I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 Silvo Torkar K vprašanju poselitve Podporezna Oča s Pahoča, mati s Plašajte, stric je čez grič, dekla pa z bajte, (ljudska), O tem, kdaj so izkrčili svet in ustvarili kmečke domaaje pod Poreznom, na meji med nekdanjo Kranjsko in Tolminsko, ki jo je Avstrija 1509 iz- trgala Benetkam,^ zvemo največ iz urbarjev tol- minskega in loškega gospostva. Slednje je obdelal zlasti zgodovinar Pavle Blaznik. V svoji disertaciji^ je spregovoril tudi o nastanku rovtov pod Po- reznom. Takrat je menil, da so se prvi trije rovti na loški strani Porezna pojavili v urbarju leta 1564 pod nemškim imenom Alss Egkh (Davško Brdo), ki da je staro ime za Podporezen. V svojem živ- ljenjskem delu, v veliki monografiji o zgodovini loškega gospostva, ki je nastala 45 let pozneje, je svoje mnenje o tem vprašanju korigiral,^ ni pa problema skušal - glede na prej neznane okoliščine - nanovo podrobneje osvetliti. Podatki franciscejskega katastra (katastrska ob- čina Sorica) kažejo, da je bilo vseh domačij v Podporeznu leta 1825 šest: Porezen'* Št. Hišr\o ime Priimek in ime 1 Pod Stolčkom Koder Štefan 2 Pohman Zgaga Jožef 3 Plašajtar Švarckobler Sebastjan 4 Rovtar Kejžar Tomaž 5 Podhočar Valenčič (prav Valentinčič) Tomaž 6 Debelo Brdo Kenda Florjan Dve od navedenih hišnih imen se nista ohra- nili. Za kajžo Pod Stolčkom (moralo bi pisati Pod Stolčnekom, gl. op. 21) se je v 19. stol. uveljavilo poimenovanje Pri Klemenu, danes pa je sploii več ni. V istem času se je za Debelo Brdo uveljavilo ime Pri Majdelcu. Pri Plašajtarju. Spodaj Petrovo Brdo, foto Marko Dakskobler Pri lokalizaciji Ms Egkha, ki je od 1610 v upravnem pogledu spadal pod posebno, davško županijo,^ kar izpričujejo tudi poznejši urbarji, npr. iz let 1630 in 1714^ in 1754,^ nam dejstvo, da so spadali tamkajšnji trije rovti k soriškemu vi- kariatu, nudi le približno orientacijo, saj je med 59 v zgodovinski in priročniški literaturi se o pripadnosti Tolminske po propadu oglejske patriarhove države 1420 pogosto pojavljajo napačne trditve, češ da so si deželico priključili goriški grofje in da je skupaj z Goriško prišla 1500 pod Habsburžane. Marija Verbič je v svoji disertaciji Idrijski rudnik do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965, nedvoumno pokazala, da je bila Tolminska po 1420 beneška in so se je Avstrijci polastili šele 1509 med avstrijsko - beneško vojno. O tem piše P. Štih v članku Poskus orisa razvoja mej Tolminskega od 11. do 16. stol.. Goriški Letnik 8/1981, 60, nato pa še v prispevku Glose k Rutarjevi Zgodovini Tolminskega, Kronika 42/1994, št. 1, 28. P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, inavguralna di- sertacija, Ljubljana, 1928. ^ P. Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo, Škofja Loka 1973, 192. Arhiv Republike Slovenije (ARS), francisc. kataster, pro- tokoli katastrske občine Sorica; v 17., 18. in 19. stol. so Podporezen pogosto poimenovali kar Porezen (pisano včasih Puresen, drugič Poresen), vendar najdemo v krstni knjigi 1742 tudi oblike "ex pod porezna", "ex Podporesna" in celo 1. 1661 "ex Podporesen", 1. 1680 "ex PodPoresen", 1681 in 1682 pa spet "ex poresen". Avs- trijska statistika 1817-1910 je za to naselje redno upo- rabljala ime Porezen. ^ P. Blaznik, Kolonizacija..., 90. ° Milko Kos, Zemljiške razmere po Selški dolini 1. 1630, Carniola 1911, 46-51; Rudolf Andrejka, Zemljiške raz- mere v Selški dolini v začetku 18. stoletja, GMDS 1932, 44-53. " ARS, RDA-G, fase. 2, Bekanntnus Tabellen. 26 44. I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino podložniki davške županije leta 1754 kar 15 takih, ki plačujejo desetino vikarju v Sorici (23 župniku v Cerknem, 11 župniku v Selcih in 7 župniku v Poljanah)^. Pritegniti je bilo zato treba tudi stare zapise zemljiščnih imen in priimkov. Z njihovo pomočjo se da lokalizirati že rovte z ozemlja Pri jezeru, enega od štirih območij, ki se v loških urbarjih omenjajo za obširno davško ozem- lje. Zemljiščna imena iz terezijanskega katastra pod krogam, pod zhertam, per wizig, per wizih, sa malnam, ta welika niva, terpetìizhi, u trauniiP so še danes živa, saj jih je Blaznik s terenskim raz- iskovanjem našel v Davä,^° ni pa jih takrat pri- merjal s podatki iz terezijanskega katastra. Da- našnje ime Prvič kaže, da gre za Zgornjo Davčo. Da leži ozemlje Pri jezeru v Zgornji Davči, je na terenu ugotovil tudi F. Planina.^^ Zemljiščna imena u pierauti, sa peignam, pod baistuba, od hishe, ki jih v terezijanskem katastru najdemo pri treh rovtarjih Alss Egkha (Matevž Šuštar, Luka Šuštar in Gašper Ambrožič), je Blaznik prav tako našel v Davči, pri območju, imenovanem Jastrenk: v pirot, za pejnam, pod pajštvo, od hiše}^ Ker pa takrat še ni pritegnil terezijanskega katastra, ni mogel vedeti, da se Alss Egkh nahaja na ozemlju današnje Davče in torej ne more biti Podporezen. Ta kataster in domi- nikalne rektifikacijske akte iz leta 1754 pa je v iz- datni meri uporabil pri pisanju velike loške mo- nografije 1973. leta, kjer je upošteval tudi ugo- tovitve F. Planine glede ozemlja Pri jezeru.^^ V tem svojem življenjskem delu je P. Blaznik popravil lokacijo Alss Egkha. Tri rovte s tega ozemlja je na podlagi priimka Šuštar, ki se je tod zadrževal od 1630 do 1714 (gl. op. 6), lokaliziral v območje Šoštarjevega Kovka v Spodnji Davči. Kljub temu pa je v statističnem pregledu pre- bivalstva v letih 1780 in 1817 uvrstil Podporezen v davško županijo, pri čemer se iz tabele spet dobi vtis, kot da Je to naselje naslednik skupine rovtov Pri jezeru.^^ Tudi na karti loškega gospostva 1. 1754 (v prilogi na koncu knjige) je Podporezen prikazan kot del davške županije. Blaznik je torej, ne da bi na to izrecno opozoril, naposled opustil svojo prvotno razlago kolonizacije Podporezna, vendar nove ni podal. Ker o Pod- poreznu še vedno govori v okviru naselitve Dav- če,^^ s tem svoje prvotne teze, da je Podporezen bil poseljen v istem času kot Davča (1560-1630), riiti ni zanikal, čeprav je naravnost ni ponovil. Ze sam je ugotovU, da Podporezen v loških urbarjih ne nastopa pod kakim določenim imenom. Kje torej iskati domačije pod Poreznom? Na srečo so se ohranile soriške matične knjige iz let 1655-1784 (manjkajo pa za obdobje 1784-1823),^^ torej tudi za čas po letu 1770, ko so bile vpeljane hišne števuke, ki bistveno olajšujejo identifikacijo. S prebiranjem matic je bilo treba priti na sled imenom hišnih gospodarjev iz Podporezna v terezijanskem katas- tru 1754 in v zadnjem iz serije loških urbarjev, ohranjenih za čas od 1560 do 1714. V teh urbarjih se pri soriški županiji, ki je obsegala vasi Sonca, Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo, Torka, Ravne, Prtovč in Podporezen, na- vajajo z oznako "novaki" trije podložniki, vendar brez omembe vasi (dva s priimkom Valentinšek, eden Študn). Valentinški so pravzaprav Valen- tinčiči, le da so pisarji lošldh urbarjev in celo fran- dscejskega katastra priimek pogosto napačno za- pisovali (Valentinšek, Valantič ali Valenčič), med- tem ko v matičnih knjigah najdemo dosleden za- pis Valentinač. Izkazalo se je, da so ti trije novaki Plašajtar, Rovtar in Podhočar iz Podporezna. Ur- barji iz let 1688-1694 zapisujejo pred njimi letnico 1637, urbarji 1679-87 in starejši pa navajajo letnico 1632.^^ Urbar 1630 pri Sorid še nima kategorije novakov. Po priimkih v urbarju 1636-37 sodeč so bili prvi naseljena Rovta in Podhoča od nekod s soriškega ozemlja (Matija in Jurij Šorl), v Plašajto pa so prišli s Petrovega Brda (Gale Osterman). Iz tolminskih urbarjev 1598, 1624 in 1633 namreč vemo, da je bil priimek Osterman v tistem času razširjen prav na Petrovem Brdu, kjer je sploh eno od žarišč nje- govega nastanka. Iz pretežno slovenskih zem- ljiščnih imen v Podporeznu in iz bačarskega (ali nemškorutarskega) narečja, ki da ga govorijo (ali so ga govorili okrog 1. 1928) tamkajšnji prebivala, pa je P. Blaznik sklepal, da so Podporezen ko- lonizirali z nemškorutarske in ne s soriške strani. ^ Prav tam. Prav tam. P. Blaznik, Kolonizacija..., 93-94. F. Planina, Davča in Podporezen, Loški razgledi XVIII, 1971, 107-127. Blaznik je v Kolonizaciji namreč sklepal, da se ozemlje Pri jezeru nahaja v dolini Zadnje Sore in je grunt nekega Jakoba Prezla iz 1. 1560 enačil z Zga- govim gruntom Pri Žagi. To je izključeno, saj je ta do- mačija nastala šele okrog leta 1900 in je nosila številko 9. Franciscejski kataster je dr. Blaznik sicer uporabljal že pri pisanju disertacije, vendar je odsotnost Zgagove kmetije takrat očitno spregledal. Tudi sam sem se na za- četku članka K zgodovini tolminske vasi Porezen (Kro- nika 39/1991, št. 3) nekritično naslanjal na prvotne Blaz- nikove sklepe glede lokalizacije in časa poselitve Podpo- rezna. \'t P. Blaznik, Kolonizacija..., 94. f3 p. Blaznik, Škofja Loka..., 191. Prav tam, 429. 15 Prav tam, 563. 1'' Prav tam, 195. 1^ Rojstne matične knjige od 1655 do 1784, poročne od 1657 do_1680 in 1738 do 1784, mrliške od 1740 do 1784, vse v NŠALj (Nadškofijski arhiv v Ljubljani). 1^ ARS, zbirka loških urbarjev 1560-1714. Za pomoč pri branju urbarjev in katastrskih protokolov se zahva- ljujem arhivistu Dragu Trpinu. 1^ P. Blaznik, Kolonizacija..., 89. 27 I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 Blaznikovo mnenje, da so za Nemškomtarje (pre- bivalce 13 vasi nekdanje rihtarije Nemški Rut) zna- čilna pretežno slovenska imena parcel,^'' ne ustre- za dejstvom: 80% zemljiščnih imen v večini nem- škorutarskih vasi je nemškega izvora, delež sloven- skih imen se nekoliko dvigne le v naseljih poznej- še kolonizacije, kot so Hudajužna, Podbrdo, Petro- vo Brdo in Porezen. Te vasi so nastale v drugi polovid 16. stol., ko se je nekdaj tirolsko prebi- valstvo že delno posloveriilo - toda ta proces je potekal tudi na soriški strani, sploh še v 17. stol. Se najbolj verjetno je torej, da smer kolonizacije Podporezna ni ena sama. Tolminski urbar iz 1607, ki so ga še v začetku stoletja hranili v Gradcu, pri opisu mej tolmin- skega gospostva govori o treh hišah na Petrovem Brdu, od katerih da je ena na loški strani.^^ Mišljena je očitno Pohmanova domačija. S po- močjo matičnih knjig se je dalo nedvoumno ugo- toviti, da se Pohman v loških urbarjih vodi na zadnjem mestu v seznamu soriških "podružnikov" (Untersassen), tj. kmetov in kajžarjev, ki so si ustvarili domačije na srenjskem svetu. Pohmanova posest že tedaj ni bua majhna, saj so npr. 1630 tu gojili 6 glav govedi ter konja in imeli tudi mlin, medtem ko so ostali podružniki premogli v pov- prečju le po dve kravi. Podružniki se navajajo sa- mo po županijah, brez navedbe kraja, zato jih je mogoče locirati resnično samo s pomočjo dodatnih informacij, kakršne nam nudijo prav matice. V 17. stol. je bilo soriških podružnikov devetnajst in v urbarjih se redno naštevajo v istem zaporedju, ta- ko da jim lahko sledimo kljub menjavam pri- imkov. Pri Pohmanu so se od 1560, ko je tam gospodaril Klemen Schogkh (Skok?), zvrstili še priimki Jauh, Osterman, Sorl, Torkar, Valentinač in Zgaga (od 1760 dalje).^^ Pripis gegen Pe- terlsegkh, tj. "proti Petrovemu Brdu",^^ potrjuje, da gre res za Pohmanovo kmetijo. Kajžarska domačija Pri Klemenu, ki je ležala nad Pohmanom, je seveda po logiki stvari mlajša, pa vendar zasledimo priimek Koder (gl. tabelo) na soriškem Petrovem Brdu v krstni knjigi že 1. 1661. Kodri so bržkone prišli z Bače, kjer se omenjajo že v urbarju 1. 1598. Zanimiva je zgodovina domačije pri Majdelcu. Iz urbarja soriške cerkve za leta 1767-1803^* se vidi, da so na Debelem Brdu bili sprva podružniki, šteli pa so jih k Davči. V urbarjih soriške cerkve in v matičnih knjigah so jih še okrog 1830 vodili kot kajžarje, medtem ko jih istočasno franciscejski kataster opredeljuje kot tretjinske kmete (tako kot ostale štiri rovtarje). Svet na Debelem Brdu je mor- da izkrčil in kajžo pri Majdelcu postavil Peter Pan- tar (1688-1749). Priimek Pajntar (Painter) je bil v tistem času razširjen zlasti v Stržiščah in že tudi na tolminski (nemškorutarski) strani Porezna. Naselja kot posebne administrativne enote so se v Avstriji, kot je znano, pojavila šele z letom 1770, ko sta bila v zvezi z uvedbo vojaške obvez- nosti izpeljana popis prebivalstva in oštevilčenje hiš. S tem letom se pojavi tudi Porezen kot kraj v soriški županiji, vanj pa so poleg Plašajte, Rovta in Podhoča uvrstili še Pohmana in Klemena (Kodra) s Petrovega Brda in Debelo Brdo (Majdelca). O stanju Porezna (Podporezna) ob koncu 18. stol. bi marsikaj izvedeU s prebiranjem jožefin- skega katastra, ki pa za Sorico žal ni ohranjen. Pri Rovtarju. V ozadju Sostar in Kobla, foto Marko Dakskobler. '^^ Tu se Blaznik sklicuje na S. Rutarja, ki pa na nave- denem mestu v Zgodovini Tolminskega, na str. 42-43, govori le o slovenskih imenih nemškorutarskih vasi. S. Rutar, Alte Grenze zwischen Krain und der Haupt- mannschaft Tolmein, Archiv für Heimatkunde, I Band, 1882/83, 105; S. Rutar nadaljuje, da se zatem meja povzpne na hrib Voich in se spra.šuje, ali ni to mogoče Vötsch (nemška različica imena Baca). Vprašanje nam pomaga razrešiti zemljevid meje med tolminskim in loškim gospostvom iz 1. 1800, ki ga hranijo v pokra- jinskem arhivu v Gorici (Archivio storico provinciale. Stati provinciali, sez. II, n. 325a/28), kjer se poleg imena Voich navaja še ime Stolznech (Stolčnek); izpis iz istega urbarja navaja tudi A. Müllner v svoji knjigi Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, Wien - Leipzig 1909, 634-635. Priimek Zgaga izvira iz vasi Porezen, kjer je izpričan po urbarskem zapisu iz 1. 1591. Prvi zapis priimka Zgaga sega sicer že v 1. 1482, ko je na Opčinah pri Trstu za- beležen vikar Nicolò Sgaga, gl. knjigo I. Artača Opčine, Opčine 1994, 34. Priimek Valentinčič se je pojavil na Petrovem Brdu že v tolminskem urbarju 1591 in se ob- držal tu do danes. Priimek Švarckobler je, kot vse kaže, nastal na kmetiji Pri Robarju na tolminskem delu Petrovega Brda. Po 2. svetovni vojni ga v Sloveniji ni več, gl. moj prispevek O nekaterih priimkih iz nemških podstav v zgornji Baski doUni, Razprave II. razreda SAZU, XV (1996), 125-136. P. Blaznik, Kolonizacija..., 87; ARS, zbirka loških urbar- jev, urbar za 1. 1560. ^ Urbar podružne cerkve v Sorici 1767-1803, hrani NŠALj. 28 44 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Pri Podhočarju. V ozadju Ratitovec, foto Marko Dakskobler. Po štetju prebivalstva iz leta 1780 (gradivo hra- nijo v Kreisarchivu v Münchnu) je bilo v Pod- poreznu 6 hiš s 55 prebivald,25 iz statističnega priročnika o števUu hiš in prebivalstva na Kranj- skem iz leta 1817^^ pa izvemo, da je Podporezen štel takrat prav tako 6 hiš z 59 prebivala, medtem ko je prvi sodobni avstrijski popis prebivalstva v letu 1869 naštel 8 hiš s 77 prebivala/^ matičnih knjig izvemo, da so na vseh kmečkih domačijah živeli tudi številni gostači, zato pride na eno hišo skoraj deset prebivalcev. Na podlagi Blaznikovih popravkov (novih identifikadj ozemelj Pri jezeru in Alss Egkh) ter pretresa urbarjev, katastra in matic smemo napra- viti več sklepov: 1. Podporezen je nastal šele po končani kolo- nizadji Davče oz. v njeni zadnji fazi, v kolikor jo raztegnemo na celih sto let, namreč okrog leta 1632. Starejša je le Pohmanova domačija (obstaja vsaj od 1560), mlajša pa je Majdelcova. 2. Podporezen nikoli ni bil sestavni del Davče oz. davške županije. 3. Podporezen je bil naseljen tako s soriške kot z nemškorutarske strani. ZUSAMMENFASSUNG Zur Frage der Besiedlung von Podpo- rezen Die Besiedlung von Podporezen wurde von P. Blaznik, dem Historiker aus Skofja Loka, in seinem Buch "Kolonizadja Selške doline" (1928) (Die Kolo- nisation des Seizacher Tals) falsch dargestellt, wur- de Podporezen doch gleichgesetzt mit der Gereut- gruppe unter dem Namen Alss Egckh, die jedoch ein Teil von Davče ist. In seiner Monographie "Škofja Loka in loško gospostvo" (1973) (Bischof- lack und die Lacker Herrschaft, 1973) hat er die Standortbestimmung von Alss Egckh zwar kor- rigiert, jedoch nicht näher erforscht, wann Pod- porezen demnach besiedelt worden war. Ein Ver- gleich der Angaben aus den Seizacher Kirchen- büchern mit den Aufzeichnungen im franziszei- schen (1825) und theresianischen (1754) Kataster sowie in den Urbaren von Škofja Loka/Lach/ Bischoflack (1560-1714) ermöglichte die Identi- fizierung einzelner Bauernhöfe in den Urbaren von Škofja Loka. Es wurde festgestellt, daß drei Gereute unterhalb des Porezen (Plašajta, Rovt und Podboč) zum ersten Mal erst 1632 im Urbar verzeichnet worden waren, während Pohman aus dem Sorica/Zeier-Teil des Petrovo Brdo mindestens seit 1560 in den Urbaren in der Gruppe der Sorica/Zeier-Untersassen vorkommen. Podporezen enstand also erst nach der abgeschlossenen Kolonisation von Davče und war nie Bestandteil des letzteren. Im Artikel wird auch auf die Frag- würdigkeit von Blazniks These hingewiesen von der ausschließlich "Deutschruth'-Provenienz der Kolonisten von Podporezen, beweisen doch die überwiegend slowenischen Flurnamen höchstens, daß im 17. Jahrhundert die Slowenisierung ziem- lich weit fortgeschritten war, sowohl am Rande der Deutschruth- als auch der deutschen Sorica/ Zeier-Sprachinsel. Auch die Familiennamen der Gereut-Einwohner, eingetragen im Jalire 1632, weisen sowohl auf die Sorica- (Šorl) als auch auf die "Deutschruth"-Herkunft (Osterman) hin. 25 p. Blaznik, Škofja Loka..., 429. Haupt-Ausweis ueber die Eintheilung des Laibaclier Gouvernementsgebiethes... im Jahre 1817. Imenik krajev Vojvodine Kranjske. Sestavljen na podlagi ljudskega številjenja od 31. dec. 1. 1869, Ljubljana 1874. 29