-----   308    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Pravijo, da razprave med našo in italijsko vlado tako ugodno teko, da bode mir že 20. dne t. m. podpisan. Potem se začno obravnave med italijsko in papeževo vlado, v ktere se pa naša vlada ne bode vtikala. — Govori se tudi, da se skličejo oktobra meseca deželni zbori takraj Litave, ki pa bojo obravnavali le svoje domače stvari, proračun za leto 1867 itd.; potem pa se bojo razšli, ker v malo mesecih se konča njih 61etno opravilstvo. Potem pa se bojo sklicali novi deželni zbori; ali po pravilih februarskega patenta ali drugače, se še nič ne v6; saj je še vse tako megleno, da se čisto nič ne ve, kaj ministerstvo misli o prestroj-stvu Avstrije. Vse kaže na to, da dobimo tisti dvalizem, za kterega so avtonomisti novo pritiklino iznašli, po kteri ga imenujejo dvalizem „srednje baze", ki ne bo Magjarom ne Slovanom po godu. — V tem pa, ko notranje naše zadeve vkljub vsem programom in konfe-rencijam še cel6 niso nič v redu, silovito trka krist-janstvo v turških deželah na vrata vseh velicih evropejskih vlad, kajti punt med Grki se čedalje huje širi, da kmali utegne plamen tako deleč seči, da druge vlade ne bojo mogle križema rok držati; ko bojo kristjani, zdihajoči^ pod turškim jarmom, klicali pomoči. Al važno vprašanje je, kako se bojo tadaj vstopile te vlade? Da ste vlada ruska in amerikanske stopile v prisrčno zvezo, in da je unidan vodja amerikanskega poslanstva v Moskvi g. Fox napil navdušeno zdravico na to zvezo, rekši »Bog daj, da se ta zveza kmali zapečati s krvjo", to vse dela posebno francozki vladi sive las6 ne le z ozirom na turške, temuč tudi na mehikan-ake homatije. Po vsem tem je skoro gotovo, da še pridejo hude vojske, ki bojo odločile osodo turško. — Hude šibe — kolere — je po vsem svetu dokaj. V Trstu je   do  14.   t. m.   umrlo  148 oseb;   plahi Trža-
čanje so jo pobegnili na vse kraje. — Po Hrvaškem se potepa sila veliko ciganov, ki celo na velicih cestah napadajo popotnike. — V spomin tristoletnice, ki so ja obhajali po več mestih na Hrvaškem neumrlemu junaku Zrinjskemu na čast, je v Zagrebu na svetlo prišla spomenica pod naslovom „Zrinjska zviezda." — Grof J. Jan kovic je akademii jugoslavenski daroval 10.000 fL