp. 231
–45.  
22. Colombini M, Rechel B, Mayhew SH. Access of 
Roma to sexual and reproductive health services: 
Qualitative findings from Albania, Bulgaria and 
Macedonia. Glob Public Health. 2012, 7, pp. 522–
34.  
23. Zonda T, Lester D. Suicide among Hungarian 
gypsies. Acta Psychiatr Scand 1990, 82, pp. 381–2. 
24. Avsec T. Romi in zdravje. Ljubljana: Inštitut za 
varovanje zdravja Republike Slovenije – Slovenska 
fundacija, 1996.  
25. Machin D, Campbell MJ, Fayers PM, Pinol APY. 
Sample size tables for clinical studies, 3rd edition. 
Chichester: Wiley-Blackwell, UK, 2009.  
26. Janevic T1, Jankovic J, Bradley E. Socioeconomic 
position, gender, and inequalities in self-rated 
health between Roma and non-Roma in Serbia. Int 
J Public Health. 2012, 57, pp. 49–55.  
27. Skarić-Jurić T1, Klarić IM, Narancić NS, Drmić S, 
Salihović MP, Lauc LB, Milicić J, Barabalić M, 
Zajc M, Janićijević B. Trapped between tradition 
and transition--anthropological and epidemiological 
cross-sectional study of Bayash Roma in Croatia. 
Croat Med J. 2007, 48, pp. 708–19.  
28. Zelko E, Švab I, Maksuti A, Klemenc-Ketiš Z. 
Attitudes of the Prekmurje Roma towards health 
and healthcare. Wien Klin Wochenschr. 2015,127 

ANALI PAZU, 6/ 2016/1-2, str. 30-36                                                                                                                                 Erika ZELKO 
 36 
Suppl 5, pp. 220–7. 
29. Logar M, Rotar Pavlic D, Maksuti A. Standpoints 
of Roma women regarding reproductive health. 
BMC Women’s Health. 2015, pp. 15–38. 
30. Janevic T, Sripad P, Bradley E, Dimitrievska V. 
"There's no kind of respect here" A qualitative 
study of racism and access to maternal health care 
among Romani women in the Balkans. Int J Equity 
Health. 2011, 17, pp. 10–53.  
31. Vorvolakos T, Samakouri M, Tripsianis G, 
Tsatalmpasidou E, Arvaniti A, Terzoudi A, 
Livaditis M. Sociodemographic and clinical 
characteristics of Roma and non-Roma psychiatric 
outpatients in Greece. Ethn Health. 2012, 17, pp. 
161–9. 
32. Păfvăleanu M, Pricop Z, Azoicăi D, Boiculese LV, 
Cozma A, Pintilie M, Grigoraş RC, Nechita E, 
Herescu D. Questionnaire regarding the self 
perception of health status and attitude to family 
planning of the roma population in Iaşi county. Rev 
Med Chir Soc Med Nat Iasi. 2007, 111, pp. 265–9. 
33. Ramos-Morcillo AJ, Ruzafa-Martínez M, 
Fernández-Salazar S, Del-Pino-Casado R. 
Expectations and user experiences of older Roma 
women with health services in primary care. Aten 
Primaria. 2015, 47, pp. 213–9.  
34. Merriel SW, Salisbury C, Metcalfe C, Ridd M. 
Depth of the patient-doctor relationship and content 
of general practice consultations: cross-sectional 
study. Br J Gen Pract, 2015, 65, pp. 545–51.