OBRTNI VESTNIK
STROKOVNI LIST ZA: POSPEŠEVANJ E OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«. SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE. IZHAJA I. IN 15. Y MESECU // STANE CELOLETNO DIN ^O.—. POLLETNO DIN 20.—. POSAMEZNA STBV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK. REDAKCIJE KI. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO //	PtSI	SE	NB	SPREJEMAJO.	H	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
•IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKBGA OBRTNIŠKEGA SVETA // UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ITEV. 4.
II PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON JV23 //
XXI. LETNIK.
V	LJUBLJANI, 1. JULIJA 1938.
ŠTEV. 13.
Pomoč naši meji!
Letos poteka dvajseto leto, odkar smo Slovenci, vsaj v večjem delu stopili v svobodno narodno državo. V tej dobi so se nam uresničile najvažnejše težnje, za katerih izpolnitev smo se pod tujo nadvlado zaman borili. Toda osvo-bojenje niso doživeli vsi naši rojaki, ki morajo, odtrgani od rodne grude, hlapčevati pod tujčevim robstvom ter gledati svojo narodno smrt. Ne samo to, naša obmejna zemlja pričakuje tudi naše pomoči, kajti tujci z njo s poželjivo grabežljivostjo trgujejo, ter ji jemljejo gospodarsko neodvisnost.
Naše obmejno ljudstvo radi svoje revščine tega pritiska ne bo vzdržalo, ako mu ne priskočimo na pomoč. Posebno nujno potrebna je naša intervencija v zadnjem času, ko je ravno te kraje obiskala težka elementarna nezgoda, radi katere najrevnejše prebivalstvo že sedaj gladuje ...
Ob drugi desetletnici naše svobode vas kličejo naše narodno-obrambne organizacije, posebno Ciril Metodova družba, da priskočite našim obmejnim krajem na pomoč! V teh dvajsetih letih smo mnogo zanemarili, misleč da mora podrobno narodno obrambno delo prevzeti država. To je pogrešno, kajti mi sami tvorimo državo in moramo zato prevzeti nase dolžnost za njeno obrambo.
Obrtništvo je od nekdaj tvorilo elito narodne obrambe. Obrtnik je bil vedno v prvih vrstah požrtvovalnih podrobnih narodnih delavcev. Tudi danes, navzlic lastnim težkočam, ne smemo prezreti svojih dolžnosti do lastnega rodu! Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči!
Podprite z delom in novcem akcijo Ciril Metodove družbe ter sodelujte složno z vsemi domoljubi za preporod našega obmejnega in narodno ogroženega prebivalstva.
Potrebno je zainteresirati vse samoupravne oblasti, da na svojem področju store vse, da se zavaruje ob mejah naš narod, naš jezik, naša vzgoja, naša narodna lastnina in naše domače delo.
V	prvi vrsti je poklicana naša obrtna mladina, da se nesebično zavzema za obrambo naših narodnih meja. Na mejah je ogrožen naš narod, njegov jezik, njegova moč in kultura. Tam potrebuje naša stvar krepke, mlade pomoči! Mojstri in mojstrice naj bodo v tej smeri pravi vzgojitelji obrtnega naraščaja.
Utrdimo naše meje z uspešnim kulturnim, socijalnim in gospodarskim delom! Delajmo, prispevajmo, žrtvujmo vsak po svoji moči, dolžnosti in vesti!
Ponosna afirmacija jugo-
slovenskega rokodelstva
na obrtniški olimpijadi v Berlinu
Ne pretiravamo, če trdimo, da je ves sedanji svet pod vtisom velikega uspeha mednarodne obrtne razstave, ki je prirejena v Berlinu in bo trajala do 10. julija. Nad 50.000 posetnikov gre dnevno preko razstavišča ter občudujejo krasne obrtne izdelke, razstavljene v edinstveni harmoniji in skupnosti. Prvič, odkar obstoja svet, se je posrečilo prikazati obrt v njeni pravi vrednosti. Objektivni opazovalec, mora priznati obrtniškemu delu resnično notranjo vrednost, kajti sicer ne bi bilo mogoče prirediti ravno v času, ko je naša obrt-nost najbolj ogrožena od industrijaliza-cije, tako triumfalno olimpijado. Na olimpijadah imamo priliko videti najboljše in najbolj izbrane vrline, tako imajo tudi v Berlinu srečni posetniki priložnost pregledati in primerjati napredek in kvaliteto obrtniške delavnosti.
Na vseh bolj ali manj važnih razstavah, je doslej prevladovala industrija, ki je hotela pokazati svojo premoč, na berlinski razstavi pa je postavljena industrija na ono mesto, ki ji pripada in jo prikazuje samo kot pomočnico obrtni delavnosti v službi njenega umetniškega napredka in dviga.
Kljub pičlemu času za končne priprave so bili vsi naši razstavni predmeti pravočasno razmeščeni po paviljonih, ki so našim čitalcem že prilično poznani iz prejšnjega popisovanja. Glavna zasluga za zelo posrečeno in praktično ureditev
jugoslovenskega oddelka razstave
gre arh. Djoki Kavuriču iz Zagreba. Posebej za uspeh našega slovenskega dela razstave pa ing. arh. Dom. Serajniku ter tajniku ZPO g. dr. Josipu Pretnarju, ki sta bila že en teden prej na razstavišču, da uredita vse potrebno.
Organizacija razstave
je bila v rokah Deutsches Handwerk, Deutsches Arbeitsfront, Reichstand des Deutsches Handwerk ob sodelovanju Mednarodne obrtne centrale ter razstavnega in sejmskega urada glavnega mesta Berlina ob udeležbi držav Belgije, Bolivije, Bolgarije, Češke, Danske, Gdanske, Estlandske, Finske, Francije, Nemčije, Grške, Anglije, Madžarske, Italije, Japonske, Jugoslavije, Litovske, Letske, Luksemburške, Nizozemske, Norveške, Poljske, Rumunije, Švedske in Švice.
Jugoslovensko razstavo zastopa častno predsedstvo z ministrom dr. M. Vrbaničem, našim poslanikom v Berlinu, Cfcncar-Markovičem, dalje častni odbor z dr. Borivojem M. Drob-njakovičem iz Beograda ter ministeri-jalnim dir. dr. Milanom Lazarevičem iz Beograda; v glavnem odboru so zbornični predsedniki Milan Stojanovič iz Beograda, Milan Ramuščak iz Zagreba in Ivan Ogrin iz Ljubljane ter predsednik Zveze obrtnih društev Josip Rebek iz Ljubljane. V izvršilnem odboru so zbornični tajniki dr. Dimitrije Mišič iz Beograda, dr. Josip Butorac iz Zagreba, dr. Josip Pretnar iz Ljubljane ter arhitekti Markovič iz Beograda, Kavu-rič iz Zagreba in Serajnik iz Ljubljane.
Otvoritev razstave je bila izvršena zelo slovesno 28. maja ob 11. uri dopoldne v slavnostni dvorani razstavnega prostora. Ob otvoritvi so j govorili med drugim drž. org. vodja dr. j Ley, vodja nemškega obrtništva Pavel I Walter in drž. gospodarski minister Walter Funk, ki je otvoril razstavo v zastopstvu predsednika Goringa. Vsi govorniki so poveličali kulturno in duhovno važnost obrtne umetniške stvaritve ter ji obetali prerojenje v duhu mednarodnega sodelovanja.
Že kratek pregled posameznih oddelkov
nam daje slutiti sijajno delo organizatorjev. Dolžina razstavnih dvoran znaša nad 1 km. Razstavni prostor je razdeljen tako, da se prične v glavni dvorani z umetno zgodovinskim oddelkom, kateremu sledijo nato častna dvorana ter mednarodni razstavni oddelki po-čenši z Madžarsko, Češko, Poljsko, Bolgarijo, Japonsko itd., ter kot predzadnji veliki jugoslovenski oddelek, končno pa še ogromen oddelek Nemčije. Večina držav ima poleg svojega razstavnega oddelka tudi delavnice. Luksemburška, Anglija in Jugoslavija imajo svoje razstave v okroglih paviljonih s premerom ca 30 m.
Kulturno-historični oddelek, ki se nahaja v dvorani dolgi 100 in široki 60 m z ogromno višino, nudi z razstavljenimi predmeti pogled na obrtniško udejstvovanje v prošlih tisočletjih. Od tega je omeniti poseben oddelek nemške predzgodovine, ter obrti iz 11. in 12. stoletja, dalje obrt v času preseljevanja narodov, grško, rimsko, japonsko, kitajsko, indijsko, amerikansko, islamsko, babilonsko ter staro egiptovsko i rokodelsko kulturo in umetnostno obrt.
V	častni dvorani
se nahajajo ob stenah emblemi in zastave poedinih sodelujočih, katerih vsaka na tem mestu prikazuje po en reprezentativni rokodelski izdelek. Jugoslavija razstavlja pol drug meter visok steber, izrezljan po načinu ikonostasov v cerkvah juž. Srbije (delo Nestorja iz Skop-lja). Madžarska prikazuje čevljarske in rokavičarske izdelke, Češka steklarstvo in kamenine, Poljska sedlarske, pasarske in rezbarske izdelke, Bolgarija tekstilno stroko, zlatarsko in rezbarsko delo ter vžiganje v les, Japonska obdelavo bambusa, orožarstvo, porcelan ter izdelke iz svile in papirja, Luksemburška lončarstvo in knjigoveštvo, Turčija kaže zanimiva dela iz biserne matice in mozaika, okraske iz ebenovine in srebra. Grčija tkalske, zlatarske in keramične izdelke, Belgija znamenita čipkarska dela, gobeline in graverska dela,* Italija marmorne intarzije, beneško steklarstvo alabasterska in ebenovinska dela, izdelke iz koral, nakite iz dragocenih kovin ter rokodelske izdelke iz usnja ter filigranska dela iz svojih kolonij. Bolivija prikazuje indianske rezbarije in emajlne slikarije, Romunija tkalske, krznarske in pletarske izdelke, Francija svilarske, knjigoveške, pohištvene ter izdelke iz grafične stroke, razen nakit in lesene instrumente, Nizozemska prikazuje posebnosti iz knjigoveške stroke in dela v usnje, Anglija znamenite izdelke zlatarske stroke iz prejšnjih stoletij in moderne dobe ter ženske obrti, Litovska razne okraske in keramične, lesene in usnjene stroke ter tkalstva, Letonska tkalske, broncene ter izdelke iz plemenitih kovin v zvezi s čipkar-stvom in^tekstilijami, Finska zanimive izdelke iz kosti in parkljev severnih jelenov ter zbirko del iz bakra in cina, Estlandska podobarska in kamnoseška dela, Danska pohištvene izdelke in tkal-stvo, Gdanska rokodelske izdelke iz jantarja in morske smole. Norveška prikazuje razne zimske športne predmete v zvezi s srebrnimi in krznarskimi deli, Švedska razno pohištvo, keramiko ter dela iz srebra in cina, Švica pohištvo in rezbarstvo. Nemški odelek je nad 100 m dolg, kjer je razstavljeno rokodelsko delo iz pohištvene, rezbarske keramične kovinske, tekstilne, usnjene, kartonaž-ne stroke ter razne ure, strelno orodje in steklenina.
Jugoslovenski oddelek kaže res pravi narodno stiliziran slog vseh svojih izdelkov. Sicer precej ne-
primeren prostor je bil s sodelovanjem naših odličnih strokovnjakov arhitektonsko kar najlepše zaključen, ter vzbuja javno občudovanje in priznanje vodstva razstave kakor tudi obiskovalcev. Splošen pregled tega oddelka nam predstavlja naša slika. Ob strani obeh dohodov je urejena delavnica za tkalce preprog, ostali prostor pa je razdeljen tako, da je za vetrinami s predmeti kulturno historičnega značaja najprej slovenska soba (glej zadnji Obrtni Vestnik), nato daljša vetrina s predmeti iz Slovenije, pa zopet Hrvatska soba ter na isti način aranžirana srbska soba z izdelki srbskih obrtnikov. Imeli smo torej tretjino razpoložljivega prostora. V slovenski sobi je slovenska čipkarica, ki daje še poseben povdarek domačnosti.
Pri opremi slovenske sobe ki je bila izdelana po načrtih ing. arh. Serajnika ter predstavlja kmečko peč, pohištvo, železna vrata kolovrat, preproge, razne tkanine, lestenec, keramiko, folkloristične predmete, pisanice, stenske slike, čipkarska dela, vezenine, lesene stropne dele, oporni steber in drugo, so sodelovali obrtniki kolikor mogoče različnih strok. Sodelovali so: tesar Robenc Mihor, mizarji Ivan Do-gan, Anton Zalokar in Ivan Praznik iz Ljubljane, Franc Vehovar in Karol Golob iz Celja. Nadalje ključavničarja Josip Rebek in Josip Weibl iz Ljubljane, rezbairski mojster Albin Slivar iz Ljubljane, kipar Miloš Hohnjec in rezbar Dominik Lovšin iz Celja, tapetniki Danilo Puc in Avgust Kobilica iz Ljubljane, strugar Karol Hlupič iz Ljubljane, tkalec Medved Joško iz Ljubljane, pečarji Kalmus & Ogorelec iz Ljubljane in Josip Klemenčič iz Novega mesta. Nadalje Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt, ter tvrdka Dekor iz Ljubljane. Razstavil je sodar Franc Repič iz Ljubljane ter kipar Božidar Pengov iz Ljubljane. Razstavljen je tudi model mostu, razpetine 85 m čez Kokro pri Kranju, katerega je izdelal po načrtih ing. Dimnika tesarski mojster Karol Kavka.
V	kulturno historični vitrini
se nahajajo nad 200 let stare bloške smučke. Po vetrinah pa so razni figuralni izdelki Božidarja Pengova, Fr. Kralja ter kelih z okraski, delo pasarjev bratov Zmuc iz Ljubljane ter nakit F. Oksa, zlatarja iz Celja, dalje vidimo tu kompletno srebrno garnituro, izdelek zlat. mojstrov Knez & Pacchiaffo iz Celja, zlato zaponko tolčeno in cizelira-no jelševo vejico, delo zlatarja Eberla iz Ljubljane, razno gravirano in brušeno steklo, delo steklo-brusača Ivana Kleina, spominsko knjigo iz umetnega usnja delo Draga Vahtarja, športne pletenine, delo krznarja Egidija Ebra iz Ljubljane damske čevlje, delo čevljarja Josipa Steinmana iz Ljubljane, vezane knjige, delo Jožefa Zabjaka, kip sv. Jurija, delo Miloša Hohnjeca iz Celja, umetno ključavnico, delo Ivana Megliča iz Ljubljane i. dr.
Svojim čitateljem smo podali sliko te eminentno važne obrtne razstave, na kateri se je triumfalno uveljavila tudi naša slovenska obrtniška delavnost. Vrnili se bomo še »krajšim razmotrivanjem
o	pomenu tega svetovnega dogodka. Za ogled razstave imajo interesenti še dovolj časa, želimo, da bi jih ta kratek popis vzpodbudil k odločitvi, da se tudi sami osebno ogledajo rokodelska čudo-tvorna dela na berlinski razstavi!
PORAVNANA NAROČNINA je predpogoj, da se Vam izplača zavarovalnina, »OBRTNI VESTNIK« zavaruje svoje naročnike za SOOO dinarjev!
IV. Mednarodna obrtniška konferenca
4. mednarodna obrtna konferenca je bila 3. junija v Oslu. Navzočih je bilo 50 delegatov in sicer iz Bulgarije, Danske, Nemčije, Finske, Francije, Grške, Islandije, Italije, Litve, Luksemburške, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Češke, Madžarske in Jugoslavije. Konferenca se je vršila v znamenju lOOletni-ce obstoja norveške obrtne organizacije pod geslom »Vi kan« (Mi moremo). Tradicija obrti je na Norveškem silno razvita. Minister trgovine g. Madson, ki je vse goste povabil k sebi je bil sam nekoč rokodelec in obrtnik. Tekom razprav konference so bili člani iz Bolgarije, Japonske in Romunije sprejeti za stalno, poleg tega pa še mnogo novih dopisujočih članov. Provizorična pravila so bila za eno leto podaljšana, z ozirom na načrt, da bi se organiziralo obrtništvo po posameznih strokah. Po poročilu madžarske obrtne organizacije o stanju obrtniškega kreditiranja, ki je bilo zelo simpatično sprejeto, je bilo sklenjeno, da izvede ista organizacija mednarodno anketo o vprašanju mednarodnega kredita. Posebna točka razgovora je bila razstava v Berlinu, ki je doprinesla mnogo k obnovi obrti in ji zagotovila prav častno mesto. Japonski delegat je predlagal, da se prihodnja svetovna razstava priredi v Tokiu. Ta predlog je bil prepuščen posebnemu
V petek 17. pr. mes., je bila v Ljubljani na srednji tehnični šoli otvorjena zelo poučna razstava obrtnih izdelkov, načrtov, osnutkov in risb učencev omenjene šole, poleg izdelkov absolventov obrtnih delovodskih šol ter oddelkov za graverstvo, izdelovanje muzikalij itd.
V zavodu je sprejel namestnik prejšnjega ravnatelja g. J. Reisnerja, kateremu gre velik delež zaslug za organizacijo tako lepe razstave, — g. prof. ing. Leo Novak g. bana dr. Natlačena kot zastopnika in pokrovitelja letošnje jubilejne razstave, minist. TI g. dr. Vrbaniča, nadalje dr. Adlešiča, škofa dr. Rožmana, odposlance posameznih odborov mestnega zastopstva in zastopstvo Zbornice za TOI. Pozdravil je nato zastopnike naše vojske, člane ljubljanskega konzularnega zbora, ljubljanske univerze, predstavnike raznih državnih in strokovnih ustanov ter zastopnike šolstva, ki so bili v velikem številu zbrani v slavnostno okrašeni dvorani tehnične šole.
Ravnatelj je nato izvajal: »Zahvaljujem se Vam za trud in požrtvovalnost, da ste s svojo navzočnostjo počastili to jubilejno prireditev ter tako dokazali, kako visoko cenite pomen in razvoj našega obrtnega šolstva za gospodarski napredek države.
Z letošnjim letom poteče 50 let odkar sta bili po dolgotrajnih pripravah in po težkih naporih otvorjeni v Ljubljani pod skupno upravo strokovna šola za lesno industrijo ter strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk. Te dve stalni državni šoli sta stvorili krepak temelj za nadaljni procvit obrtnega šolstva. Ta pomembna obletnica je povod, da stopamo danes po daljšem presledku zopet pred javnost z veliko jubilejno razstavo duševnih in manuelnih izdelkov našega zavoda. Razstava nudi eklatanten dokaz, da naš zavod stremi po stalnem tehničnem napredku v vseh panogah in strokah, ki se na njem poučujejo. Zato nivo naše šole ne sme ostati na sedanji stopnji, temveč se mora izpopolnjevati in napredovati. Pouk, ki se nudi na tej šoli, je enako vreden z znanjem po drugih inozemskih sličnih strokovnih zavodih, želimo samo, da bi se našim absolventom nudilo čim več prilike, kjer bi lahko pokazali in dokazali svoje strokovne sposobnosti.
Nato je g. ravnatelj nazdravil Njegovemu Veličanstvu kralju Petru in kraljevskemu domu z željo, da bi idealno delo našega strokovnega šolstva uspešno napredovalo.
Posetniki so si ogledali zelo poučno in vestno aranžirano razstavo, ki je napolnila ves trakt prvega nadstropja z najokusnejšimi izdelki obrtne delavnosti in njenih osnutkov. Vsaika črta je dokazala o visoki strokovni sposobnosti
odboru. Na koncu je konferenca predlagala, da se prihodnji sestanek priredi v Rimu, nato pia v Kopenhagenu. Predsedstvo CIA je obdržal še nadalje g. Buronzo.
Na konferenci je imel dosedanji predsednik norveške obrti g. Nordie poročilo o stanju obrtništva na severu, iz katerega povzemamo naslednje. Kar se tiče opredelitve pojma rokodelske obrti se je postavila Norveška nia popolnoma moderno stališče, da uporaba strojev v obrti še ne krši principa, kajti dandanes si tudi najmanjši rokodelec pomaga s strojnim pogonom. Zato je tembolj odvisno od izobrazbe in umetniškega pojmovanja vsakega posameznega rokodelca, da li je njegov izdelek vreden tega imena. Obrtni zakon je bil sprejet v aprilu 1. 1931, torej tedaj kot naš. V splošnem pa je obrtništvo na severu zelo težavno razlikovati med seboj po vrsti dela, ker prehaja kategorizacija iz ene v drugo. Velik socialni pomen rokodelstva se danes upošteva povsod, posebno pa v severnih skandinavskih državah, kajti tam vlada še vedno individualnost, kar je predpogoj rokodelske delavnosti. Obrtništvo na severu se tudi bori proti masni produkciji »ki ubija veselje do dela«, dočim rokodelstvo človeka časti, hrani ter mu i razveseljuje srce.
našega bodočega naraščaja, kateremu bo v prihodnjih desetletjih zaupano vodstvo naše obrtniške delavnosti.
S to razstavo se pričenja jubilejno leto našega strokovnega obrtnega šolstva, ki bo zaključeno v jeseni, ko bo za to priliko izšel obširen almanah o našem obrtnem šolstvu. Tedaj se bomo še obširneje pomudili pri tem našem eminentno važnem zavodu.
Velik uspeh obrtne razstave v Zagrebu
S simboličnimi udarci na veliko nakovalo, ki se je v svrho propagande vozilo na kamijonu po zagrebških ulicah, je bila otvorjena ob priliki 301etnice SHO v Zagrebu tudi veličastna obrtna razstava. Otvoritvi so prisostvovali ban savske banovine g. dr. Ružič, nadškof Ste-pinac, zastopniki vojaštva, mesta, uprav državnih oblasti ter gospodarskih organizacij. V imenu izložbenega odbora je pozdravil častne goste g. Miloševič, podpredsednik ZPO, ki je poudarjal zasluge SHO ob njeni tridesetletnici, posebno v pogledu strokovne izobrazbe hrvatskega obrtnika. Pohvalno se je izrazil o razstavi tudi g. ban. Razstavo si je ogledala tudi večja skupina bolgarskih obrtnikov, ki so bili na poti v Berlin. Razstava sama je obsegala vse panoge obrtne delavnosti ter je nudila popolno sliko visoke strokovne sposobnosti hrvatskega obrtnika pa tudi vzgled za požrtvovalnost in stanovsko kolegijal-nost.
Nezdrave razmere združenjih je treba
Slovensko obrtništvo ima v svojih 167 prisilnih združenjih možnost, da deluje zg napredek svojega stanu in da preko njih ščiti svoje interese. Kdor pa je imel priliko zasledovati gibanje naših zadružnih organizacij, bo priznal, da mnoga združenja ne izpolnjujejo svojih nalog, tako kot jih predpisujejo pravila, še manj pa da bi izkoristila svoj položaj, ki ga zavzemajo kot osnovne obrtne organizacije.
Ne bomo razpravljali o tem, ali je to število za naše razmere preveliko ali premajhno, pač pa lahko ugotovimo, da jih je tedaj, ko je treba med obmištvom organizirati kako važno akcijo za splošno dobro slovenskega obrtnikai — najmanj za dve tretjini preveč. Tudi naša zbornica, kateri so po razpustu okrožnega odbora direktno podrejena združenja, ve, da na konkretno sodelovanje z mnogimi združenji ne more računati. Predaleč bi nas zavedlo, ko bi hoteli
Kje naj M bil prvi državni obrtni kongres?
Združenje obrtnikov v Belovaru odnosno v Vinkovcih je razposlalo okrožnico s predlogom, da bi se v najkrajšem času priredil državni kongres v Vinkov-cih, ki so središče države in križišče vseh železniških poti. Na tem kongresu, ki naj bi bil že 14. in 15. avgusta bi se obravnavalo o vseh živi jenskih vprašanjih obrtniškega stanu. Mnogo združenj je že prijavilo svojo udeležbo ter se pričakuje nad 600 delegatov.
Poklicna posvetovalnica
Službeni list prinaša uredbo o ustanovitvi »Banovinske poklicne posvetovalnice in posredovalnice«:
§ 1. Ustanavlja se kot specialna ustanova v smislu § 19. zakona o banski upravi »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«.
§ 2. Namen oziroma naloga te poklicne svetovalnice in posredovalnice je:
A. Ugotavljanje, da li imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje oziroma nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem oziru, prikladen značaj in nagnjenje ter gospodarsko možnost.
1. za obisk zaželjene strokovne šole,
2. za vstop kot vajenec v obrtniški, pogostinski in trgovski poklic oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo.
3. za obiskovanje ostalih šol in vstop v ostale poklice;
B. Skrb za smotrnejšo, racionalnejšo in zato boljšo porazdelitev obrtniškega, pogostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci ter upoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih.
Mnenja poklicne svetovalnice in posredovalnice so neobvezna.
§ 3. Skrb za izgraditev, finansiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad poklicno svetovalnico in posredovalnico se poveri posebnemu kuratoriju.
§ 4. Za kritje ustanovitvenih in vzdrževalnih osebnih materialnih stroškov se ustanovi poseben sklad pod imenom: »Sklad iza vzdrževanje in podpiranje poklicne svetovalnice in posredovalnice v Ljubljani«.
§ 5. Podrobnejša določila o ureditvi, področju in poslovanju poklicne svetovalnice in posredovalnice, o sestavi, pristojnosti in delovanju kuratorija ter o ustanovitvi in upravljanju sklada po § 4. te odredbe predpiše v Smislu § 27. zakona o banski upravi ban s posebnim pravilnikom.
§ 6. Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica je podrejena banski upravi po VIII. oddelku (oddelku za trgovino, obrt in industrijo) Ibanske uprave.
OBRTNIKI, skrbite za svojo strokovno izobrazbo, ki je temelj Vašega napredka! »Umetnostna obrt« je edini vodič in učbenik, ki je potreben za vse obrtne stroke. Naročite jo pri Obrtniškem društvu v Ljubljani!
pri nekaterih naših nemudoma izboljšati
raziskovati vzroke. Na tem mestu želimo samo podčrtati, da leži mnogo krivde na odborih samih, ki na skupščinah prevzetih poslov ne izvršujejo ter običajno prepuščajo, da ima ena sama oseba vse poslovanje v rokah; najčešče predsednik sam. On je tajnik, blagajnik itd. Pri takih razmerah je razumljivo, da ne more biti vse v najboljšem redu. Pri nekaterih odborih v zadnjem času niti zbornica nima toliko moči, da bi napravila red in postavila delovanje združenj na pravno osnovo.
Zato je skrajni čas, da se v smislu pooblastila zbornice, odnosno novele obrtnega zakona, reorganizirajo združenja, da bodo sposobna vršiti svoje odgovorno in za napredek slovenske obrt-nosti zelo važno dolžnost. Pustiti je, da združenja sama odločajo o delokrogu, ki ga zavzemajo, posebno onim, ki svoje 1 naloge z uspehom izvršujejo. Vendar pa je treba dopustiti Zbornici, da po svoji
uvidevnosti reorganizira združenja, da bo vsak trenutek imelia sistematičen pregled o njihovem gibanju in delovanju.
Po novem načrtu naj bi se gledalo predvsem na strokovno združevanje, kajti prav gotovo imajo člani ene stroke večje skupne interese, nego samo pripadniki istega stanu. Odseki bi naj zato volili svojo upravo združenj. Odseki bi sklepali o vseh zadevah, ki se tičejo njihove stroke. Odsek bi po svojih lastnih potrebah nalagal svojim članom posebne doklade. Te dohodke bi opravljal odsek sam. Pismene izjave bi bile naslovljene na naslov Združenj z navedbo odseka. Brez dvoma bi na podlagi take avtonomije sekcij bilo možno svobodnejše in neovirano udejstvovanje. Delo bi se razdelilo na širšo podlago in člani uprav bi imeli več veselja za nesebično in požrtvovalno organizacijsko delo.
Zbornica je že zbrala potrebno gradivo, zato je bilo potrebno, da informira obrtništvo o svojih predlogih.
Naš list
se bori z mnogimi težkočami, ki so dobro znane večini naših čitateljev. Vseh teh težkoč nikoli ne bo mogoče popolnoma odstraniti, kljub temu da zavisijo od nas. Toda od vseh težkoč je ena, katero lahko sami odstranimo brez velikih težkoč. To so materijalne težave.
Ne prosimo miloščine, temveč zahtevamo samo to, da vsak naročnik napravi svojo dolžnost s tem, da plačuje redno naročnino. Ako bi vsak naročnik napravil svojo dolžnost napram listu bi se lažje borili tudi proti ostalim neprilikam; list pa bi dvignili. Zato pozivamo vse, ki jim je na tem, da bo Obrtni vestnik pričel izhajati kot tednik na šestih straneh ter da poleg sedanjega nezgodnega zavarovanja nudi svojim naročnikom še razne druge ugodnosti, da takoj poravnajo zapadlo naročnino.
O življenju
Življenje je borba in bo ostala borba. Potrebno se je pošteno prebijati, nikoli ne obupavati ter imeti zdrav življenski optimizem. To je pravi pogoj življenjske sreče. Svoje delo je treba vedno vršiti v zavesti lastne odgovornosti, odgovornost pa je treba sprejemati iskreno, prostovoljno in pošteno. Končni uspeh se lahko doseže samo tam, kjer vlada spoštovanje, poštenje in pravičnost. Ali to se še ne pravi da resnica sama zmaguje. Deviza: »resnica zmaguje« pomeni da moramo za resnico delati, da ji moramo pomagati kvišku in da smo dolžni se zanjo boriti vedno in neumorno do konca —
Dr. E. Beneš
Nazaj k obrti, nazaj v življenje!
Masna produkcija stremi za tem, da kolikor mogoče specijalizira posamezne gibe, ki so potrebni za gotov izdelek. Tak način dela ubije pri normalnem človeku smisel in veselje do življenja. Zato skušajo velike tovarne nuditi delavcu ono, kar mu odvzamejo s tem, da mu olajšajo življenje z lastno ekonomijo Tak delavec si ustvari svoj dom ter se potem bavi doma s popravilom svojega doma, ker ga instinkt k temu pripravlja. Nehote se vrača k rokodelstvu.
Kako vpliva na človeka delo na traku, smo imeli priliko videti v Chaplinovem filmu »Modemi časi«. In na koncu, ko umetnik ne najde v enostavnem pritrjevanju vijakov nobenega življenskega smisla, vzame culico in gre v novo življenje. Ta končna slika, bi prav lahko imela naslov: »Nazaj k rokodelstvu, nazaj v življenje!«. Isti motiv se ponavlja tudi v mnogih drugih umetniških delih, ki vsi slavijo rokodelstvo kot predpogoj za srečno življenje.
Ljudje radi pozabljajo
na majhne dolgove. To so imeli obrtniki priliko spoznati pri svojih naročnikih. Toda zato ni rečeno, da jih morajo posnemati. Od teh majhnih dolgov je včasih odvisno, da poravnate pravočasno razne obveznosti. Tudi z našim listom smo na istem. Zato pokažite z vzgledom, da ste vredni borbe, ki jo v tem pogledu upravičeno vodi »Obrtni vestnik«.
Razstava srednje tehniške šole v Ljubljani
Uradni predlogi in odredbe
RAZMEJITEV KLEPARSKE IN SLIKARSKE STROKE
Ministrstvo TI je osvojilo sklep beograjske zbornice, da se 1. mora prepustiti slikanje kleparskih izdelkov na stavbah slikarjem ter 2. da kleparji lahko barvajo samo žlebove in odvodne cevi. V slučaju popravila strehe, kleparji lahko pobarvajo samo ploskev, ki ne presega Vs površine cele strehe. Pri izdelavi novih Objektov na monumen-
talnih stavbah, lahko pobarvajo kleparji vso ploskev. Vse predmete, ki se prodajajo v kleparskih delavnicah, lanko kleparji barvajo, razen onih, katere so prevzeli v preprodajo.
VPRAŠANJE ZAHTEV ZA PREKO-URNO DELO Povodom zahteve neke zbornice, da bi se izdala uredba o zastaranju čezur-nih odškodnin, je ministrstvo opozorilo, da se bo to vprašanje rešilo z novelizaci-
jo OZ. Vendar je dosedanje razmerje urejeno z § 330. Pač pa je treba urediti še vprašanje pom. osobja navedenega v § 330 OZ. Vendar se bo še ohranilo triletno zastaranje. Za sedaj pa mora vsak posameznik strogo paziti, da se v lastnem interesu ne pregreši v tem pogledu ter se naj ravna po sedanjih predpisih.
PRAVILNIK O ZAVAROVALNICAH
je izdalo trgovinsko ministrstvo, ter obsega 4 točke. Objavljen je v Službenem listu.
Mava banova odredba, ki {e prizadela mesarje
Ker se je pričela širiti iz vzhodnih delov države tudi na področje dravske banovine živinska bolezen slinavke in parkljevke, je odredil ban nekatere ukrepe, ki so bili objavljeni v služ. listu z dne 15. junija.
Točka 2. in 6. te odredbe tangira v občutni meri interese mesarjev. Prepovedano je namreč v trgovinskem prometu goniti po javnih cestah goveda dalj kot 30 km. Svinje, ovce in koze ter teleta pa je sploh prepovedano goniti iz enega kraja v drugega, ter se ne smejo niti prevažati z govejo vprego. Nadalje je prepovedan prevoz trgovinske živine in klavnih živali katere koli vrste z motornimi vozili.
Mesarji so odvisni od redne dobave živine iz podeželja, ki sega do 100 km iz mesta klanja. Na prevoz z železnico ne morejo niti misliti, ker je predraga, prevoz z vprego pa traja predolgo. Bati se je torej da bodo pri tem trpeli zopet konzumenti, radi podražitve mesa, kakor tudi mesarji, pri katerih je itak padel promet na minimum. Upati je, da se bo na pristojnem mestu stvar uredila v izogib obojestranske škode.
Nove cerkvene doklade
Pod tem naslovom prinaša »Moj dom« vsebino spomenice, ki jo^je izročila pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo škofu g. dr. Rožmanu glede cerkvenih doklad. Ta spomenica ugotavlja, da imajo v smislu čl. 27. fih. zakona za leto 1938/39 škofije in župnije pravico do pobiranja posebne doklade na direktne davke in sicer župnije do 10% v lastnem delokrogu. Za škofijske doklade kakor tudi župnije nad 10%, pa je treba posebnega odobre-nja fin. min. v sporazumu s pravnim ministrom.
K temu si dovoljujemo tudi mi pripomniti svoje mnenje. Naša banovinska splošna doklada na direktne davke znaša že 55%, sedaj pride še nova šolska doklada, razen v avtonomnih mestih 35%, po nekaterih občinah še zdravstvena doklada 5%. Večina davkoplačevalcev plačuje na ta način 95% in več doklad. Vrhu tega so še okrajne cestne doklade, ki znašajo večinoma okrog 20% in pa visoke občinske doklade, katere se pobirajo od 50 do 100%, v nekaterih občinah še več. Dravska banovina je med vsemi drugimi banovinami najhuje obremenjena z dokladami, če se namerava uvesti sedaj še nova župnijska doklada, bi naši davkoplačevalci tega ne prenesli več. Slovenija od skupnih trošarin in poslovnega davka, ki jih plačuje državi v znesku 50 milijonov, dobi komaj 8.5 milj. vrnjenih.
Posebno visoke doklade so v Ljubljani in sicer 125% v primeri s 75% v Zagrebu in 20% v Beogradu. Te doklade je neka ljubljanska župnija za preteklo leto zvišala skoro za 50% in sicer — popravilo cerkve. Mnenja smo, da so dandanes pač prehudi časi, da bi se smelo našega siromašnega človeka še dalje tako odirati, ko ima razen tega mnogo večje potrebe, ne samo za luksuzna popravila cerkva. Tik te cerkve, či-je prenovitev je naše siromašne obrtnike in male zadolžene posestnike občutno obremenila, stoji pa že par let nedovršen paviljon splošne bolnice, ki bi bil bolj potreben zidave nego cerkev.
V svrho kritja stroškov za cerkvene namene, bi se dalo morebiti urediti na drug način. Na primer, da se vrne cerkvenim upravam verski zaklad in druge posebne davščine, katere bi plačevali tudi oni, ki so sedaj izvzeti.
Davčne olajšave, toda ne pri nas
V Franciji lahko davčni obveznik odbije v prijiavi pridobnine 10.000 frankov, nadaljnih 5000 za ženo ter prvega in drugega otroka, odnosno 10.000 za tretjega otroka. Oče s štirimi otroki je prost od plačevanja pridobnine, ako nima preko 50.000 fr. dohodka. Razen te-
ga daje država doplačila za otroke vsem, ki nimajo več dohodka od 12.000 fr. Delavci in nastavljenci dobijo tkzv. soci-jalne plače, iz fonda, ki je bil v ta namen ustanovljen leta 1932.
V Nemčiji se sposobnost za plačilo davka ocenjuje po zakonu za pridobnino iz leta 1934., ki je bil pred kratkim izpopolnjen. Brez otrok plača ob normalnem zaslužku davčni obvezanec 10%, z 1—2 otrokoma 8°/o, z 3—4 otroki 6°/o, z 5 in več otroki pa 4%. Preko 5000 do 10.000 RM dohodka je podvrženo na plačilo v istem rangu kot prej do višine 12%, 10, 8, 6%; preko 10.000 do 15.000 se plačajo 15, 12, 10, 8% obroki; na- ta način rastejo ter znašajo pri preko 50.000 RM dohodka brez otrok 33.5%, 24, 18 in 15 odstotkov. Poleg tega dobijo novoporo-čeni pari brezobrestna posojila, ter se za vsakega v zakonu rojenega otroka odpiše 25%.
Za inštalaterje In kleparje
V Zagrebu je bila na jubiliami obrtni razstavi zelo poučna razstava iz njihove stroke. K tej razstavi sta priredila zagrebška obrtnika poseben vodič. V uvodu tega vodiča popolnoma pravilno pravita, da zahteva njihov poklic popolno
znanje v teoriji in praksi. Za pospešitev njihove stroke smatrata za potrebno, da se priredi stalna razstava spojena z praktičnimi predavanji, popisovanjem v teoriji in praksi. Nadalje stalno izhajanje strokovnega vodiča, ki naj bi prinesel vse novosti in probleme iz stroke. Ustvaritev pogojev za preiskavo materij ala in zdravstvenih instalacij. Nadalje ureditev pravilnika in to za gradbeno kleparstvo, posebej za odvod padavin, nadalje normiranje armatur pri vodovodnih instalacijah, odvod vode in prezračevanje, normiranje sanitarnih instalacij z ozirom na kvaliteto in higije-no, ter za uvajanje plina in odduškov. Potrebno je boljše in vestneje vzgajati mladino, ki naj ima potrebno predizob-razbo. Za boljšo strokovno izobrazbo naj bi se izdajali popularni priročniki in učbeniki. Posebno važna pa bi bila v tem oziru stalna razstava vzornih modelov in izdelkov, katere bi se moralo pričeti takoj zbirati.
Tudi v Sloveniji bi se morali naši obrtniki, posebno ni, katerih delo napreduje vzporedno s tehničnim napredkom, bolj zanimati za izpopolnitev strokovne naobrazbe, ki je temelj vsakega napredka bodisi v gmotnem kakor strokovnem pogledu.
Približuje se nov val krize
Že par mesecev nazaj čuti naša gospodarska struktura znake bližajoče se nove krize.
Kar se naše države tiče, moramo ugotoviti dejstvo, da je bila naša zunanja trgovina v prvem četrtletju pasivna. Zelo je padel izvoz naših poljedelskih pridelkov, razen vina in hmelja. Da bi se doseglo ravnotežje, se je pričelo izvažati že ono rezervo, ki je potrebna za našo lastno prehrano. Zelo je padel izvoz živine, a osobito vse vrste lesa. Pač pa se uvozi mnogo bombaža, kož, železa, premoga, strojev in avtomobilov. Opaža se posebno zmanjšanje uvoza takih predmetov, ki jih konzumira mali človek, kar daje misliti, da primanjkuje sredstev za nabavo istih.. Manj verjetno je, da se ti predmeti v gotovi količini izdelujejo doma in da torej nismo vezani na uvoz.
V	poslednji dobi se opaža sicer oživljeno delovanje raznih večjih podjetij, ki ustanavljajo nove tovarniške obrate, kar se opazi tudi na uvozu raznih strojev za predelovanje surovin. Toda vprašanje je kdo bo kupoval izdelke, ki se bodo kopičili, ko pa je vendar naš zunanji trg tako omejen. Podobno sliko nam daje tudi pregled stanja zaposlenosti pri naših delavskih ustanovah. Cene najvsakdanjejših življenjskih potrebščin rapidno rastejo. To draginjo občuti posebno Slovenija, kjer je vsa privatna inicijativa izčrpana, pomoči pa ni od nikoder nobene, ki naj bi grozečo brezposelnost omejila. Vprašanje je, kako dolgo se bo moglo naše gospodarstvo upirati, na vsak način pa je treba opreznosti, kajti naša mala podjetja večjih udarcev ne bodo več prenesla.
Po vseh naprednih kulturnih državah se paralizira škodljiv vpliv menjajoče se gospodarske prosperitete z ustanavljanjem gospodarskih zadrug. V taki državi, kjer so zadruge odlično organi-rane in kjer člani v zadrugi ne vidijo
Posredovanje za zaposlitev brezposelnega pomočniške' ga obrtnega osobja
Star običaj je bil že od nekdaj, da so združenja posredovala pri zaposlitvi obrtnega pomočniškega osobja ter so člani javljali izpraznjena mesta v zadrugi. Po § 362 o. z. spada v dolžnost združenja, da se briga za zaposlitev svojega osobja. Zato naj člani združenja javljajo prosta mesta v svojih delavnicah, da bodo združenja vršila lažje svojo socijalno in zakonito nalogo.
samo svojo korist, temveč cilj za napredek splošnosti, ne more nobena kriza posebno škoditi. Take vzorne države so Danska, Holandska in Češka. V zadnjem času se jim približuje tudi Bolgarija. Ideal naše gospodarske zaščite in osamosvojitve nam mora biti zadruga! Toda kako bomo prišli Slovenci do gospodarske sloge, ko pa se med nami ustvarja razdor in nesloga, samo da imajo nekateri posamezniki koristi.
Nekaj o lesnem črvu
Lesni črv ali kot se po domače pravi »mrtvaška ura« najdemo v vseh lesnih stavbah in konstrukcijah. Uničujejo ga z raznimi kemičnimi sredstvi tako n. pr. s petrolejem, bakrenim sulfatom, živosrebrnim kloratom, karbo-linejem, kreosotom, formalinom ali tudi z žveplenimi parami. Obstoja do dvanajst vrst različnih lesnih črvov, ki so vsi enako škodljivi. Nas zanimajo predvsem oni, ki so v mrtvem lesu. Razdiralno delo teh črvov napreduje neverjetno hitro, ker ličinke že v 14 dneh dorastejo in se dalje množijo. Tako torej lahko iz enega mesta okužijo ličinke vse stanovanje. Najbolj nevarno je razširjenje spomladi, toda če je temperatura ugodna, se črv širi tudi sredi najhujše zime. Zato je treba takoj ukreniti potrebno proti širjenju tega škodljivca. Dobi se v ta namen že zelo uspešno sredstvo v obliki kita, katerega se razredčuje s terpentinom ter se ga lahko namaže na vse vrste pohištva, brez vsake škode.
Sejmi v juliju:
6. v Celju, Ptuju, Trbovljah, Ljubljani, 7. v Kapli, Turnišču, Žužemberku, 8. v Pi-šecah in Gradcu. 9. v Brežicah, Mokronogu 10. v Dobovi, Poljčanah, Puconcih. 11. v Središču, Slanjčjem vrhu, Polšniku. 12. v Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Šoštanju, Tuhinju, Dol. Lendavi, Kamniku, Rakeku. 13. v Celju, Ptuju,. Trbovljah, Koprivni, Vel. Dolu, Kotljah, Planini (okr. Šmarje pri Jelšah) Litiji, Ribnem (okr. Radovlj.) Boh. Beli, Trebnjah. 14. v Turnišču. 15. v Mariboru, Pleterjah, Sv. Krištofu, Trbovljah, Beltincih, Skocijanu, 16. v Brežicah, Dobju. 17. v Muti, Podčetrtku, Veračah, Ščavnici, Radečah pri Zidanem mostu, Zdenski vasi pri Sv. Antonu. 18. v Ormožu. 19. v Ptuju, Dol. Lendavi. 20. v Celju, Ptuju, Trbovljah. 21. v Turnišču.
Vsak zaveden obrtnik je Obrtnega vestnika naročnik
Drobne vesti
X 8. maja je bila v Beogradu konferenca vseh sekcij krojačev za moška oblačila.
0 raznih življenjskih vprašanjih te stroke so se zedinili vsi delegati ter so sklenili da se čimpreje osnuje skupna Zveza.
X čehoslovaška se je pričela v odgovor na poslednje kritične čase gospodarsko organizirati ter zlasti v Sudetih izvaja širokopotezna javna dela v vrednosti skoro
1 milijarde. Zunanja trgovina je v CSR visoko aktivna; za Jugoslavijo n. pr. notira v dobi od januarja do aprila uvoz 74.447, izvoz 187.763, v aprilu pa uvoz 20.114, izvoz 62.449, napram Jugoslaviji izkazuje češka poseben plus v izvozu, kajti iz naše države se izvažajo po večini surovine, uvažajo pa razni izdelki iz železa, porcelana in tkanine. V zadnjem času je v češki 73.323 nezaposlenih manj.
X Kraljevska vlada je sprejela Uredbo o institutu za državno obrambo, ki obsega 19 členov. Institut predvideva sodelovanje znanja in sposobnosti poedincev v državi, v korist in obrambo državnih interesov.
X V Zagrebu je padla potrošnja mesa za en miljon kilogramov.
X Popolno pro]>adanje črevarske obrti je povzročilo zelo majhno povpraševanje po tem blagu: Izvoz v inozemstvo pa je tudi skoro popolnoma izostal.
X L. 1939 bo v Njujorku velika svetovna razstava, na kateri bo sodelovala tudi naša država, za katero je rezerviran prostor 6000 kv. m. Razstava bo otvorjena 30. aprila ob priliki 150 letnice izvolitve Jurija Washingtona za prvega predsednika USA.
X Ko je na trgovskem kongresu resorni minister g. Vrbanič izrazil, da bi bilo želeti, da sodelujejo v obrambi lastnih stanovskih interesov v parlamentu In parlamentarnih odborih tudi zagovorniki stanovskih interesov, je predsednik Vidmar odgovoril: »Naša dolžnost je, da se g. ministru zahvalimo za izjavo, da bo kr. vlada takoj začela razpravljati o naših zahtevah. Smatram pa za potrebno, da podčrtam z ozirom na opomin g. ministra, da bi morali gledati, da se tudi tam čuje naša beseda, kjer se delajo zakoni. Mi se držimo le svojih organizacij, tam pa, kjer se odločuje, nas ni. Skrajni čas je, da opustimo ono starinsko naziranje, kot da za gospodarske ljudi ni mesta v javnem življenju. Ravno nasprotno je res! V javnem življenju bi morali imeti gospodarski ljudje najmočnejši vpliv.
X Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v plačilo vsi plačilni nalogi, ki so bili te dni dostavljeni delodajalcem. Urad mora brezpogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zato v bodoče ne bo več pošiljal opominov in izvlečkov. Proti zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izterjevalne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila.
X Mednarodni kongres za čiščenje mest bo na Dunaju od 23. da 28. avgusta. Obravnavalo se bo o najrazličnejših problemih in strojih za uspešno čiščenje mest od prahu, snega in smeti. Priključena bo tudi razstava vseh najmodernejših strojev.
X Svetovni kongres za svetovno frizersko prvenstvo bo v Kolnu od 1. do 9. oktobra 1938.
X V Beogradu je pričel izhajati list »Glas pekara« kot štirinajstdnevnik.
X Kongres jugoslovensklh mest je bil pretekli mesec v Ljubljani.
X Splošni strokovni adresar Velike Ljubljane je izšel. Naroča se pri Založbi Saturn. Cena broš. 100 din oz. 120.
X Jadranska razstava bo do 5. t. m. v Zagrebu na ZZ z namenom, da se pokaže povezanost morja z Zagrebom.
X V ljubljanskem Leonišču je 17. t. m. dotrpela gospa Anči Kramerjeva, soproga ministra in senatorja. Pokojnica je bila srčno blaga in plemenita žena. Njeno dobrotljivost so imeli pogosto priliko spoznati in občutiti ljudje vseh stanov. Vsakega je znala prikleniti nase s svojim vedrim in toplim značajem. Zato ji bodo vsi postavili trajen spomenik v svojih srcih. Pokoj njeni blagi duši, preostalim naše sožalje.
X Ministrski svet je izdal uredbo o državnih in banovinskih cestnih fondih, po katerih se zagotovijo sredstva za cestna dela. Pravilnike bo predpisal prometni minister.
X Večja skupina obrtnikov iz Zagreba priredi 10. t. m. izlet v Postojnsko jamo.
X Zasedanje odbora za odmero pridobnine in poslovnega davka za obrtnike v Ljubljani, se je pričelo te dni. Zelo važno je za vaškega, da prisostvuje osebno razpravam glasom razporeda, ki je razviden pri Obrtniškem društvu v Ljubljani (Sv. Petra c 4). Kdor se za svojo stvar ne bo zanimal, si bo pozneje tudi lahko sam pripisal škodo, kajti odmera se lahko izvrši popolnoma proti njegovim željam, dočim se interesi vsakega posameznika pravočasno še lahko zaščitijo.
Mednarodni obrtniški vestnik
UJEDINJENJE NEMŠKIH ORGANIZACIJ
Doslej sta v Nemčiji delovali dve splošni obrtniški organizaciji in sicer ena pod okriljem države, druga pa v okviru nemške delovne fronte. Sedaj ustanovljen skupni sosvet nemške obrti bo dodeljen kot posvetovalni organ državnemu gospodarskemu ministrstvu v obrtniških zadevah in je že prevzel celokupno organizacijo velikih obrtniških prireditev v Frankfurtu in pri veliki obrtni razstavi v Berlinu. Predsednik tega sosveta je Magunia-Konigsberg. Posebni odbor za berlinsko razstavo vodi predsednik Kroop.
IZ ANGLEŠKE OBRTNOSTI
V Edinburgu je bila sredi februarja velika obrtna razstava, ki jo je priredil zavod za pospešitev domače obrti. V Angliji se je dosedaj gledalo bolj na razvoj industrije, baš ta zavod, ki je bil ustanovljen pred dvemi leti je nanovo poživel smisel za malo industrijo in dbrtnost, ker je baje tako kazal interes države in splošna potreba.
POSPEŠITEV OBRTNIŠKEGA DELA V FRANCIJI
Francoska vlada je sprejela naredbo, da se vsakemu mlademu francoskemu državljanu, ki bi se hotel poročiti in nima nad 20.000 frankov letnih dohodkov pomaga pri ustanovitvi doma in družine s tem, da mu država nudi 5.000 frankov v bonih, predvsem za nakup pohištva in potrebščin. Na ta način se želi pomagati tudi obrtnikom lesne stroke, da bodo prišli do večjih naročil.
IZPREMEMBE V AVSTRIJI
Novi politični dogodki v Avstriji so povzročili tudi v obrti znatne izpremeimbe. Namesto dosedanjega predsednika J. Raa-,ba je prevzel vodstvo obrti Socke. Na mesto gen. tajništva je postavljen Dr. Wid-mar.
Opozorilo in prošnja
cenjenim naročnikom!
Tekom zadnjih dni so pre= jeli vsi naši naročniki, ki še niso poravnali tekoče naročnine, pismene opomine. Vljudno jih prosimo, da po priloženi čekovni položnici blagovolijo čim prej nakazati označeno naročnino, da ne bodo imeli sitnosti pri rednem dostavljanju lista. Plačilo tekoče naročnine pa je potrebno zaradi tega, ker so zavarovani samo oni naročniki, ki imajo v redu plačano naročnino. Prizadevajte si naročnino plačevati v naprej, kot je to običaj pri vseh listih. Na ta način lahko računamo na resničen razvoj lista, ker moremo računati z izdatki za tisk, katere je treba sproti poravnati. Prosimo vse zavedne naročnike, ki imajo še kako položnico od prej, da jo oddajo svojim tovarišem s priporočilom, da naroče Obrtni vestnik!
Nekaj navodil za licitacije ter neposredne pogodbe javnih del in nabav
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem l.on nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — M a s a r y lt o v a c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
KROJAČI!
Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri:
Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga
ANTON HtiBL D. D.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
H
Administrativen postopek pri udeležbi na licitacijah je pri nas posebno za državne nabave tako kompliciran, da mine vsakogar veselje udeležiti se jih, kar je vzrok, da mnoge licitacije uspejo šele po večkratnem razpisu.
Torej že samo uradno poslovanje mnogim podjetnikom onemogoča udeležbo, ne glede na druge zapreke, ki so včasih nepremostljive in oči vidno samo za to postavljene, da se vlovi čim več kolkov, zapadlih taks in pristojbin.
Naše organizacije so že neštetokrat zahtevale poenostavljenje licitacijskih pogojev. Dokler se temu ne ugodi, veljajo naslednji pogoji, katerih se drže vsa državna ter samoupravna oblastva in naprave, ki izvršujejo svoje nabave na podlagi čl. 82. do 96. zak. o drž. računovodstvu. Možno je nabavo ali javno delo prevzeti na osnovi javne licitacije ali pa neposredne pogodbe (skrajšanega postopka).
1. Ponudnik se mora točno držati predpisanega roka za vlaganje ponudb; zakasnele ponudbe se ne upoštevajo.
2. Na novo se razpiše licitacija, če so pri prvi dospele manj ko tri ponudbe oziroma so manj ko tri ponudbe ustrezale pogojem.
3. Ponujeni material mora ustrezati posebnim pogojem, v katerih so navedeni in dovoljeni tudi odstopki.
4. Ponudbe se morajo taksirati: za posle do 20.000 din s 50 dinarji, od
20.000 do 100.000 s 100, od 100.000 do
500.000 z 200, nad pol milijona do enega milijona din s 300 din.
Vsaka priloga se taksira s 4 din.
5. Ponudbo je oddati v zapečatenem ovitku z označbo številke razpisa ali razglasa, ponudbenega predmeta in imena ponudnikovega.
6. Za ves material je navesti cene z všteto carino, skupnim davkom na poslovni promet, zaobalo, postavljeno
na kraj kupca in z všteto državno pristojbino (1.5%).
7. Pred licitacijo, toda najkasneje do 10. ure na dan licitacije mora vsak ponudnik založiti kavcijo: naš državljan 5, tuji 10% od v ponudbi postavljene skupne vsote. Navadno se položi kavcija v državnih vrednostnih papirjih (po tečaju fin. ministrstva) oziroma v garantnem pismu registrirane banke ali pa v gotovini.
8. Pri vlaganju ponudb mora vsak ponudnik priložiti oz. predložiti sledeča potrdila: 1. reverz o položeni kavciji, 2. potrdilo o plačanih davkih za preteklo tromesečje, 3. potrdilo zbornice TOI o strokovni sposobnosti ali pa za gradbena dela potrdilo gradbenega ministrstva. Zastopniki tvrdk morajo predložiti pooblastilo.
9. Po pošti oddane ponudbe se upoštevajo, če dospo pred začetkom odpiranja ponudb le, če je ponudnik v svoji izrecno izjavil, da so mu vsi pogoji licitacije znani, da pristaja nanje in da so zahtevane listine priložene ponudbi.
10. Dobava se mora izvršiti franko v kraju nabavitelja. Pogodbeni čas prične teči od dne, ko je odločba o dobavi sporočena tvrdki.
11. Za vsak dan zakasnitve pri dobavi se plačata 2 tisočinki od vrednosti nabavke.
12. Količinsko in kakovostno presojo blaga opravlja določena prevzemna komisija, pri čemer se vodi zapisnik.
13. Dobavitelj predloži ob oddaji blaga račun, na katerem mora biti znesek vpisan tudi z besedami. K računu pa priloži spet: potrdilo o plačanem davku za tromesečje, pravilno (v zneskih) označeno in s pol odstotka fakturnega zneska taksirano pobotnico, ki mora biti podpisana s črnilom.
Tvrdke ostanejo v obvezi 30 dni po izvršeni licitaciji.
Neposredne nabave
se opravljajo samo za manjše zneske in veljajo tudi zanje navedeni pogoji, le s temi izjemami:
a) glede točke 4. Ponudbe se taksirajo z 10 dinarji in priloge s po 4 din;
b) glede točke 7.: Kavcija se ne polaga, razen če je to oblastvo izrečno zahtevalo. Neke naprave, n. pr. Vojno-tehnični zavod v Kragujevcu, zahtevajo tudi za te dobave položitev kavcije;
c) za točko 8.: Dokumentov o sposobnosti ponudnika ni treba predložiti in ponudbe se odpirajo v odsotnosti ponudnikov. Torej se pošljejo ponudbe s pošto.
V vsem ostalem pa veljajo za skrajšani, neposredni nabavni postopek isti predpisi kot za ofertne licitacije.
Pri vsaki ponudbi — v obeh primerih nabave — je treba navesti izvor ponudenega blaga. Domače blago ima prednost pred tujim toliko, da nabavljajoče naprave kupijo domače blago tudi če je za 10°/o dražje od tujega, seveda če sicer popolnoma ustreza pogojem. Pri dobavi je zato treba predložiti dokazilo, da je blago 100°/o domačega izvora.
Mlinska obrt
Naše mlinarstvo se deli v tri kategorije in to v kategorijo velikih mlinskih industrij, ki imajo kapaciteto preko enega vagona moke v 24 urah, nato v srednje mline z kapaciteto 25 do 100 metrskih stotov ter male mline z do 25 metrskih stotov v 24 urah. Mlinska obrt spada na važno mesto našega gospodarstva in vendar se mora boriti z velikimi neprilikami. 2e par let nazaj je naše mlinarstvo prizadeto radi neugodnosti pri izvozu. Radi tega dejstva so bila oškodovana posebno velika mlinska, podjetja. Male mlinske obrti v toliko lažje uspevajo, ker niso odvisne od zunanjih tržišč.
AGA-RUSE
ZDRUŽENE JUGOSLOVENSKE TVORNICE ACETILENA IN OKSIGENA D. D. — RUŠE
dobavlja OBRTNIŠTVU za AVTOGENO VARJENJE najboljši KISIK v jeklenih valjih po 5 in 6 m3, pod pritiskom 150 atm. Ta kisik je popolnoma suh, brez škodljivih primesi ter se dobavlja s čistočo 99%, kar je za tehniko avtogenega varjenja in rezanja izredno velike ekonomične važnosti. Jekleni kisikovi valji se morajo uporabljati le s pomočjo posebnega redučnega ventila, ki mora biti dobro konstruiran in solidno izdelan. Te prednosti ima:
REDUČNI VENTIL »AGA-RUSE« Z NAVZDOL OBRNJENIM REGULIKNOI
VIJAKOM.
I
KROJAČI!
Dober zaslužek in večji prornet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin
FRANJO NOVAK & KO.
LJUBLJANA ŠT. 10>
Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ!
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem S^SSS3SSS,^SSI SiSTZ , računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam 1,297.691.60, rezervni zaklad din 1,138.756.81. |
UMSKI
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v i n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: >Z A N A T S K A<, Ljubljana — Telefon St. 20-30 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003
IVAN KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13. priporoča kovčege, ročne torbice, aktovke, nahrbtnike, gamaše itd.
čitajte »Obrtni vestnik44!
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.