Sobota, 12. decembra 1959 Štev. 49, leto XVII USI IZDAJA BEPUB1JSKJ SVET ZVEZO SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVCAB LIST izhaja v uredniški povezavi Z .RADOM. — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA KOPITARJEVA i, POST PRED 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 39-181 do 185, 31-555 in 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 500-705/1-83 — POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP •LJUDSKA PRAVICA. - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 Končno enotna merila Merila za enotno spremljanje produktivnosti so Pripravljena. Pravzaprav je zaključena prva delovna *aza pri sprejemanju enotnih meril, druga faza pa je 2e v teku. , Sele od nedavnega lahko me-in primerjamo produktivnost po enotnih merilih. Komisija Ventralnega sveta ZSJ, ki je za-pla delovati letos maja, je izde-!ala osnovna merila in indikator-Ta dva elementa pa sta bila od nekdaj sporna. Predvsem ni bilo znano, katera podjetja naj Primerjajo produktivnost med se-°°j, kako daleč sega sorodnost jPod njimi in kje nastajajo raz-Pke. Zdaj pa je to vendarle napačno znano. Vsa večja podjetja v Jugosla-'Pji so razvrščena v več kot 400 spremljati? Na kakšnih osnovah grupacij. Pri njihovem razvrščanih so upoštevali kriterij, da pridajo v isto grupacijo podjetja z £tim osnovnim namenom, z ena-ali sorodno strukturo proiz-^Odnje in z enakimi pogoji za Poslovanje. Po novih merilih bodo v vseh Podjetjih določene gospodarske Panoge na enak način spremljali J1 analizirali proizvodnjo in vlo-^en delovni čas. Iz teh dveh ka-‘Steljev bodo izračunali produk-■hmost. Razen tega bodo enotno razčlenili tudi faktorje, ki vpli-vajo na produktivnost. Med dru' spremljali produktivnost vsega jugoslovanskega gospodarstva. To delo je bilo zelo naporno, zahtevalo je pogoste in dolge razprave. Delati je bilo treba pospešeno, ker je zadnje čase iz dneva v dan naraščala potreba po teh merilih. Večja produktivnost je postala ena temeljnih nalog gospodarstva, brez enotnih meril pa te produktivnosti ne bi mogli spremljati' Kadarkoli govorimo o življenjski ravni, pomislimo najprej na produktivnost. Toda kako jo bodo v komuni, okraju, republiki in zvezi spremljali večjo produktivnost, če ne bo enotnih meril? Odgovor je jasen: če kazatelji niso povsod enaki, niso mogoči istovetni zaključki. Ti zaključki pa so potrebni vsem — tako podjetju, kakor komuni, okraju, republiki itd. — ker brez njih ni mogoče organizirati kombinirane akcije, ki bi bila nenehno usmerjena v večjo produktivnost. Doslej so se nekatera podjetja trudila na vse načine, da bi povečala produktinost. Toda — na — .t------------. -.------- lastno pest. Ko so sešteli rezul- ~hi sodijo med te činitelje teh- ta te naporov, se je sprva zdelo, hična opremljenost, izkoriščanje da se je želja izpolnila: produk-‘thogljivosti, delovna sposobnost tivnost se je povečala celo bolj, .hdi, ekonomičnost, rentabilnost kot so pričakovali. Vendar se 5 tako dalje. , Vsaka stroka bo imela tudi hstno metodiko za ugotavljanje Produktivnosti, vse pa jo bodo v aloti merile z enotnimi kriteriji. ^veznj zavod za produktivnost ^e'a je že izdelal metodike za Posamezne stroke. Za sedaj so iz-“Slane metodike Produktivnosti na Us tri ji volne in konfekciji mojega perila. Metodike bodo iz-slali tudi za druge stroke in to 7° druga delovna faza pri spre-iShianju enotnih meril. Druga fa-,a ie dejansko podrobnejša, ce-ovitejša obdelava osnovnih naši za enotno merjenje produk-^vnosti- Indikatorji so bili drugi spor-element, zaradi katerega so Prj prejšnjem merjenju produk-tohrosti delali PfllilllPsS . , - ------ napake. S^djetje je imelo svoja merila, o dolgih razpravah se je komi-da strinjala s tem, da je treba Pri oblikovanju sistema merjenja Produktivnosti upoštevati dva snovna indikatorja, in sicer do-°dek na zaposlenega delavca in ohodeik po enoti skupno vlože-nxh sredstev. 2 Ta dva indikatorja sta osnova jS ugotavljanje finančnega uspe-pa Podjetja. Razen tega bodo vsa hVi ^ določene grupacije sprav-la v dru si fazi mAripnia nrvv- dogajalo tisto nezaželeno. Podatki o visoki produktivnosti so bili nestvarni, dozdevni, ker so v podjetju na drugi strani poslovali neekonomično in nerentabilno. Kljub temu voditelji podjetij niso mogli doumeti, kako je mogoče, da se produktivnost veča, za merjenje ekonomičnost in rentabilnost pa žagah, v in- se manjšata. To je šolski primer, ki pa je opozoril mnoge kolektive, da je spremljanje in ugotavljanje produktivnosti zelo zapleten problem. Razen tega moramo biti pri izražanju produktivnosti v številkah previdni in natančni, ker so lahko zaman vsi napori, če ne vemo, kaj in kako je treba meriti. Zdaj je opravljena prva faza obsežnega dela. Pričakovati smemo, da bodo vsi podatki o pro- Graditev naše nove hidrocentrale na Dravi Ožbolt lepo napreduje. Delavci podjetja Tehnogradnje, ki gradijo to elektrarno, so že izkopali 150.000 ms zemlje ali več kot polovico predvidenega izkopa ter vgradili 35.000 m* betona. Prvi agregat te centrale bo začel obratovati že maja prihodnjega leta. Prav te dni so monterji Litostroja pričeli z montažo turbine. Ko bo HE Ožbolt začela obratovati, bo znatno omiljeno pomanjkanje električne energije na Slovenskem, kajti nova centrala bo dala na leto povprečno i 360 GWl (Foto: Milan Šparovec) PLANJEVEČKOTPEIŠESTŠTEVILK Direktor in računovodja nekega šišenskega pod- ger. Na sestanku so namreč raz- jetja v Ljubljani sta predložila občini plan, ki je bil Povijali tudi o najaktualnejših _ " »v« i i i v • /v i , y j. nalogah snnrnkatrvv v nrihodnnn manjši od letošnjega, tako po obsegu kot po vrednosti. Prepričevanje, da to ni prav, ker za to ni utemelje- nih razlogov, je bilo zaman. Občinski sindikalni svet je končno predlagal, da bo stopil v kolektiv in se pogovoril z vsemi delavci, ali mora biti plan res manjši, ali pa je lahko celo večji. Sestanka ni bilo, nalogah sindikatov v prihodnjih dnevih in tednih. Marsikje plan sestavijo dva ali trije strokovnjaki, da o razpravi s kolektivom sploh ne govorim- Bržčas se ne motim, če trdim, da skušajo uveljaviti je potem, tako običajno pravijo, na dlani, da imajo zasluge za velik presežek v tonah, kosih in dinarjih predvsem tisti trije ali štirje vodilni, ki so tak plan sestavljali. Le-tem je treba brez pridržkov priznati primerno visoke premije. Od tod, sklepamo, pripravljenost predstavnikov ši- manjše proizvodne načrte pred- ženskega podjetja, da sprejmejo duktivnosti kmalu ne le zanesljivi, temveč bodo tudi točneje nakazovali podjetja z boljšo in s slabšo perspektivo. N. C. ker sta direktor in računovodja po tej »grožnji« brez vsem tam, kjer nagrajevanja po ,raz^r^ pridržkov pristala na rebalans, na večji plan, po domače. O tem je na torkovem plenu- sindikalnega sveta Iz Šiške. O mu okrajnega sindikalnega sveta razlogih za tako planiranje pa je govoril predsednik občinskega še prej poročal tovariš Jože Ja- učinku še ne poznajo, pač pa imajo premijski sistem, ki ne sloni na posebno trdnih merilih, tako glede proizvodnje kot glede drugih uspehov. Če v takem podjetju uveljavijo čimmanjši plan, <3uk+- • drugi fazi merjenja pro-kci 1Vl?osti — P° predvidevanju ~ ustvarjeni dohodek v doE er^.e s skupnimi osebnimi unodki. Potem bodo ta dohodek Vr5jer.iala s stroški poslovanja, z ^©dnostjo skupno vloženih osnov-Uie sre^stev in z vrednostjo opre-^ • Prav tako niso pozabili na j-’ “a bodo podjetja računala in rtler^e nred skupnim dohodkom ni Povprečnim številom zaposle-Poj'. Kakor se vidi, je dohodek osnova za merjenje pro-uu*tivnosti. Pa še ni vse, vsaj un a .organe delavskega javljanja. Ti lahko kar za-samo- nern''*JC‘I1Ja. n lanso po last- na kateri so dobe za svoje proračune vseh enot sama - brez vednosti in pri-sklemli, da si je treba bolj pri- tistih sredstev, ki bi jih, če bi Stanka uprave podjetja — naro-zadevati, da bodo začeli nagraje- bde enote samostojne, s sedeži čila nekatere nove gradbene stro-vati po enoti proizvoda. Sklenili na njihovem območju, Gradis za je. Neka druga enota je prav tako so tudi, da bodo člani izvršnega to res ni kriv. Je pa nekaj občin, samovoljno posodila žerjav neke-1odb,ora kolektivu podrobno raz- hočejo prav zato, da bi dobile mu drugemu podjetju, čeprav bi lozili prednosti tega nagrajeva- vef sredstev, enote tega podjetja ga nujno potrebovala ena Gra-nIa- enostavno osamosvojiti Po tej disovih enot. Ko so ob neki pri- V Idriji je bila pretekli teden logiki, naj bi torej bila odloču- ložnosti na upravi podjetja skle-skupna seja občinskega sindikal- joča materialna plat. Prav glede nili, da bodo del mehanizacije z nega sveta in zbora proizvajal- tega pa najbolj pogosto prihaja nekega gradbišča prepeljali drncev občinskega ljudskega odbora, do trenj med občinami in enota- gam, so na prizadetem gradbišču Razpravljali so o izpolnjevanju mi podjetja, čeprav Gradis redno zagnali vik in krik, ki so ga neka-proizvodnih nalog v gospodarskih plačuje vse obveznosti, ki jih je teri komunisti celo podpihovali, organizacijah ter o nagrajevanju v skladu s predpisi dolžan plače- »Stroje nam jemljejo!- je bilo po učinku. vati. slišati. Ce pa bi bilo v podjetju in poti našega družben®^® ce izključnem men .razvoja. Zelo koristno bi bilo, bi Zveza komunistov JugoslavU vključila večje število prosvet®1 delavcev v svoje politične šole Ki Gradbeništvo se postopoma osvobaja starih šablon dela. Uporablja že vrsto drugih gradbenih materialov. Gradis je začel letos v Šiški graditi stanovanja po PMB sistemu, to je, stanovanja gradi Iz sestavnih elementov tečaje. Iz prosvetnih delavcev, bi tako sistematično osvojili m®’ ksistično znanost, bi se razv® solidno jedro za uspešnejše 1 in bolj kvalitetno delo v sin®! kalnih organizacijah na tem P°a ročju. ^ Posebno pozornost so posvet* na kongresu sodelovanju pros'7® nih delavcev v družbeno-polit’"! nem življenju krajevnih skup®“, stih. Na - vseh zborovanjih svetnih delavcev so poudarjali ,g to je ugotovitev kongresa — se vloga predavateljev ne omejevati samo na dobre str kovnjake in disciplinirane na®®®) ščence. Funkcija predavatelje^ v, samo v tem, da na najprimern®1 ši način uvajajo učence v sk®1 t nosti znanosti, temveč da jih h pedagogi in vzgojitelji vsestra®^ sko pripravijo na delovanj® .j družbenem življenju. Predavat® ne pripravlja le bodočih strok® njakov, ki se jih družbeni dog®® ki ne bi tikali, temveč tudi akti ne nosilce naprednih družbe®1 teženj. Njegova vloga je še P..j sebno velika v krajih, ki so ® v preteklosti zanemarjeni ter z ostajajo v prosvetnem in kult® nem razvoju. Velika večina Pr^ svetnih delavcev se zaveda P01^, na te funkcije svojega poki1® Na kongresu so prav tako Pt.(i cej razpravljali o življenjskih .j, delovnih razmerah prosvet® delavcev ter o mednarodni deJatn nosti tega sindikata, ki je mimogrede — zelo vsestranska; plodna. t® i® Načrt za zmago Pred nami je osnutek zveznega družbenega načrta za prihodnje leto. 2e leta pišemo o teh letnih načrtih. Lani in letos se le razprava o tem delovnem pro-Sramu pomaknila že v prve decembrske dni, pred leti smo jih začenjali šele v januarju, pa tudi v marcu tekočega leta- Ali je sploh potrebno utemeljevati, kakšne prednosti so v tem pravočasnem sprejemanju družbenega na-j-rta. Vsi, od podjetja do repu-niike, imajo lahko že v januarju svoj načrt za delo, ki upošteva Priporočila in zahteve skupnega delovnega programa. Če kaj, je tudi pravočasno sprejemanje družbenih načrtov, ki mimo drugega narekujejo vsakemu kolektivu tudi obveznosti do družbe ih odrede samoupravne pravice, Prispevek h gospodarskim uspehom zadnjih treh let. j Minili so časi, ko smo neko-nko podcenjevali te letne načrte, ceš nekaj odstotkov več ali manj, izpolnitev ali odlaganje te ali druge naloge, ni prav nič hudega. Spoznali smo namreč, da Uresničena sorazmerja v gospodarstvu pomenijo tudi uresničenje vseh drugih teženj tako glede življenjske ravni kot političnega utrjevanja družbenega siste-*ha, samoupravljanja. Predlog načrta za prihodnje leto ima v tem pogledu še večji pomen. To je namreč načrt za delo, ki naj Prinese veliko gospodarsko in s tem tudi politično zmago — Petletko, izpolnjeno v štirih letih. • V prihodnjem letu moramo povečati obseg proizvodnje v vseh gospodarskih dejavnostih, tako da bodo naloge družbenega načrta za gospodarski razvoj Jugoslavije od leta 1957 do 1961 izpolnjene že v letu 1960, to je leto dni prej. To je osnovni cilj, ki si ga bomo zadali za prihodnje leto. Pove-čanje narodnega dohodka v letošnjem letu je pravzaprav izreden gospodarski dogodek. V ŠE ENKRAT NA TEMO: ZDRUŽEVANJE IN RAZDRUŽEVANJE MNENJE VEČINE - ČIMBLIŽE ČLANSTVU vložili večja sredstva v stanovanjsko gradnjo, v šolstvo, v kmetijstvo, kar naj zagotovi boljšo preskrbo industrijskih središč, v promet in gradbeništvo. Take zahteve niso naključje. Gre prav za tista sorazmerja, ki neizpolnjena pomenijo lahko resne gospodarske in politične težave, uresničena, pa napredek v tekočem letu in osnovo za gospodarske uspehe v prihodnji petletki. Gre za velikanske vsote, Id jih bomo uporabili za družbene investicije. Še pred tremi leti, ko smo dali za družbene investicije nekaj čez 400 milijard dinarjev, smo govorili o vsoti, s katero je treba gospodariti pametno, češ, to ni malo denarja. Kaj naj rečemo potem za prihodnje leto, ko bomo dali za družbene investicije 878 milijard dinarjev! Hitro moramo pripravljati načrte, in to, pametne načrte kako bomo po- LOJZE FORTUNA: -V delu or- tivov, ostane po starem. Vsako V zadnjem času so precej pogoste vesti o reorgani- urejanje delovnih odnosov, da ta- razmišljamo o tem, če in kako bi zacijah sindikalnih podružnic. Gre predvsem za tiste Ejfne problematike ne omenimo, priključili sindikalne orgamzaci- podružnice, ki so doslej združevale delavce vec manj- vpllvP Vodstva podjjtja, bo sindi-Sih podjetij (do 30 elanov). O tem problemu kakor tudi kalni svet poslej posredoval sin-o delu sindikalnih podružnic v manjših podjetjih na- dikalnim podružnicam več pomo- večjih, sorodnih gospodarskih organizacij. Skrbi nas namreč, če bodo -veliki« hoteli razpravljati -Sicer pa — če ljudje sodijo, tudi o -malih«. Problem zase je bolje, če se osamosvoje, morebitna koncentracija malih .. . v v , v . prav. Nihče jih pri njihovi odlo- podjetij v skupnih sindikalnih nih podružnic oziroma kaj kaze v prilog združenim čitvi ne bo oviral. Ce pa so izred- podružnicah po strokah. V zvezi obliki, ~ l„:v. ni, pa je bolje, da ostanejo sku- negativen primer s srnama paj. V občini je še nekaj takih družnico pekov (o tem -cehu sploh pogosto razpravljajo tudi sindikalna vodstva. Da “Si bi ugotovili, kaj vse govori za osamosvojitev sindikal- D^avje n podr sindikalnim podružnicam v sedanji oliliki, smo se od- no majhna podjetja, z nekaj čla- s tem imamo v Ljubljani izrazito ločili za kratke razgovore . tajniki sindikalnih svetov. KES? SS? lako-le so povedali. kolektivov, ki so združeni v skup- smo v našem listu že pisali, op. TAJNIK OSS LJUBLJANA, ni interesi in želje članov kolek- n? podružnico pod imenom -raz- or.), kar pa bo, kot kaže, urejeno ni« in reči moram, da kar pridno na drug način. Spet drug problem delajo«, je zaključil tovariš Šuc. so delavci pri zasebnih obrtnikih, rabili denar, ki bo na razpo- ganizacije ne bi smelo biti no- siljenje, v takem ali drugačnem lago. Nikar, da bi ga trošili za benih togosti. Članstvo naj samo smislu, bi samo škodovalo, vsako ceno, prav pa je, da ga odloča o tem, ali naj se sedanje bomo porabili. Te milijarde niso združene sindikalne podružnice zbrane v eni sami blagajni, razcepijo na več podružnic. Glav- kalnih podružnic se kaže še nekaj I„ še to: v zvezi z ztiruže,,- OB|| , .J*™”') elfSe SLSSSSrSST!. VARISA ZAkONJŠKA: -N,'š sin- dikalni svet zadnji dve leti za- ki jih nameravamo vključevati teritorialno, ne glede na stroko, ker drugače pač ne gre. Na splošno pa sodim, da bi morali pri združevanju, oziroma osamosva- Le manjši del je v splošnem m- no je da se pri tem dri* določil problemov Kako na primer or- ™ta\ ^ “b f0 anju s^dikalnlh gle- vesticijskem skladu. Največ te- statuta. Sicer pa je res da se do- ganazirati člar^tvo kmetijskih za- Stojnih sindikalnih podruž- dati predvsem na politično za-ga tega denarja bo v sldadih pri sedanje združene podružnice po- drug, lu m kdo ve kaj številno? Ce je kolektiv s te strani sa- vest kolektivov in njihove želje, podjetjih in občinah. Zato je vecim niso dobro obnesle. Imajo Menim, da bi bilo najbolje, ce • . ^ lohWn mrmon laže ... - ... • - torej od načrtov gospodarskih sicer določene prednosti, saj lah- ga priključimo podružnicam v po- hitreie r4šuie svoje probleme hitreje rešuje svoje probleme, ki (predavanja, prireditve in no izvedlhvo: "Mnoga "podjetja s° ^ bbo manjšimi težavami imajo obrate v drugih občinah in zu' z novimi obc^,mi zbori bo organizacij in od občin odvisno, .ko laže organizirajo skupne ak- slovnih zvezah, če je to teritorial ali bomo izpolnili zahteve in cije porabili zares več sredstev tudi podobno), z če hočemo, da bodo nove podružnice dobro delale.« Z enakim vprašanjem, kot na • i , ., _ ... prišlo do novih reformacij. Reči ostale tajnike sindikalnih svetov, za šolstvo, kmetijstvo, transport rešujejo kadrovske m materialne okrajih. Na našem področju so y J — za SOiSTVO, Kmetijstvo, transport rešujejo Kaurovsute m mdiAsiAdižic OKrajin. inu našem pemneju au , rinsedania nraksa ka- smo se obrnili š< in vse tisto, kar nam kot naj- probleme. Toda za^ vse to so po- taka podjetja^TEIJEKOMUNIKA- ^Tše je SSe br^Seme v REPUBLIŠKEGA še na SVETA TAJNIKA SIN- važnejšo nalogo narekuje druž- teebni delavni pododbori, z do- CIJE, LEK, OBRTNIK in še ne- ’ sindikalnih organizacijah ki DIKATOV, FRANCETA BORŠT-bem načrt. Milijarde za inve- bro izbrammi programi m vseh. katera. Nujno je, da se v obratih so se v em .fsu osamosV0_ NIKA. Odgovoril je tole: sticije bodo na razpolago, o tem no dela, z voljo do dela. Praksa teh podjetij ustanove samostojne ..^ sindikalnJ0 delo zelo pOŽivilo. -Treba le čim več ora in prVavTl™0usmerTeno upS Mod^Pm^k^n^S Sh^lfvov SrttoskorS- probSmo^da^Se u^avičen^čene bipoUtičneor- z^cij^Tako^n/prim« ni nobe- potem £seben°stod?kaln, odbor “loRe* ^Su^tcSalforS .^moupr^ pravljale m uveljavile načela, kolektiva pred drugimi (na skup- m življenjem kolektiva. Potem je . „rp„ni7nr,j •„ ki jih predlaga predlog zvezne- nih sestankih); doma, v kolektivu še problem obratov, ki zaposlu- , ... , ‘ ' ' -- ----- — tudi v pa do takšnega razlaganja napak jejo po nekaj ljudi. V tem oziru ocltellta morebitne slabosti. -Treba je čim več organizacij, ga družbenega načrta lastnih programih. navadno tudi ni prišlo. Družbeni načrt- potemtakem ni Zdaj je že precej drugače. V letu 1958 smo ustvarili 1853 mi- le določanje odstotkov in postav- kolektivih manjših podjetij se ka- lijard dinarjev narodnega do- Ijanje nekih poljubnih številk o žejo močne težnje za osamosvoji- podjetij v občini Center, hodka, letos pa ga bomo 2231 napredku, pač pa je tudi politična tvijo sindikalnih podružnic. Tako včlanjeni v petih podružnicah, milijard, to je več kot 20 od- naloga, katere se zlasti sindikati člani kolektivov ugotavljajo, da zdaj zelo živahno dela, medtem stotkov več. Ce bomo drugo leto ne bi smeli izogibati. Tega niti bodo laže in bolje delali, reševali ko teh članov sindikata prej sploh Povečali narodni dohodek le za ne trdimo, kajti poznamo dovolj svoje probleme, če bodo sami. To ni bilo čutiti. Podobnih obrobnih 8 odstotkov, toliko namreč pred- primerov, ko so se sindikati že pa je s stališča dejavnosti organi- vprašanj je potem še cela vrsta, tddeva načrt, bomo izpolnili na- aktivno vključili v pripravljanje zacije vsekakor pozitivno. Mislim logo, ki je nedvomno osnova za podrobnejših načrtov v gospodar- pa, da bodo morali občinski sin- TAJNIK OBČINSKEGA SIN-hresničenje vseh drugih postavk skih organizacijah, ostane torej, dikalni sveti dajati podružnicam DIKALNEGA SVETA LJUBLJA-Petletnega načrta, tako gospo- da to svojo dejavnost uveljavijo precej pomoči (s predavanji, raz- NA-CENTER, TOVARIŠ ŠUC, darskih. kot tistih, ki zadevajo tudi takrat, ko se bodo sestavljali govori in podobno), da bi bile je povedal, da politično delo v življenjsko raven. Pogoj za to občinski načrti. Kaj naj potem podružnice pri delu čim bolj sa- združenih sindikalnih podružni-je za 8 odstotkov večja vred- rečemo drugega kot to, da bomo mostojne in bi si zlagoma utrdile cah ni tako razgibano, kot pa bi nost gospodarskp proizvodnje, zares pripravili načrt, ki bo po- -hrbtenico«. Zlasti za sindikalne bilo, če bi bile podružnice samo-posledica pa za 5 odstotkov več- menil veliko zmago, gospodarsko podružnice majhnih podjetij nam- stojne. Prepričan je, da imajo sin ja osebna potrošnja, za 13 od- in politično za nas same, pa tudi reč velja, da so bile doslej pod stotkov večje gospodarske in- naš ugled v svetu, bo še večji. Iz- močnim vplivom vodstev podjetij. Vesticije, za 19 odstotkov več- polniti , tako velike naloge v šti- Res pa je, da bi bilo bolje, čč je investicije v družbeni stan- rih, namesto v petih letih zares v tistih združenih sindikalnih po- nje sindikalne organizacije pri Posebne okrožnice v tem smislu bo Republiški sindikalni svet Morda bo izzvenelo, kot da go- razposlal vsem občinskim sindi- GKrSK.“?33XSlSS 300 delavcev zasebnih obrtnih ki so PRED ZASEDANJEM ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE dikalne podružnice malih podjetij vse možnosti, da pridejo do izraza, pa najsi gre za sodelova- tiard itd. • Bolj kot kdaj koli doslej, Poudarja plan tudi način, kako doseči predvideno zmago v prihodnjem letu. Določeno je, za koliko se mora povečati produktivnost dela. Toda ne gre le za odstotek, kajti v osnutku načrta je rečeno, da bomo lahko določeno povečanje produktivnosti dela dosegli le z izpolnjenim sistemom nagrajevanja po delu in doseženem poslovnem uspehu, Uresničenje načrta potemtakem ni odvisno od dobrohotnih želja, marveč od tega ali se bodo številne nove gospodarske organizacije priključile tistim, ki so že letos uveljavile boljšo notranjo razdelitev dohodka in ali bodo gospodarske organizacije, ki so nagrajevale Po učinku, že letos te sisteme Se naprej izpopolnjevale ter z gospodarskimi uspehi utirale Pot tudi vsem drugim, ki v tem Pogledu še zaostajajo. Le tako se bo produktivnost dela povečala za predvidenih 7 odstotkov ^ gospodarstvu in posebej za ?>5 odstotka v industriji in rudarstvu. V tej povečani produktivnosti se skriva, dobršen del btilijard, ki naj prispevajo k Petodstotnemu povečanju oseb-ne potrošnje. ® Se ena smernica za gospodarjenje v prihodnjem letu se nam zdi važna- Plan zahte-Va> da bomo v prihodnjem letu ni majhna stvar! M. Š. družnicah, kjer so določeni skup- gospodarjenju v podjetju ali za USPEHI DRUŽBENIH KMETIJSKIH POSESTEV Kažipot napredka Naša družbena kmetijska po- zasebnim sektorjem večja za eno minuto za vsak liter mleka, sestva se vse bolj razvijajo v nad 60 odstotkov. Povprečna Pri pridelku 16 centov, kolikor močne in napredne gospodarske molznost krav bo znašala letos znaša povprečno hektarski pri-organizacije z razmeroma viso- na družbenem sektorju 2900 11- delek pšenice na zasebnem sek-ko proizvodnjo in storilnostjo trov mleka, na zasebnem sek- torju, potrošijo na stot pridela-'dela. Hitra mehanizacija kme- torju pa le 1650 litrov. ne pšenice 14 ur. Polna lastna tijskih posestev pospešuje kme- Poglejmo, kakšne uspehe so cena pa znaša, seveda v kolikor tijsko proizvodnjo, tako da le-ta dosegli na posameznih kmetij- računamo tudi v celoti porab-že pomembno vpliva na založe- skih posestvih. Kolektiv pose- Ijeno nepotrebno delo, nad 30 nost trga in na oblikovanje cen. stva Haloze je imel letos naj- dinarjev za en kilogram. To po- V zadnjih letih so se druž- boljše uspehe v pridelovanju meni, da je poraba delovne sile bena kmetijska posestva okre- koruze, saj je pridelal na hektar na zasebnih kmetijah povprečno pila tudi zato, ker so začela na- 100 centov koruze. Kmetijsko za nad desetkrat večja. Pri ko-jemati zemljo. Tako so najela posestvo v Mali Loki je doseglo nizi znaša poraba delovne sile in pridobila že okoli 4000 ha največji pridelek krompirja pri na zasebnem sektorju v po-zemlje. Obenem pa tudi izredno nas, in sicer 304 cente na hekt- vprečju 27 ur ali devetkrat več, hitro nakupujejo razne stroje, ar. Največ mleka na krmni pri mleku 10-krat več, pri dru-Letos imajo že 630 traktorjev z hektar sta pridelala kolektiva gih glavnih pridelkih pa po-ustreznimi priključnimi stroji. Pšata in Kočevje: Pšata 9556 kg vprečno 7-krat več. Na 54 ha obdelovalne zemlje in Kočevje 9702 kg. Posestvi Za- Zaradi tega, ker na kmetij-pride po en traktor. Tak strojni dobrova in Starše sta dosegli na skih posestvih izboljšujejo or-park, ob sistemu nagrajevanja hektar 15 vagonov silaže, s či- ganizacijo dela in uporabljajo po učinku, ki je že razvit na mer je moč prehraniti nad 10 nove tehnološke metode, tudi dobršnem delu kmetijskih pose- glav goveje živine. Posestvo Do- zelo hitro narašča dohodek na štev, vpliva na izboljševanje brova si je tum letos prizade- zaposlenega. Od leta 1956 se je organizacije dela in uvajanje valo zvečati pridelek grozdja, povečal dvakrat, tako da je ko-modernih tehnoloških procesov. Čeprav so bile vremenske raz- nec leta 1958 znašal 723.000 din. To vse pa omogoča povečanje mere slabše kot druga leta, se Ce bi kmetijska posestva od-proizvodnje. Letos, ko v Slove- je kolektiv uvrstil med prve v pravila še nekatere pomanjklji-niji nismo imeli tako ugodnih Jugoslaviji s hektarskim dono- vosti, bi dohodek hitreje nara-pogojev kot drugod v Jugosla- som 169 centov povprečno na ščal. Dobršen del zaslug za mo-viji in ko je proizvodnja zaseb- 10 ha vinograda. dernizacijo kmetijske proizvod- nega sektorja kmetijstva v sa- Seveda je na družbenih po- nje, porast proizvodnosti dela, djarstvu in vinogradništvu v sestvih tudi naraščala storilnost znižanje polne lastne cene itd. primeri z lanskim letom manj- dela. Pri popolnoma mehanizi- je moč pripisati sistemu nagra-. ša celo za nad 40 odstotkov, so ranem proizvodnem procesu in jevanja. Celovitejši način na-imela družbena posestva skoraj plačilu po učinku je na primer grajevanja oziroma nagrajeva-enak pridelek. Vremenskim raz- posestvo Rakičan pridelalo 59 nja po enoti pridelka, kot so meram so namreč kljubovala z centov pšenice in za vsak cent ga uvedli na številnih kmetij-dobro organizirano zaščitno porabilo le uro <-) minut časa. skih posestvih* jie namreč spod-službo, podlaga za to pa sta bili Tako je znašala polna lastna budil v ljudeh še večjo vnemo opremljenost s potrebnimi stro- cena za kilogram le 20 dinarjev, za delo in smotrno gospodarje-ji in strokovno znanje delavcev. Na tem posestvu so pridelali nje. Sistem nagrajevanja pa bo Družbeni sektor kmetijstva tudi 110 centov koruze in za seveda treba v bodoče še izpoje pokazal svoje velike predno- pridelavo stota koruze porabili polnjevati in ga predvsem zgra-sti tudi pri pridelovanju drugih povprečno 3 ure in 30 minut, diti tako, da bo nagrajevanje pridelkov. Tako so kmetijska Pridelek jih stane 14,17 dinarja vplivalo na znižanje polne last-posestva pridelala na hektar po- za kilogram. Posetvo Pšata je ne cene. Razvijati bo treba spe-vprečno 210 centov krompirja in doseglo 9500 kg mleka na krm- cializacijo proizvodnje, izboljša-52 centov koruze, zasebni kme- ni hektar. Liter mleka pa jih ti predelavo, spodbujati priza-tovalec pa le 130 centov krom- stane 15,20 dinarja. Ce pa bi na devanja za pocenitev stroškov pirja in 24 centov koruze. Pri tem posestvu še imeli potrebne poslovanja itd. Vse to namreč pšenici je proizvodnja v druž- stroje za strojno molžo, bi zna- odpira nove možnosti za nadalj-benem sektorju v primerjavi z šala poraba delovnega časa 'e nji razvoj kmetijstva. Enotni interesi proi z vaj aleevin komune Pred nedavnim je Zvezni izvršni svet sprejel predlog zakona o proračunih in finansiranju samostojnih ustanov, o katerem bo v kratkem razpravljala Zvezna ljudska skupščina. Namen tega zakona je, da vskladi naš proračunski sistem z rastjo in krepitvijo celotnega demokratičnega sistema delavskega in družbenega upravi jan ja. Zakon o proračunih in finan- jah, kajti od tega so odvisni večji siranju samostojnih ustanov je osebni dohodki in končno tudi plod večletnih razprav, ki so bile višji proračuni občin, okrajev in zlasti živahne zadnje leto, ko so tako dalje. proračuni politično-teritorialnih Proračunski dohodki bodo, kot enot dosegli ogromno vsoto — 250 predvideva zakon, odvisni od milijard dinarjev. Šlo je namreč osebnih dohodkov posredno in za vprašanje, kako zagotoviti ko- neposredno (neposredno n. pr. od munalnemu sistemu krepkejše in osebnih dohodkov delavcev, po-stabilnejše materialne temelje, da sredno pa n. pr. od prometnega bi lahko hitreje napredoval, ter davka na malo, ki se preko oseb-takšen sistem finansiranja, ki bi ne potrošnje povezuje z ravnijo omogočil racionalnejšo potrošnjo osebnih dohodkov). Zakon tako proračunskih sredstev in boljše zagotavlja stalnost in stabilnost zadovoljevanje družbenih potreb proračunskih dohodkov. Občine v komunah, okrajih itd. pa lahko še uvedejo dopolnilne Doslej nismo nikoli vedeli, ko- prispevke (takse, razne davke in likšna bo proračunska potrošnja, tako dalje), toda le, če tako skle-dokler nismo sprejeli proračuna, nejo državljani (volivci) in ne saj nismo imeli nobenega instru- neomejeno, kajti takšni prispev-menta, ki bi že vnaprej, za dalj- ki — posredni ali neposredni — še obdobje!, določal gibanje pro- zmanjšujejo osebne dohodke de-računske potrošnje. Občine, okra- lovnih ljudi. ji in tudi republike so pri sestav- Zakon predvideva, da bi skup-Ijanju svojih proračunov upošte- ne proračunske dohodke razdelili vale proračunsko potrošnjo v tako, da bi za zvezni proračun prejšnjem letu, obenem pa so še odvedli le 3 %>, medtem ko bi precenile (subjektivno), koliko 97 °/o razdelili med republike, sredstev bi po njihovem mnenju okraje in občine s tem, da bi ob-potrebovala ta ali ona politično- čine dobile 29 “/o dohodkov, teritorialna enota za prihodnje Vendar pa načela odvisnosti leto. Tako se je dogajalo, da so proračunskih sredstev od osebnih bili proračuni nižjega organa v dohodkov državljanov ne bomo glavnem odvisni od subjektivne vpeljali čez noč. Ponekod — za ocene in odobritve višjega orga- nekatera slabše razvita področja, na. Takšen sistem je zaviral raz- okraje ali občine — bo treba zavoj demokratičnega mehanizma časno še ohraniti sistem dotacij, družbenega upravljanja in orno- saj zakon zahteva, da nobena po-gočal neracionalno uporabo sred- litično-teritorialna enota ne sfne štev. zaradi novih zakonskih določil Nov zakon uveljavlja načelo, znižati sedanjo raven proračun-da je proračunska potrošnja od- ske potrošnje, visna od osebnih dohodkov dr- Nov zakon >0 proračunih in žavljanov, se pravi, kolikor večji finansiranju samostojnih ustanov bodo osebni dohodki (le-ti pa so pa ne zagotavlja samo popolne odvisni od spodbudnega nagraje- samostojnosti v razpolaganju z vanja, večje storilnosti in boljše- materialnimi sredstvi, ampak tu-ga gospodarjenja), toliko večja bo di stalno družbeno kontrolo nhd proračunska potrošnja. uporabo teh sredstev ter daje Takšen sistem določanja viši- predstavniškim organom ljudskih ne proračunske potrošnje bo v republik in okrajev posebne pra-bodoče veljal za vse proračune, vice nadzorovanja finančnega porazen za zveznega, ki pa po svo- slovanja okrajev in občin. Torej jem značaju niti ni več proračun — večja samostojnost zahteva tu-v pravem smislu, saj je v glav- di večjo odgovornost in temelji-nem namenjen za gospodarske tejšo družbeno kontrolo, intervencije, za pomoč nezadost- Uveljavljanje vseh teh načel no razvitim področjem, za obram- bo razširilo in okrepilo material-bo itd. Tako bomo lahko že vna- no osnovo družbenega samo-prej vedeli, koliko sredstev bomo upravljanja, postavilo jo bo na ustvarili in zbrali prihodnje leto zdrave temelje (interesi proizva-za proračunske potrebe politično- jalca — večja proizvodnost, bolj-teritorialne enote. še gospodarjenje, večji osebni do- Naša prizadevanja, da bi do- hodki — bodo postali interesi kobili več proračunskih sredstev pa mune in vse družbe) ter tako bodo postala prizadevanja za dvig omogočilo nadaljnjo rast naše-storilnosti in za boljše gospodar- ga demokratičnega mehanizma jcnje v gospodarskih organizaci- upravljanja. J. Voljč II PODJETIJ m OBČIN Konjičani bodo še več gradili Na območju konjiške občine činskem ljudskem odboru in dru-bodo te dni začeli s točkovanjem gih organih je vloženih okoli 300 in ocenjevanjem stanovanj. Po prošenj za dodelitev oziroma za* podatkih, ki jih ima občina, bodo menjavo stanovanj. V zadnjih točkovali več kakor 700 različnih letih so — posebno v Konjicah in stanovanj. Glede na to število je Zrečah - zgradili mnogo stano-bilo določenih za popis 20 popiso- vanj. Tudi zasebniki so precej zi-valcev s Prav toliko popisnimi dali. Veliko število prošenj pa okoliši. Določili so tudi nadzor- zahteva enak tempo stanovanjske P-?pi?0Vania-. .. graditve tudi v prihodnje. To bo Občinska komisija za ocenje- treba še tudi zato, ker bodo mo-vanje stanovanj, ki je že začela rali preskrbeti stanovanja stro-delati, je popisovalcem stanovanj kovnjakom, ki jih potrebujejo na podeželju dodelila nekoliko gospodarske organizacije ter pro-manj stanovanj kot tistim, ki bo- svetne, zdravstvene in druge do to delo opravljali v večjih ustanove. Boljša stanovanja bo krajih (n. pr. v Konjicah, Zre- treba preskrbeti tudi prebival-čah, Vitanju in Ločah). cem središča Konjic, kjer so da- Stanovanjska stiska je tudi v nes same stare, vlažne in nepri-konjiški občini občutna. Pri ob- merne stanovanjske zgradbe. Iz usnjarne KONUS v Slovenskih Konjicah POSVETOVANJE NADZORNIKOV PROIZVODNJE V RAVNAH BOLJŠO KONTROLO Pred dnevi je bilo na Ravnah posvetovanje organov kontrole iz nekaterih znanih slovenskih podjetij. Prišli so predstavniki iz Iskre in Save iz Kranja, iz TAM, iz Motomontaže, Saturnusa, TOPS, Tobačne tovarne, Tovarne emajlirane posode v Celju in iz Železarne Ravne. Posvetovanje je na pobudo podjetij sklical Zavod za organizacijo in varnost pri delu LRS. Namen posvetovanja pa je bil prispevati kar največ za uspešno organizacijo kontrole proizvodnje in izdelkov. Da je bilo to posvetovanje na Ravnah, ni naključje. Kaže, da so doslej prav v tej železarni dosegli glede organizacije kontrole proizvodnje zelo lepe uspehe. Uvedli so že statistično kontrolo, v zad- njem času pa se trudijo, da bi izpolnili tudi avtokontrolo. Posvetovanja se je udeležil direktor Železarne Ravne in zvezni poslanec Gregor Klančnik, ki je govoril o razvoju te Železarne. Povedal je, da bo Železarna Ravne verjetno že letos dosegla desetkrat večjo proizvodnjo kot pred vojno. Precej se prizadevajo tudi za to, da bi povečali svoj brutto produkt na 10 milijard dinarjev. V našem povojnem gospodarskem razvoju kontroli proizvodnje nismo posvečali posebne pozornosti. To je predvsem posledica tega, ker je na našem trgu vsa leta primanjkovalo večine izdelkov za široko potrošnjo in reprodukcijo. Zadnja leta pa skoraj vsa podjetja čutijo, da zahteva trg vedno boljše in boljše izdelke. Prav zato je za obstoj in nadaljnji napredek vsakega podjetja zelo pomembna dosledna in uspešna kontrola proizvodnje in izdelkov. Solidna tehnična kontrola bo preprečila tudi mnoge blamaže naših izdelkov v tujini. Na posvetovanju so govorili predvsem o izkušnjah glede kontrole v posameznih podjetjih. Kot poseben primer so obravnavali tehniško-statistično kontrolo v mehanični delavnici Železarne Ravne. Po uvedbi statistične kontrole v tem obratu se je v devetih mesecih izmeček zmanjšal od 1,11 ton pri proizvodnji 253 ton na 0,19 tone pri povečani proizvodnji. Te številke že same po sebi dovolj zgovorno kažejo, kolike pomembnosti je kontrola proizvodnje. KONUS bo več proizvajal .Delavski svet usnjarskega kombinata KONUS v Slov. K«' njicah je pred kratkim razpravljal o poročilu upravnega odbora o prihodnji razširitvi podjetja. Že letos so v tem podjetju pričeli graditi nove obrate. Na prvem mestu je bila graditev oddelka na mestu, kjer je bila sušilnica za kože. Tudi regulacija Dravinja je pot k razširitvi podjetja KONUS. Rekonstrukcija obratov je p°' sledica težnje po povečanju proizvodnje tega podjetja. Kolektiv želi, da bi že v nekaj letih lahko sprejel na dan 25 ton surovih koz v namakanje. Že pred nekaj leti je v te® podjetju začel obratovati poseben oddelek za izdelovanje umetnega usnja. Od tega obrata doslej na’ trg še ni imel posebnih koristi Konjičani se trudijo, da bi povečali tudi proizvodnjo umetnega usnja. Dosegli so, da bodo z rekonstrukcijo obratov za proizvodnjo umetnega usnja pričeli ^ prve mesece prihodnjega let3' Razen novih prostorov za obrat bodo morali seveda nabaviti & nekaj novih strojev in naprav. Razen proizvodnih obratov nameravajo zgraditi še skladišče za kemikalije in surove kože, garderobe, sanitarne prostore, kopalnice in pa jedilnico, v kateri boda dobivali delavci toplo malic0, Z dograditvijo vseh obratov b° celotni tovarniški prostor primerno zaokrožen in bo tvoril celot0. Vsi načrti seveda ne bodo uresnič' Ijivi takoj prihodnje leto — predvsem zaradi velikih investicij kaže pa, da se Konjičani resno 1°' tevajo reorganizacije in rekoD' strukcije svoje tovarne. MARIBORU MANJKA MLEKA Prva naša tovarna konserv z litografskim oddelkom Kombinat konservne industrije Delamaris v Izoli, ki je bil organiziran šele 1. januarja- letos, je dosegel že mnoge uspehe. V teh dneh je začel poskusno obratovati tudi novi litografski oddelek z zmogljivostjo milijon plošč bele pločevine na leto (računajoč delo v dveh izmenah). Že med letom je Delamaris organiziral popolnoma na novo embalažni oddelek, in sicer s starimi stroji in z najnovejšimi uvoženimi avtomati za embaliranje in gumiranje doz. V pritličju stavbe, kjer je skladišče bele pločevine in embalažni oddelek, je tudi litografski oddelek. Spredaj bo prispela pločevina v skladišče, na drugi strani stavbe pa bodo odhajala že gotova embalaža. To je prvi večji in popolni embalažni oddelek naše prehrambene industrije. Doslej je moral Delamaris voziti vsako leto okoli 500 ton pločevine v Ljubljano in nazaj. Tega odslej ne bo več treba. Tu- Koristen seminar Pred dnevi je bil na Polževem končan dvanajstdnevni seminar za inštruktorje izobraževanja v podjetjih ljubljanskega okraja. To je bil prvi seminar te vrste pri nas, organizirala pa ga je okrajna delavska univerza v Ljubljani. Na seminarju je bilo samo osem slušateljev. In sicer iz ljubljanskih podjetij Saturnus, Rog in Lek, iz kamniških podjetij Titan in Stol, iz Litijske predilnice, Tovarne usnja Šmartno ter iz Papirnice Vevče. Slušatelji — bodoči vodje izobraževalnih središč v podjetjih — so se temeljito seznanili s sodobnimi metodami poučevanja, dobili pa so tudi napotke za sestavljanje programov izobraževanja. Takšen program je potreben slehernemu kolektivu, ki stremi za uspešnejšim izobraževanjem svojih članov. F. S. di tovarna Saturnius, kjer so doslej opravljali usluge za Delamaris, bo znatno razbremenjena in bo svoje zmogljivosti lahko uporabila za kritje drugih naših potreb. To bo mnogo koristilo ostalim panogam gospodarstva, saj mnoga podjetja močno občutijo ozko grlo Saturnusa — oddelek za litografijo pločevine. Tekmovanje varilcev v Celju V Tovarni emajlirane posode v Celju so v počastitev dneva republike na pobudo domačega društva Ljudske tehnike priredili zanimivo tekmovanje. Tekmovali so varilci. Pri tekmovanju v plamenskem varjenju je zmagal Martin Kač, v obločnem varjenju Franc Jevš-nik, v točkastem elektro varjenju pa je zmagala varilka Anica Jager. Ob zaključku dobro organiziranega tekmovanja, kjer so pokazali navzoči veliko strokovno sposobnost in spretnost — zato je imela komisija za ocenjevanje težavno nalogo — je bila majhna svečanost, na kateri so podelili nagrade ter spominke vsem nastopajočim. Nova bencinska črpalka in kino dvorana Ob prazniku republike so v Šoštanju odprli novo bencinsko črpalko. Uredilo jo je Avto-moto društvo Šoštanj, ki jo bo v prihodnje tudi upravljalo. Črpalka je velika pridobitev za Šaleško dolino, saj so morali motoristi in avtomobilisti odhajati doslej po bencin v precej oddaljeni Št. Peter. Istega dne so v Šoštanju odprli tudi novo kino dvorano, kjer predvajajo filme že na širokem platnu. Aparaturo za to dvorano je preskrbela Termoelektrarna Šoštanj. V stari kino dvorani bodo uredili obrat družbene prehrane. »aii me lahko sprejmete kot odjemalca mleka?« vpraša mariborska gospodinja v mlekarni. »■Nemogoče! Še starim strankam ne moremo postreči. Xi mleka!« odgovarja prodajalka. Takšni in podobni razgovori so vsakdanja stvar v mariborski mlekarnah. Ni tudi masla in sira. Zanimali smo se, kje so vzroki pomanjkanju. V Mariborski mlekarni so menili takole: Vsako leto je v jeseni in pozimi manj mleka kot v ostalih obdobjih leta. Pri nas smo v poletju odkupili okoli 14.000 litrov mleka dnevno, sedaj pa ga naberemo komaj 7000 litrov. Kmetje uporabljajo mleko za pitanje svinj. Izgovarjajo se, da nimajo dovolj močnih krmil, koncentratov in krmil iz silosov, pa uporabljajo mleko za krmljenje telet. Po ekonomski računici kaže, da je mleko več vredno, če ga uporabimo kot pičo za telega. Mlekarna pravi tudi, da ni na mestu očitek, da nočejo organizirati odkupa. Imajo sto zbiralnic za mleko. Po gospodarskem raču- ju mleko po 45 dinarjev samo zato, da bi zagotovilo dovolj mleka Mariborčanom. V mariborski mlekarni predlagajo za ureditev mlečne krize tole: rajon za odkup mleka za mariborsko mlekarno naj bi se razširil tudi na Slovensko Bistrico. Vsa družbena kmetijska gospodarstva v bližini Maribora morajo postati mlečne farme, ne pa pitališča za teleta. Slej ali prej bo treba dokončno postaviti tudi ekonomsko in bolj spodbudno ceno za mleko. Okraj’na zadružna zveza v Mariboru pa je imela nekoliko drugačno mnenje: Pitanje telet je le delno vplivalo na zmanjšanje dotoka mleka na trg. Družbena kmetijska posestva in zadruge pitajo okoli 1800 telet. V prihodnjem letu pričakujemo, da jih bomo pitali skoraj 10.000. Stiska zaradi mleka je le prehodna. Vsekakor pa kaže, da bo treba mleko odkupovati po ekonomskih cenah. Tudi zelo majhna mlečnost naših krav (na leto 2800 litrov) je eden od poglavitnih vzrokov mlečne stiske. Na zadružni zvezi pravijo, da že preprost račun kaže, da se kravo ne splača rediti, če ne da vsaj 3000 litrov mleka. Večjo mlečnost pa se doseže le, če uporabljamo močna krmila. Če bo vse tisto, kar so si zadali kot nalogo odgovorni na okrajni zadružni zvezi, na okrajni poslovni zvezi in po zadrugah, bo že v nekaj letih mogoče povečati molznost krav v povprečju za 200 litrov, kar .bo dalo v mariborskem okraju II milijonov litrov mleka več. Na zadružni zvezi so. še posebej poudarili, da je sedanja cena mleka nespodbudna tudi zaradi tega, ker ne upoštevamo dovolj tolšče v mleku. Vse to bo treba urediti z dogovori, pa tudi z zakonskimi določili. Potrošniki bodo razumeli oba odgovora. Vendar je njih poglavitna želja: mariborski trg naj bo čimpreje zadovoljivo založen z mlekom in mlečnimi izdelki. A. K. Želja mariborskih potrošnike^* dovolj mleka! nu pa ne kaže, da bi odprli zbiralnica za mleko tudi v vaseh, ker dobijo komaj 15 litrov mleka na dan. Stroški za prevoz so že tako veliki. Mariborska mlekarna ima pri litru 6,45 dinarjev izgube. Mestni svet daje 2,45 dinar- _ Pred dnevi so se v rudarskem društva na tem področju. Društvo Za drugo obliko zdravega ra2' jev regresa, ostale 4 dinarje pa Kisovcu pri Zagorju zbrali ljudje je v preteklem letu organiziralo vedrila so izbrali izlete v bliž^ krije mlekarna iz svojih sredstev, na občnem zboru svojega društva dva, ali tri družabne večere, na in daljno okolico Oživeli boa° ki jih ustvari v trgovinah z de- »Svoboda«. To ni bil občni zbor katerih so se najprej pomenili o tradicijo nekdanje »Svobode« t hkatesmm blagom. Za prihodnje v običajnem pomenu te besede, delovanju posameznih skupin in tem kraju, ki je slovela no ^ oo glede tega bolje. Kaže, da bo- marveč prisrčen, tovariški in problemih »Svobode« sploh, nato Sloveniji po tem, da prireja ^ a 3® d3jale razgtovor o vprašanjih pa v sproščenem pomenku pri ko- več množičnih izletov, ki niso ^ 6 4’40 din regresa na ^dskoprosvetnega dela. "Vseobi- zarcu vina in plesu prebili nekaj namenjeni samo razvedrilu, TTI!"^a'. ... . cajne formalnosti so pustih ob zares prijetnih uric. Ugotovili pa več tudi odkritemu izmenja0^ V sedanjem položaju ko ce- strani m se s pristno »knapovsko« so, da je bilo vsega tega odločno misli brez žandarskih ušes .i na mleka ni spodbudna za zaseb- šegavostjo pogovorili mnogo več, premalo — kot da bi se organiza- Dosti si Kisovčani obetajo tud ”tvo-nje težto^olje organizma« vse dotV^' Odkrit°S0 grajali ^ bali pohujšanja pri nekate- od novoustanovljenih klubov. K8' mariborski emlečnih,2°r Prodajna' = 06 nj “ rih moralistih. ki sodijo, da za- zen že omenjenih, so ustanovili ceL mleka po mleSrnS le 36 noSn^ f m na^ čudl?lm bava in razvedrilo nimata nič tri: debatnega, dramskega in rbl8 dinarjev Kmetje ki žive v3oko Ljubljane,- ki njiho- skupnega z delom »Svobode«, dinskega. Brž ko bo mogoče, bod° dinarjev. Kmetje, ki žive v oko- vemu pevovodji ni omogočila vpi- Cernu bi si zapirali oči pred temi ustanovili tudi filmsko gledali^ aa.?;a Pevski oddelek Višje peda- povsem človeškimi potrebami! kajti ljudje zelo radi obiskulf j Kisovčani o razvedrilu in zabavi Pred dnevi so se v rudarskem društva na tem področju. Društvo Za drugo obliko zdravega r®2' stem trgu« prodajo liter mleka »v ,,7^7 Puvsern ciovesitimi potrebami! kajti ljudje zelo radi obiskuj") trgu prodajo _ mer mleka goške sole m prešli na zelo aktual- Ali ni bolje, da organizira kultur- kino predstave, samo žal, da dofj V\ \ 1-. u C'* — J — - - 1 _ J. _"1 . *f_V • _ S.tSTMSS? ^SSL«JS?S!, qU fol,-,- u; i_______________ ,________, ............. v* štiiP« Pojasnilo lenj‘u je organizirala posebno an- dogajanja ožjega Zagorja. Kdo bi so prešli na konkretne načrte! keto pri starših, ki imajo otroke po napornem delu v več kot Društvo ima dokaj prostoren dom LVoXovAoHeSlSdOapr0ičakrUo: »osti, vanja stanovanjske skupnosti niso Pusčobnost vnesti nekaj, kar bo bo treba pošteno izkoristiti. Do- Je bilo nekaj napak v oglasni 2 bila 11 resni(fona.- TSJa anlrefn in nrl- bolj ZdrUŽGValO in jim gOVOrili SO SG. Ha hnHn Žp 7imn POrtaŽi »Krti noH Peen«. la Udeleženci seminarja na Polževem med razpravo, kako analiziramo potrebe po izobraževanju z aposlenih bila uresničena. Na anketo je od- b°lj združevalo in jim govorili so se, da bodo še to zimo portaži »Krti pod Peco«. UPf9»o govorilo le 35 staršev * 0 Tff. »ajbolje izkoriščati začeli organizirati stalne družab- rudnika nas je opozorila n» v«. »5 je bilo, kako so starši zadovoljni »Texas«, gostilno bolj dvomljive- bo klub za organizacijo zabave in Pisano »v letih 1848 do 1950 ’ z delom vrtca in z vzgojiteljicami. Sa slovesa in tam počenja včasih razvedrila skrbno pripravil na tak bile...« bi morali zapisati v Seveda so bili odgovori na ta k’ kar V današnjem druž- večer, vabili pa bodo razen članov tih 1949 do 1950...« j, vnrašania dokai nedoločena nh .f.e zdaynaj obsodili, tudi vse ostale prebivalce in jih Tudi v 10. odstavku se je 'Lj . ' ‘ , k odvrnili mlade in starejše mimogrede vpisali v »Svobodo«. niIa napaka. Zapisali smo ^ vzgojni kader se je obregnil le od gostilne, »šnopsanja« in po- Vsakokrat bodo organizirali po- predelavi v flotacijo so plini eden izmed anketiranih. dobmh nic kaj potrebnih zabav, menek o delu te ali one društve- našali 20 do 25 gramov poleti®.® Ob tej anketi naj zapišemo, da S°na,*,.ik’ »Svoboda« ne skupine, klub za družabne ple- Prav bi bilo: »Pri predelavi s2® „ je pravzaprav osrednii nrnhlem ” ^ V?C m2sIlla na zdravo se pa bo začel s sistematično vzgo- lenega materiala v topilnioi < nLZlTllZ JvTJ'- , razvedrilo in zabavo. Za to ima jo plesa. Vsak družabni večer bo P«ni odnašali 20 do 25 gral®0 ega vrtca v Velenju razširi- skoraj vse možnosti: prostore, de- čimbolj sproščen, brez običajnih kovine na kubični meter.« ,j|l tev ustanove, ne pa sprememba lavoljne ljudi m vse kar je po- formalnosti. Poskušali bodo od- V tem sestavku smo go*0.«, načina poslovanja vrtca. Tega se treb»°: da se lahko človek raz- vrniti tudi vse mlade ljudi od go- tudi o dograditvi nove rafin®c,L bo morala vse bolj zavedati tudi sivini Pustih zim- stilne in poskrbeli, da se bodo na- Po sporočilih uprave bodo ®° < nssr „ teeaani„ delo s,"1"""'*« °d ODSEK ZA TARIFNA VPRAŠANJA V TAM ODLOGA, KDAJ SO PREMESTITVE UPRAVIČENE Premestitve na tehtnici V tovarni avtomobilov Maribor so do nedavnega navidezno urejali kadrovsko in tarifno politiko na dveh mestih, to je v personali — ob sprejemanju delavcev — in v računovodstvu —.ob izračunu prejemkov. V resnici pa so ta vprašanja urejali na dvanajstih mestih — v oddelkih. Pri razvrstitvi delavcev na delovna mesta pogostokrat ni imela odločilni pomen strokovnost, temveč so vplivali na to tudi drugi nepisani »razlogi« kot protekcija, osebna simpatija in podobno. Zaradi tega se je dogajalo, da. so imeli delavci pri enakih delih različne prejemke in da Riso bili povsod zaposleni ljudje s potrebno strokovnostjo. Sedaj pa v tej tovarni urejajo kadrovska in tarifna vprašanja na enem samem mestu, to je v personalnem oddelku in njegovem odseku za tarifna vprašanja. Odsek za tarifna vprašanja bo pomagal tudi pri strokovnem izobraževanju, in sicer na ta način, da bo zbiral za to podatke, ki so razvidni iz zahtev in zasedb delovnega mesta. Prav tako pa bo mest, premeščanje delavcev z enega na drugo delovno mesto itd. je sedaj poenoteno. Nič več se ne more dogoditi, da bi zaradi pristranosti, protekcije ali osebne simpatije posameznih vodij oddelkov imeli delavci pri enakih delih uzakonili s tarifnim pravilnikom. pri roki ima vse potrebne podatke o pogojih dela na delovnih mestih. Ta strokovna služba deluje v TAM šele nekaj mesecev. Toda že sedaj ugotavljajo, kako potrebna je bila že prej. Sprejemanje in odpuščanje delavcev, ustanavljanje in ukinjanje delovnih Za bodoče urejanje tarifne poli tike pa bo važno tudi to, da bo ta odsek proučeval načine nagrajevanja v drugih podjetjih in predlagal uveljavitev vseh tistih stvari, ki bi lahko nagrajevanje po učinku v tej tovarni še bolj razširile in utrdile. D. V tej tovarni so že precej časa opažali naštete pomanjkljivosti. Toda to jim je potrdila še podrobnejša analiza, ki je pokazala, da so imeli organi samoupravljanja nremalo besede pri kadrovski politiki in da se je tarifna politika, čeprav jasno začrtana v pravilniku, v praksi pogostokrat izmaličila. Sedaj, ko so začeli nagrajevanje po učinku še razširjati in ko se pospešeno pripravljajo na obračunavanje stroškov prek ekonomskih enot in skladno s tem tudi na še spodbudnejši način nagrajevanja, bi takšne napake resno zavirale to zamisel. Zato, da bi vsa ta vprašanja urejali enotno, so letos osnovali odsek za tarifna vprašanja kot posebno strokovno službo. Kako velik pomen pripisujejo tej službi, nam pove lahko podatek, da so zanjo organi upravljanja predpisan poseben poslovnik. Osnovna naloga tega odseka je proučevanje različnih sistemov nagrajevanja. Odsek (v njem so zaposleni za sedaj trije _ ljudje), spremlja v praksi obstoječi sistem nagrajevanja, ugotavlja nepravilnosti in predlaga ustrezne spremembe. Doslej je bilo premeščanje delavcev v dobršni meri prepuščeno vodjem oddelkov. Toda prav pri Premeščanju so se dogajale nepravilnosti, to je, da niso bili povsod zaposleni delavci s potrebno strokovnostjo. Odkar deluje ta Posebna strokovna služba v podjetju, je moč premestiti delavca z enega na drugo delovno mesto ali iz obrata v obrat šele, ko da za io privolitev odsek za tarifna Vprašanja. Služba namreč razpolaga z vsemi podatki o vsakem posameznem delovnem mestu, to je, o zahtevani strokovnosti delovnega mesta in tarifi za delo na določenem delovnem mestu. Te podatke so zbrali na osnovi analitične ocene delovnih mest. Za vsako nameravano premestitev morajo namreč poslati vodje oddelkov odseku predlog in ta potlej presoja na osnovi podatkov o zahtevah delovnega mesta in strokovni usposobljenosti delavca, ali je zahtevek utemeljen. Pri tej presoji seveda tudi upoštevajo, ali je delovno mesto nevarno za življenje ali škodljivo za zdravje in preden se odločijo za premestitev, pošljejo delavca na specialistični pregled. Prav ob teh premestitvah šele opažajo, da hočejo posamezniki doseči s tem le povišanje tarifne postavke brez ekonomske osnove. Odseku je tudi zaupana naloga, da presoja o ustanavljanju ali ukinitvi delovnih mest in ta svoje predloge sporoča upravnemu odboru- Izredno važna naloga odseka bo tudi ugotavljanje, koliko delavcev je potrebno na režijskih delovnih mestih, To nalogo bodo začeli opravljati na podlagi posebnega sistema. Odsek bo začel v kratkem tudi proučevati možnosti. kje v režijskih obratih bi lahko uvedli delo po učinku. Premiranje je v tovarni TAM zelo razširjeno, saj premirajo posameznike za varčevanje z orodjem, materialom itd. Zato, da bi imel oddelek, oziroma tudi posameznik čimbolj jasno predstavo, kako bi lahko naraščali osebni dohodki z varčevanjem, v tem odseku analizirajo premije za posamezne premijske enote. Takšne analize pokažejo, pri katerih kriterijih enota ni dosegla zaželenega uspeha in zakaj. S tem si obetajo v TAM večjo zainteresiranost vodstvenega kadra, da bo pozorneje spremljalo sistem nagrajevanja. Novi predpisi Lews, PRIZADETI /9«; NA BOLJŠEM Promet mora opraviti velike naloge, zaostal je moramo modernizirati. V letu 1960 bo za razvoj prometa potrošeno 125 milijard dinarjev Na decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine bodo v razpravi tudi predlogi za spremembo in dopolnitev nekaterih zakonov. Med drugim gre za spremembo in dopolnitev zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij ter odloka o posebni udeležbi v dohodku. S temi ukrepi naj bi še bolj razširili materialno osnovo samoupravljanja in spodbujali kolektive k boljšemu izkoriščanju naprav in povečanju dohodka ter k še spodbudnejšemu načinu nagrajevanja in uvajanju sodobnejše mehanizacije. UPORABA AMORTIZACIJE TUDI ZA NOVE STROJE Zadržimo se najprej pri predlogu za spremembo in dopolnitev zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Ta predvideva, da bi lahko gospodarske organizacije v naslednjem letu svobodneje razpolagale z amortizacijskimi sredstvi. Doslej so lahko gospodarske organizacije izkoriščale sredstva iz tega sklada le za že obrabljeno opremo, preostali del pa je bil blokiran. Za uvoz opreme so lahko podjetja praviloma izkoriščala le 10 odstotkov sredstev svobodne amortizacije. Ta omejitev je bila nekaj časa celo tako toga, da zavoljo nje ni bilo mogoče nadomestiti zastarelih strojev in naprav z drugo, tehnično in tehnološko sodobnejšo, oziroma produktivnejšo opremo. Predlagani načrt zakona sedaj razširja pravice gospodarskih organizacij. Predvideno je, da lahko le-te samostojno odločajo izkoriščanju svojih sredstev, oziroma da lahko amortizacijska sredstva uporabljajo tudi za no-stroje in naprave. Ta sprememba omogoča, da lahko gospodarska organizacija svojo proizvodnjo prilagodi zahtevam trga. Poslej bo torej mogoče svobodnejše spreminjati in izpopolnjevati tehnološki proces. To razširjenje pravic in materialnih osnov samoupravljanja, ni samo posledica večjih možnosti v našem gospodarstvu, temveč tudi smotrnega gospodarjenja z amortizacijskimi skladi. Gospodarske organizacije so namreč trošile ta sredstva zelo preudarno. Preudarnost bo seveda potrebna tudi v bodoče, kajti gre za precejšnje zneske. Po podat- ZAPISEK OB SESTAVLJANJU NOVIH PROIZVODNIH NAČRTOV VEG GLAV VEG VE Da bi ugotovili, kakšne proizvodne načrte so sprejele posamezne gospodarske organizacije, kako so kolektivi sodelovali pri njihovem sestavljanju in kakšno vlogo je pri tem odigrala sindikalna organizacija, smo pred nekaj dnevi obiskali tri ljubljanska Podjetja. . , Kovinsko podjetje SKIF je lep Primer delovnega kolektiva, kjer se vseh stvari lotijo resno in jih tudi dobro opravijo. Tako so na Primer svoj letošnji plan dohodkov izpolnili že meseca septembra; do konca leta pa ga bodo, kot pravijo, presegli za okoli 200/!>. Tolikšen uspeh seveda niso dosegli slučajno. Pravijo, da jih je k večji produktivnosti in boljšemu gospodarjenju spodbudil zanje zelo spodbuden način nagrajevanja po učinku (delajo po nkordu, ki je vezan na kvaliteto m ekonomičnost dela), v katerem so zajeli 70n/o delavcev. Ostali delavci in uslužbenci, za katere še nimajo ustreznih meril dela, pa so za več in boljše delo stimuli-rani z udeležbo pri ustvarjenem tistem dohodku podjetja. Prav tako resno so se lotili tudi sestavljanja proizvodnega načrta za prihodnje leto. Ko je ?Perativno-tehnično vodstvo pod-}etja izdelalo osnutek plana, ga najprej preštudiralo vodstvo Podjetja in političnih organizacij Jer ga dopolnilo, nato pa še kolektiv na sestankih, ki jih je organizirala sindikalna organizaci-ia. Reči je treba, da ga je vodstvo Podjetja dobro in do podrobnosti ^razložilo kolektivu. Zavedalo se namreč, da proizvodnih nalog Aktivno sodelovanje kolektivov pri sestavljanju novih proizvodnih planov, kar jjm mora v prvi vrsti omogočiti sindikalna organizacija, je izredno, vazno. Ob tem lahko kritično ocenijo svoje dosedanje delo, odkrivajo pomanjkljivosti in slabosti, ki. onemogočajo še uspešnejše delo, s svojimi predlogi, pa lahko tudi vplivajo, da se sredstva, katera jim je .družba zaupala upravljanje, smotrneje porazdelijo med oseone dohodke, sklade podjetja, potrebe proizvodnje in standarda. nekaj nepomembnih nepravilnosti-, 'ki so se dogodile v podjetju. Da to zelo neugodno vpliva na njeno delo, je povsem razumljivo. Prej dokaj aktivna, sindikalna podružnica je kar naenkrat zanemarila eno izmed svojih pomembnih nalog — aktivno sodelovanje pri sestavljanju novega proizvodnega plana. S tem vprašanjem se namreč ni, kot nam je nekdo de- 38 milijonov ali za okoli 15°/o. Torej je bila zahteva tega zavoda, ki je predvidel za prihodnje leto kljub stimulativnejšemu nagrajevanju po učinku počasnejši tempo naraščanja dohodka podjetja, povsem upravičena. Ce ta ugotovitev drži, se nam samo po sebi vsiljuje naslednje vprašanje: Kaj je vzrok, da skuša vodstvo podjetja na vsak način jai v podjetju, oficielno^ukvarjal pianira+j manjše dohodke, kot jih mogoče planirati le na osnovi tetošnje realizacije in zmogljivo- _ . &u strojnega parka, temveč tudi odločilo, da planira vrednost pro- Ha _: ; in 4 tr rvt-i Vi n J n m 1A+11 73 samo seznanja z nalogami, ki jih bo moral hočeš nočeš izpolniti v prihodnjem letu, temveč da želi o njih slišati njegovo mnenje. Zaradi tega je povsem razumljivo, da so o predloženem osnutku vrnete razpravljali, predlagali spremembe in dopolnitve tako glede višine predvidenih dohodkov podjetja kot glede izbire asortimenta izdelkov. Razpravljali so tudi o vrsti drugih problemov, ki so tesno povezani z delom in življenjem v podjetju in ki lahko v večji ali manjši meri vplivajo na izpolnjevanje postavljenih nalog. Na osnovi vseh teh razprav in predlogov je nato operativno-tehnično vodstvo izdelalo proizvodni plan, ki je za okoli 15"/o večji od letošnje predvidene realizacije. UŽALJENOST. KI ŠKODUJE Z istim namenom smo obiskali tudi podjetje Unitas. Glede njihovega proizvodnega načrta ni mogoče kaj posebnega zapisati. Vodstvo podjetja se je na osnovi letošnje realizacije (kolektiv bo predvidoma presegel letošnji plan dohodkov za okoli devet milijonov dinarjev ali za približno 5’/o) in izrabljen strojni park ter nezanesljive kooperante. S tem se- ^ ---, — ---------_ veda nočemo reči, da proizvodni niso omogočili, da bi o njem raz- niti izvršni odbor podružnice niti sindikat kot celota. Ker je novi proizvodni načrt delavski svet že sprejel, to pomeni, da kolektivu plan ni realen- Prepričani smo, da pravljal, ga dopolnil in končno osnovi zainteresiranosti in izvodnje v prihodnjem letu za Pripravljenosti kolektiva, da jih 21 milijonov nad predvideno le-^rejme in izpolni. tošnjo realizacijo (ali za približ- Kolektiv pri tem ni imel ob- no IžVo). To je vsekakor mnogo cutka, da ga vodstvo podjetja za podjetje, ki ima zelo zastarel so tudi v tem podjetju, kar ™ tudi na polletni konferenci sindikalne podružnice ugotavljali, skrite rezerve, ki jih bo treba čirh-prej -odkriti-. Le-te so prav go-tudi sprejel. To napako bo sedaj, tudi če z njim kolektiv podrobno seznanijo, težko popraviti. Razli-tovo v boljši organizaciji dela, v boljšem tehnološkem procesu, predvsem pa v stimulativnejšem nagrajevanju vseh zaposlenih. Iz vsega tega sledi, da bo moral kolektiv v najkrajšem času rešiti vrsto izredno važnih vprašanj, da bo v prihodnjem letu kos dokaj težkim proizvodnim nalogam. Človek bi ob tem spoznanju pričakoval, da se tega zavedajo tudi upravni in samoupravni organi, vodstva političnih organizacij ter vsi zaposleni v podjetju. Toda izgleda, da ni povsem tako. Namesto da bi s skupnimi močmi reševali vse probleme, ki tako ali drugače neugodno vplivajo na storilnost in s tem tudi na proizvodne uspehe podjetja, je v njihovem delu opaziti marsikaj, kar kaže, da z njihovimi medsebojnimi odnosi ni vse v redu- Tako n. pr. še vedno niso »oprostili- vodstvu sindikalne po- ka med seznanjanjem z nalogami, katere je treba hočeš nočeš izpolniti in med aktivnim sodelovanjem pri njhovem sprejemanju, je namreč le prevelika. PRISVAJANJE SREDSTEV? Ko smo prišli v tovarno kovinskih in plastičnih izdelkov Tuba, smo bili predvsem — presenečeni. Prvo, kar nas je presenetilo, je prav gotovo to, da se vodstvo podjetja kar ni moglo sporazumeti z okrajnim ljudskim odborom, kolikšne dohodke naj planira za prihodnje leto. Vodstvo podjetja je namreč v svojem proizvodnem načrtu planiralo prav tolikšne dohodke, kolikršne bo kolektiv predvidimo dosegel letos, okrajni zavod za planiranje pa je zahteval, da planira za okoli 11%> (za 30 milijonov) višji dohodek podjetja, kot ga bodo dosegli letos. To samo po sebi ni prav nič presenetljivo. Lahko bi dejali, da vodstvo podjetja najbolje ve, kolikšen dohodek lahko podjetje doseže v prihodnjem letu- Toda, ni tako. To nam najlepše dokazuje plan dohodkov, ki ga je za le- družnice, da si je upalo v svojem tošnje leto podjetju vsilil zavod poročilu na polletni konferenci za planiranje. Le-tega ne bodo le *>iz gole tendencioznosti napihniti dosegli, temveč celo presegli za lahko povsem upravičeno pričakujemo? Mislimo, da bomo blizu resnice, če na to vprašanje odgovorimo z naslednjo mislijo: Mar niso takšni pojavi, pa naj se pojavijo v kateri koli gospodarski organizaciji, protizakoniti poizkusi, da prikrajšajo našo družbo za določena sredstva, ki jih potrebuje za nadaljnji razvoj gospodarstva in s tem za hitrejši dvig življenjskega standarda vseh naših delovnih ljudi? Mar se v tem ne kaže tudi težnja po prilaščanju sredstev, ki jih — vsaj v tem primeru — omogoča premijski pravilnik? Druga stvar, ki nas je prav tako presenetila, je popolna nedelavnost sindikalne organizacije. Njen izvršni odbor se je nazadnje sestal meseca marca. Predsednik sindikalne podružnice skrbi le za proslave državnih praznikov in izlete. Mimo te sindikalne podružnice so šli vsi zelo pomembni dogodki, ki so bili skozi vse leto v središču pozornosti velike večine sindikalnih organizacij. Ivršni odbor tudi ni organiziral polletne konference sindikalne podružnice. Ničesar ni ukrenil, da bi se kolektiv podrobneje seznanil z novo-tarifno politiko in ničesar, da bi se vsaj seznanil če že ne sodeloval pri sestavljanju proizvodnega načrta. Kaj naj na vse to rečemo? Zadostuje ugotoviti, da taklno vodstvo sindikalna podružnica ne potrebuje. I. RAZDRIH kih Narodne banke namreč zna-* šajo svobodna sredstva iz amortizacijskih skladov gospodarskih organizacij ob zaključku tretjega tromesečja letos okoli 86 milijard, do zaključka leta pa bodo znašala okoli 90 milijard dinarjev. POSEBNA UDELEŽBA BO POVEČALA ČISTI DOHODEK ZA 5 MILIJARD Letos je bila uveljavljena s po-* sebnim predpisom tudi posebna udeležba v dohodku gospodarskih organizacij. Polletni obračuni gospodarskih organizacij govore, da je bil ta ukrep zelo spodbuden za povečanje dohodka. Toda praksa je opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti. Po dosedanjih predpisih je posebna udeležba v dohodku gospodarskih organizacij znašala 50 odstotno razliko v prispevku iz dohodka in to ne glede, kakšna je bila akumulativnost podjetja. Prizadete so bile gospodarske organizacije, ki so manj akumulativne, večje koristi pa so imela podjetja, ki so bolj akumulativna. Omenjeni ukrep torej ni bil zadosti spodbuden za vse. Zato, da bi bila odstranjena ta prepreka, predvideva predlog nekatere spremembe in dopolnitve. Predlagano je, da bi dosedanji odstotek posebne udeležbe (v višini 50 odstotkov), obdržali pri tistih gospodarskih organizacijah, ki ustvarjajo stopnjo dohodka nad 350 odstotkov. 60 odstotna udeležba naj bi veljala za podjetja, ki ustvarjajo stopnjo dohodka med 250 in 350 odstotki, za gospodarske organizacije, katerih stopnja dohodka znaša pod 200 odstotkov, pa bi veljala posebna udeležba v znesku 70 odstotkov. Če bi torej dohodek podjetja poraste! za 10 odstotkov, bi čisti dohodek podjetja ob tem načinu posebne udeležbe porasel od 8 do 8,5 odstotka. Udeležba v višini do 9,1 "lo bi znašala v tistih podjetjih, kjer znaša stopnja dohodka do 30 odstotkov. Gospodarstveniki računajo, da se bo na ta način povečal čisti dohodek gospodarskih organizacij letno za okoli 5 milijard dinarjev. Letos so temeljili izračuni za posebno udeležbo na razmerjih, ki so bila dosežena v letu 1958 (seveda z ustreznimi spremembami). Za letošnje leto namreč ni bilo mogoče upoštevati druge osnove. Predlog za spremembo in dopolnitev tega zakona pa predvideva, da bi v bodoče upoštevali kot izhodiščno točko uspehe, dosežene v minulih dveh letih zato, da bi tako še vnaprej spodbujali gospodarske organizacije in njihove kolektive k' povečanju storilnosti dela predvsem z izkoriščanjem notranjih rezerv. Čeprav skupščina tokrat še ne bo razpravljala o nekaterih spremembah davka na promet proizvodov, vendarle velja spregovoriti o tem nekaj besed, kajti gospodarstveniki o teh spremembah že razpravljajo. Sedanji predpisi, ki urejajo davek na promet pri obdavčevanju, ne ločujejo, kaj je končni proizvod in kaj polproizvod, potreben za končni proizvod. To je eden izmed vzrokov, da hoče vsak proizvajalec izdelovati sam vse sestavne dele. Od tod tudi težnje, da bi imela vsaka večja tovarna svojo livarno, emajlirnico, orodjarno, kovačnico in podobne obrate. In iz teh teženj tudi naraščajo zahteve po novih in novih investicijah. Posebno avtomobilska industrija, elektroindustrija in še nekatere druge opozarjajo na to neskladnost. Svojo zahtevo, da bi odpravili davek na polproizvode, utemeljujejo s tem, da bi takšen ukrep pospešil razvoj kooperacije v proizvodnji razne opreme, še trdnejše sodelovanje v avtomobilski industriji in drugih panogah. Gospodarstveniki sodijo, da so te trditve upravičene, sodijo, da je ekonomsko upravičeno omogočiti strojegradnji in nekaterim drugim panogam nakup raznih polproizvodov pod ugodnejšimi pogoji in menijo, da bi odprava obstoječega davka na promet pri polproizvodih res pospešila gospodarsko sodelovanje. Skladno s tem pa je predvidena tudi sprememba nekaterih uvoznih količnikov. Izračuni kažejo, da bi z odpravo davka na promet proizvodov v posameznih panogah znižali cene različnih industrijskih proizvodov. Tako kot ne gre podcenjevati takšnih učinkov, ne gre podcenjevati tudi možnosti, da bi lahko poslej res še bolj pospešili gospodarsko sodelovanje med podjetji. Vse to lahko močno vpliva na specializacijo proizvodnje, porast produktivnosti dela, na znižanje cene in zvišanje življenjske ravni. P D. ZDRAVNIK V DELAVNICI KAKO PREPREČITI PREHLAD ^Tovariš zdravnik, kaj je prehlad?« »Prehlad je motnja v krvnem obtoku. Nastane zaradi prehudega mraza. Pri navadnem mrazu se krvne žile v koži skrčijo, vendar se takoj potem razširijo in tako grejejo kožo in ves ta del telesa. Pri prehladu pa se krvne žile premočno skrčijo in potem premočno razširijo. Posledica je zastoj krvi in obolenje sluznice tam, kjer je kri zastala, ker kri pritiska iz razširjenih krvnih žil na sluznico.« »Katere sluznice so najbolj občutljive?« »Sluznice nosu, grla, sapnika, mehurja, črevesja, torej vseh delov telesa. Najpogosteje se vnamejo zaradi prehlada v _ nogah, v glavi in tudi v kakem = drugem delu telesa.« »Ali imajo kužne klice kako j vlogo pri razvoju prehlada, f| oziroma v motnjah krvnega ob- = toka?« »Ne, motnje v krvnem obto- §| ku sluznic povzroča samo pre- š hlad. Na tako oslabelih sluzni- s cah pa se lahko naselijo in raz- s množijo razne bakterije, ki so inlliMiiMaiiiiiii Res je že čas, da se temeljito pogovorimo, kako bomo boljše gospodarili s sredstvi, ki jih dajemo za socialno zavarovanje, zlasti pa zdravstveno službo, saj izdatki na tem področju skokovito naraščajo, To velja tudi za zdravila: lani so na Slovenskem izdali zdravniki že skoraj 5 milijonov receptov v vrednosti 1.341,417.560 dinarjev. Nujne so korenite spremembe Znano je, da izdatki za socialno zavarovanje izredno hitro naraščajo. Letos bomo dali zanje Kakih like razlike: prvi zdravnik 300 pogosto v kronično vnetih krai-1 ieuuo luiro naraščajo, i^etos nomo dali žanre Kakih din>. 5.00> trftji 800 din. v nikih, v sinusih, v. grlu, v žilah 1 230 milijard dinarjev, za drugo leto pa predvidevajo vnrečn^V^narecCTyta12ra1^inP<>' in prežijo na primerno področ-g da bo treba že 260 milijard če bomo tudi v prihodnje in spet nekateri trde, da so tako nesmotrno gospodarili s temi sredstvi, kot smo V krive tovarne zdravil in lekarn, preteklosti. Samo izdatki za zdravstveno zavarovanje Pravii°- da pakirajo zdravila v so se na primer v zadnjem letu povečali za 31 odstot- h PK°ifa^alei kov, torej znatno več kot na vseh drugih področjih Piia v manjših zavitkih inZ ste' potrošnje. je, na katerem bi se hitreje razmnoževale, če se začno raz-množevati, povzročijo hudo g vnetje grla, sinusov, bronhijev, §j mehurja itd. Zato je treba ta 1 žarišča odstraniti, da se infek- = cija ne razbohoti že pri naj- g manjšem prehladu.« g Vzlic temu pa zavarovanci še »Kako lahko preprečimo = vedno niso povsem zadovoljni z prehlad?« = zdravstvenimi uslugami, niti se »To motnjo v krvnem ob- g ne zanimajo za njih ceno. Pretoku preprečimo, če zagotovi- = vladuje mnenje, da so te usluge mo krvnemu obtoku v sluzni- H »zastonj« in da pač mora tako cah normalno stanje, tako da g biti, ljudje pa se premalo zavese lahko upirajo klicam, ki se = dajo, da so sredstva, ki jih po- rovanje še sfcoro 5 milijonov receptov v vrednosti 1.341,417.560 din Na enega zavarovanca je odpadlo skoraj 12 receptov v vrednosti 3136 dinarjev. Od leta 1954 do 1958 se je povečala potrošnja antibiotikov za 653°/o (in to so draga zdravila), vitaminov pa za 537°/o, klenicah še dražja, ker bi bila ambalaža dražja kot zdravilo. Takih in podobnih očitkov ter predlogov je veliko in nemalo jih je upravičenih. Vendar se nam zdi, da bi bilo bolj prav, če vprašanja ne bi zastavili tako: »Kdo je kriv?« in potlej iskali »krivce« ali samo med zavarovanci ali med zdravniki ali pa med tovar- tam naselijo. To dosežemo tako, g rabimo za socialno zavarovanje .tako da nekateri upravičeno dvo- nami zdravil in lekarnami Vpra-da v začetku prehlada, se pra- = pravzaprav sredstva zavarovan- mijo, če takšen hiter porast po- šajmo se raje, kaj naj vsi skupaj vi, ko začnemo drgetati, popi- m cev- Dejstvo je. da je v našem trošnje antibiotikov in vitaminov storimo da sredstev ki iih zava-jemo čaj z limono, aspirin dr-g sistemu socialnega zavarovanja še sploh koristi zdravju ljudi. rovanci'dajejo za zdravstveno za-žimo noge v topli vodi, se damo jf dokaj starih, administrativno bi- V zadnjem času, ko razprav- varovanje, ne bi po nepotrebnem masirati in ležemo v posteljo, = rokratskih elementov in da je Ijamo o spremembah v sistemu razmetavali. In kaj hitro bomo da se ogrejemo in prepotimo, s družbeno upravljanje, zaradi ne- in izvajanju socialnega zavarova- našli odgovor-Na ta način se krvne žile za-= dograjenosti in zastarelosti siste- n ja, ki naj zagotovijo večje var- Uveljaviti moramo takšen si-radi mraza ne morejo predolgo- g ma, neučinkovito in dostikrat Sevanje in smotrnejše gospodar- stem zdravstvenega zavarovanja trajno m-premočno krčiti, pri g zgolj formalno. Potrebne so ko- jenje s temi sredstvi, se največ- ki bo onemogočil sleherno razsip-čemer bi lahko nastopilo pre- m renite spremembe; prej jih bomo krat pojavlja vprašanje: »Kdo je ništvo in v katerem bodo zavaro-mocno širjenje in zastajanje g izvedli, več denarja bomo prihra- odgovoren za takšno stanje?« vanci materialno zainteresirani za krvi. Podv učinkom teh zdravil g pili - v korist družbe in zava- Nekateri trde, da so krivi tisti smotrno gospodarjenje ter varče-se krvne, žile kmalu razširijo in g rovancev. zavarovanci, ki nesmotrno trošijo vanje s sredstvi, ki jih prispeva- zavzamejo normalen položaj. = Poglejmo samo, kako je s po- zdravila ali pa jih sploh ne ko- mo za zdravstveno in sploh za Na ta način lahko preprečimo g trošnjo zdravil. Tudi ta izredno ristijo; spravljajo jih v svoje hiš- socialno zavarovanje. V takšnem vjcrvnena obtokujnotnjo, ki se g hitro narašča. Delež izdatkov za ne lekarne in jih potlej, ob letnih sistemu bomo lahko dokaj hitro imenuje prehlad, hkrati pa tudi g zdravila v vseh sredstvih, ki jih infekcijo, ker v organizmu ne g porabimo za zdravstveno zavaro-bo primernega terena za kužne g vanje, je iz leta v leto večji (v klice.« g Sloveniji: predlanskim 15,3?/o, lani »Vendar pa se je bolje izogi- g 15,9°/o, letos pa bo že nad 16%). bati, kakor pa preprečevati pre- g Lani se je število izdanih recep hlad. Kako se mu lahko ognemo?« »inventurah«, mečejo med smeti, odstranili vse tiste slabosti, o ka- Drugi pravijo, da so krivi terih smo prej govorili in še ti- zdravniki. ker predpisujejo pre- ste, ki jih nismo omenili, kajti, velike doze (pregledi stanejo več ko bomo odstranili poglavilno sla- kot zdravila, zato nekateri zavodi bost —. nezainteresiranost zavaro- za socialno zavarovanje sodijo, da vancev, in formalno ter neučin- Jz- n tov povečalo za 8,37%, število za- je bolje, če zdraynik predpiše pa- kovito dejavnost organov družbe- I varovancev pa za 6,82Vo. Toda ti cientu večjo dozo, ker ga potlej nega upravljanja - bomo veliko »To je mogoče, ker prehlad = podatki nam še ne dajo prave dalj časa ne bo na pregled), ali laže in hitreje reševali vsa druga nastopa pri nagli spremembi g slike, kajti veliko hitreje kot šte- pa zdravijo bolnike z dragimi vprašanja. Iz sedanje razprave o temperature, pri nenadnem g vilo receptov naraščajo namreč zdravih, čeprav bi jih lahko s ce- zboljšanju socialnega zavarovanja hladnem zračnem valu, vetru, g stroški za zdravila — predvsem nejšimi pozdravih prav tako učin- in še posebej zdravstvene službe prepihu, pri nošenju vlažne g zaradi novega cenika lekarniških kovito- V mariborskem zavodu za naj se torej porodijo takšne spre-obutve ali obleke, pri dolgotraj- g storitev; povečane izbire zdravil socialno zavarovanje so primer- membe, ki bodo omogočile zava-nem bivanju v hladnem prosto- g in uvajanja novih načinov tera- jali povprečno ceno zdravil, ki so rovancem, da preprečijo razmeta-ru ali pa sploh, če nismo dovolj g pije. Leta 1958 je bilo izdanih v jih trije zdravniki predpisali z vanje denarja, ki ga dajejo za so-na toplem m se ne gibljemo.« = breme zavodov za socialno zava- enim receptom, in ugotoviti ve- cialno zavarovanje. S POSVETOVANJA O VPRAŠANJIH VARNOSTI KOVINARJEV PRI DELU DOPUST S. J. Škofja Loka: Ko ste 18. junija 1959. zapustili podjetje, ste se takoj naslednji dan zaposlili v novem, od koder ste se zopet vrnili v prejšnje podjetje. Ko ste se vrnih z rednega letnega dopusta, so Vam sporočili, da Vam ta ne pripada, češ da ste prekinili delovno razmerje. Odgovor: Delovno razmerje ste sicer res prekinih in v podjetju bi imeli prav, če bi ne bilo določbe 27. člena zakona o delovnih razmerjih. Ta izrecno določa, da ni prekinitve delovnega razmerja, če delavec sklene novo delovno razmerje v 15 dneh od dneva, ko je prenehalo prejšnje delovno razmerje. Vi ste vstopili v novo delovno razmerje takoj, ko ste zapustili prejšnje, ter spet sklenili takoj novo delovno razmerje, ko so Vas sprejeli nazaj v prejšnje podjetje. Če, je točno tako, kot pišete, potem ni bilo prekinitve delovnega razmerja v smislu omenjene določbe. Če so Vas sprejeli nazaj, potem so se pač morah sprijazniti tudi z vsemi pravnimi posledicami tako nastalega delovnega razmerja. Med temi je tudi pravica do rednega letnega dopusta in je podjetje ravnalo nezakonito, če Vam ni hotelo izplačati nadomestila za ves čas dopusta, ki Vam pripada po celokupni delavni dobi. ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA Ž. V. Rečica: Dne 4. junija ste bih odpuščeni, 15. ste dobili odpoved s štirimesečnim odpovednim rokom. Upravni odbor je Vašo pritožbo zavrnil, delavski svet pa na Vašo novo pritožbo še vedno ni odgovoril. Na posredovalnici za delo so Vam rekli, da ste še vedno v delovnem razmerju, ker delavski svet ni rešil Vaše pritožbe. Na sodišču so izjavili, da niso pristojni za urejanje takih zadev. Radi bi vedeli, kje bi mogli urediti svojo zadevo. — Odgovor: Iz Vašega pisma razbiramo, da ste bili najprej suspendirani, potem pa ste dobih odpoved. Odpovedni rok je pretekel 15. oktobra 1959 in s tem dnem Vam je prenehalo delovno razmerje. Razlaga posredovalnice za delo, da ste še vedno v delovnem razmerju, ni pravilna in tudi ne Vaša trditev v pritožbi, češ, da je odločba upravnega odbora nezakonita, ker ne daje pravnega sredstva pritožbe na delavski svet. Po 323. čl. zakona o delovnih razmerjih je povsem jasno, da izdaja odločbe o odpovedi direktor, o pritožbi zoper to odločbo pa odloča upravni odbor in s tem je pravna pot v podjetju končana. Posredovalnica za delo Vam je bila dolžna potrditi zdravstveno knjižico. Delavski svet res ni ravnal pravilno, da Vam še do danes ni odgovoril, saj bi lahko bil njegov DOSLEDNOST - POGOJ ZA USPEH V nekaterih referatih na sestankih pri direktorjih govore o delovni sili. Ekonomski :ermin — porečete. Vendar pa se ta beseda nanaša na pa tudi drugod še govore o delovni si te ' ljudi, skriva pa v sebi to nevarnost, da vse prevečkrat pozabljamo, da gre res za ljudi in ne za stroje. Delovno silo dobivamo danes po žicah, ustvarjajo jo stroji, človek-delavec pa je pri nas vse kaj drugega kot zgolj delovna sila. To je proizvajalec, upravljavec. Zato še zdaleč ni postransko< vprašanje, pod kakšnimi pogoji dela, ali je poskrbljeno za njegovo varnost ali ne. Velikokrat pa smo že ugotovili, da prav glede delovne varnosti ni storjeno toliko, kot bi moralo biti. To so ugotovili tudi zastopniki sindikalnih podružnic, varnostnih tehnikov, socialnih delavcev in obratnih zdravnikov kovinske in elektroindustrije ter elektro gospodarstva Slovenije na svojem prvem širšem posvetovanju, ki je bilo prejšnjo soboto v Tovarni avtomobilov v Mariboru. Udeleženci so z velikim zanimanjem poslušali referate o nalogah kadrovsko socialne službe, o organizaciji HTZ službe v podjetjih in o izkušnjah obratnih ambulant. Soglasno so se zavzeli za to, da čimprej v podjetjih svoje stroke uvedejo kadrovsko-social-no službo, toda tako, ki ne bo sama sebi namen, temveč bo v svoji dejavnosti tesno povezana s proizvodnjo in službami, ki proizvodnjo na tehničnem in eko-. nomskem področju urejajo, po svoji vlogi in pomenu pa bo enakovredna tem službam. Bistvo organizacije dela je v vsklajevanju materialnih in osebnih činiteljev v delovnem postopku. Ne samo, da še to marsikje ni, tudi glede skrbi za človeka ni povsod urejeno, zato pa je toliko bolj različno. Za vsa podjetja je značilno, da posamezne veje skrbi za človeka organizacijsko niso vsklajene in da delujejo povsem neodvisno druga od druge. To povzroča velike težave pri delu varnostnega tehnika, socialnega delavca, pa tudi obratnih ambulant, ne glede na to, da tudi končni rezultat njihovega dela ni tak, da bi bili zaposleni delavci zadovoljni. To naj bi odpravila nova kadrovsko-socialna služba. Tudi na tem posvetovanju so poudarili, da so obratne ambulante velika pridobitev za delovne kolektive. Ne bi bilo prav, če bi zdaj spreminjali njihov položaj, nasprotno, vsi bi jih morali podpreti pri njihovem nadaljnjem razvoju in razširjanju. Že danes je upravičen predlog, da bi uredili sistem finansiranja socialnega zavarovanja in ga poenostavili: zakaj ne bi mogla podjetja neposredno nakazovati obratni ambulanti tisti znesek, ki ga zdaj vrača socialno zavarovanje, potem ko ga je dobilo od istega podjetja? V ospredju vse razprave je bil referat o vprašanjih in nalogah HTZ službe v podjetjih kovinske industrije, ki je po številu nesreč prva. Letos se je število nesreč nekoliko zmanjšalo, še vedno pa primerjave z mednarodnimi statistikami kažejo, da je pri nas v tem pogledu vse prej ko zadovoljivo stanje. Vzrokov je več: težki in nevarni delovni pogoji, zaradi katerih je tudi fluktuacija delavcev velika, torej veliko število novih delavcev, prehod z obrtniškega načina dela na industrijski itd. Nemajhen vpliv pa ima tudi dejstvo, da imajo le v 15 podjetjih dobro uvedeno HTZ službo, v katerih dela 17 varnostnih tehnikov. To število je majhno, posebno, ker gre za večja podjetja. Sicer pride v kovinski industriji na približno 1000 delavcev 1 varnostni tehnik! Posebno porazno sliko kažejo manjša podjetja in obrtne delavnice. V številnih manjših podjetjih so komisije za HTZ dobesedno samo na papirju, čeprav prav manjšim podjetjem nesreče pri delu (ki so v njih številnejše!) povzročajo večjo in občutnejšo škodo kakor večjim, pa če spet zanemarimo najvažnejše pri vsem tem: število delovnih invalidov nenehno raste. Vemo, kaj to pomeni za družbo in kaj za prizadete! Se vedno pa se prav manjša podjetja izgovarjajo, da nimajo sredstev in zato ne morejo organizirati varnostne službe. Če je tako, pa kaže razmisliti o predlogu, da bi več takih podjetij skupaj organiziralo oddelek za varnost pri delu. V takšnem oddelku bi moral seveda biti tudi varnostni tehnik, kar pa ne pomeni, da bi bil za varnost pri delu odgovoren samo on; za to so odgovorni vsi, predvsem pa vodstvo podjetja, tako delavski svet kot direktor. Vendar ni vseeno, kdo je varnostni tehnik. Se danes nimamo šole, ki bi vzgajala varnostne tehnike. Sindikat kovinarjev predlaga, da bi za sedaj v vseh sred-njetehniških in industrijskih šolah uvedli v zadnjem letniku razširjen pouk o delovni varnosti (ta predmet naj bi bil obvezen v vseh letnikih!) in tako dali možnost posameznikom, da se specializirajo za poklic varnostnega tehnika. Nač manj niso važna tehnična zaščitna sredstva, ki jih prav kovinarji najbolj pogrešajo in jih je za kovinsko stroko najmanj, ne glede na to, da so tu najbolj potrebna. Velikokrat so tudi neprimerna. Nujno je potrebno izboljšati preskrbo z osebnimi zaščitnimi sredstvi, ki pa ne smejo biti le komercialno blago, kot so danes. Zato ni prav, da so ta sredstva, če so uvožena, ker jih pri nas ne izdelujemo, tako draga. > To vprašanje pa ima tudi drugo stran: uporaba zaščitnih sredstev ne pomeni, da ni potrebno odpravljati vzrokov škodljivih vplivov, zaradi katerih morajo imeti delavci pri delu še posebna zaščitna sredstva. Na posvetovanju v Mariboru so še posebej opozorili na pomen varnostne vzgoje delavcev, pri čemer lahko odigra pomembno vlogo tovarniški list, ki ga imajo v mnogih podjetjih. Pokazalo pa se je, da le-ti zelo malo pišejo o nesrečah pri delu, še manj pa o vzrokih nesreč. Tudi raznih opozoril in plakatov so se pričeli ponekod »sramovati« in novejših niti več ne izobešajo, češ »to tako ne pomaga«. Seveda, samo to ni dovolj, toda če bodo v vseh podjetjih dobro organizirane HTZ službe in če bodo dosledno izpolnjevali vsi vse svoje naloge, ki so jih na tem posvetovanju registrirali v 18 obsežnih točkah, bodo tudi plakati služili svojemu namenu. Kar pa je najvažnejše, nesreč bo veliko, veliko manj! D. D. odgovor kratek, da je namreč Vaša odpovedna zadeva z odločbo upravnega odbora pravnomočno urejena. Ni pa izključeno, da Vaše delovno razmerje vendar — le še traja- Treba je le ugotoviti, ali je odpoved zakonita. Iz odpovedne odločbe same tega ni mogoče presoditi oziroma bi lahko celo dovoljevala domnevo, da ni zakonita. Preden izda direktor odpoved, mora poprej dati komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij predlog za odpoved. In šele če ta komisija sklene, da naj se delavcu odpove, lahko direktor izda odločbo o odpovedi. Torej je potrebno v Vaši zadevi takoj ugotoviti, ali je direktor izdal odpovedno odločbo na podlagi poprejšnjega sklepa komisije, da se Vam da odpoved. Ce takega — povdarjamo poprejšnjega sklepa — ni in je direktor kljub temu izdal odločbo, je ta nezakonita. Ce pa je bil najprej tak sklep komisije za sklepanje in odpovedovanje in Vam je direktor odpovedal na podlagi takega sklepa, je odpoved pravno veljavna in Vi niste več v delovnem razmerju. Ako boste ugotovili, da takega sklepa ni bilo, da je torej direktor odpovedal brez takega sklepa, potem vložite na okrajno sodišče tožbo z zahtevkom. da se s sodbo ugotovi, da je odločba o odpovedi nezakonita in da torej še vedno obstoja delovno razmerje. Za tak primer pa je okrajno sodišče pristojno. Vse ostalo pa v Vaši zadevi na pride v poštev. NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE P. S. Ilirska Bistrica: Od maja dalje ste zaposleni v podjetju in živite ločeno od svoje družine, ker ne morete dobiti stanovanja v novem kraju zaposlitve in ga Vam tudi podjetje ne preskrbi, žeprav Vam ga je prej obljubilo. Ko ste zaprosili za nadomestilo za ločeno življenje, ste dobili odgovor, da Vam ta ne pripada. — Odgovor: Po 227. členu zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do nadomestila za ločeno življenje. Pogoje za to nadomestilo in njegovo višino pa določa tarifni pravilnik podjetja. Po odredbi o najmanjših zneskih povračil stroškov za službena potovanja, za terensko delo in nadomestil za ločeno življenje delavcev gospodarskih organizacij (Ur- 1. FLRJ, št. 26/59) ima pravico do nadomestila za ločeno življenje delavec samo, če živi sam v kraju zaposlitve, stanovanja za družino ne more dobiti in se na delo v kraj zaposlitve ne more voziti vsak dan, ker je kraji kjer živi družina, preveč oddaljen od kraja zaposlitve. To pravico pa mora delavec dokazovati s potrdilom stanovanjskega organa, da je vložil prošnjo za stanovanje, da pa ga ni dobil. Sami presodite, če izpolnjujete vse te pogoje. Ce jih, potem imate pravico do nadomestila in sicer najmanj do zneska 4000 dinarjev bruto po določbah omenjene odredbe. L. J. G. Logatec: Gornji odgovor velja tudi za Vas, če ste se zaposlili v gospodarski organizaciji. Ce pa ste ostali zaposleni v javni službi kot javni uslužbenec, potem se mora Vaše vprašanje presojati po 27. čl. uredbe o potnih in selitvenih stroških. Po tej določbi pa lahko uveljavite pravico do nadomestila za ločeno življenje samo, če bi bili premeščeni po službeni potrebi. Ker pa ste menjali zaposlitev po svoji lastni odločitvi, te pravice nimate, če ste ostali javni uslužbenec. Minulo soboto so se v Mariboru sestali predstavniki slovenskih kovinarjev in razpravljali o ustanovitvi kadrovsko-socialne služb« v svojih podjetjih. Dosedanji organi, ki se ukvarjajo s skrbjo človeka, v proizvodnji namreč niso mogli kompleksno reševati namen enotne kadrovsko-socialne službe: vsestranska, predvsem pa preventivna skrb za zdrave ljudi, za njih dobro počutje. "" Motiv iz železarne v Štorah Škodoželjni nasmeh volje in moči BEŽEN RAZGOVOR, KI NAM PREDSTAVLJA ŽIVLJENJE MAJHNEGA MESTA S POMEMBNIMI NAČRTI Na oglasni deski pred občinsko hišo zija v prazno ulico razcefran Plakat. Jedrnato, z velikimi črkami napisano obvestilo za zbor volivcev! Tam, kjer se je lepilo tesneje vsesalo v les, ohranja list nekaj besedi svoje vsebine, medtem ko je njegove vogale že davno potrgala poredna roka razkuštranega šolarja. Kakršenkoli že, plakat nikomur ne Zastavlja poti. Četudi ga kdo ošvrkne s pogledom, potrebuje le bežen dih, da si zapomni par, še čitljivih besedi. Tudi Lojze je šel v ranem jutru mimo njega. Nemara bi ga niti ne opazil, da ga ni nanj opozoril znanec. Beseda je bila le mimogrede navržena, a je vendar začela razgovor: »NI te bilo na zborovanju!*' »Prav čas imam za takšne stvari! Sicer pa, saj tako ali tako ni bilo nič novega.*! Malomaren zamah z roko je podkrepil nevoljo, ki je sicer tajila sama sebe: »Pred letom dni sem na takšnem sestanku nekaj pogodrnjal. Ali mi* sliš, da je kaj zaleglo!?« Alojz Berge je delavec. Zaposlen je kot kotlar v lesni industriji. Delovni čas si je po svoje razdelil. Tri cigarete in osem uric je naokoli! Namreč, šele ko napolni sušilnico z novim zalogajem svežega lesa in zapahne-vrata ter zavrti ročico za dovod vroče pare, si nažge Dravo. Dim kolobari toliko časa, da mu zleze manonseter na rdečo črto. Tu je meja, drugače lahko kotel raznese! Potlej bi spet morali sušiti les na soncu Ih zatrpavatl z njim že tako siromašna skladišča. V odmerjenem delovnem času trikrat naloži peč in trikrat se preda opojni slasti cigarete. »Beseda ni konj! Večkrat jo poveš, bolj zaleže!« Martinjak je hotel biti prepričljiv. Kot starejši sindikalni delavec 3e rajši nabiral dragocene izkušnje v takšnih srečanjih kot pa na dolgoveznih sestankih in konferencah. Tam je bilo vse preveč uradno. Ljudje so govorili in poslušali, poslušali in govorili, a pri tem so jim rnisli uhajale kdo ve kam. To je le nekaj drugega, kadar si dva človeka sama izmenjata sl&j prav in čeprav v ranem jutru na zapuščeni cesti. »Zagledali ste se v tarifne pravilnike, na vse drugo pa pozabljate!« Očitek je bil pravzaprav hudomušen, zadel je pa le! Zadnji meseci ZGORAJ: V PODOBI MESTA SE SKRIVAJO DELOVNI USPEHI V TOVARNAH; TE ČETVOR-CKE JE ZGRADIL IMPOL ZA SVOJE DELAVCE. - TOVARNA JE KOT UČILNICA, KI NE POZNA DELOVNEGA ČASA. _ SPODAJ: OB SODOBNIH strojih in dobri organizaciji DELA - PRIZADEVEN Delavec, več res ni treba Za VISOKO PROIZVODNJO. - Zastarele peči opozarja- J0 GLAZUTARJA, DA JE PROIZVODNJA OB NJIH ODVISNA Predvsem od njegovih Rok. (Fotoreporter: Milan Šparovec.) so bili prepolni razglabljanj in modrovanj okoli novega načina nagrajevanja. Prizadevnejši so si znali ukrojiti suknjo, da se jim zdaj prilega ko ulita; drugi pa še zmerom vtikajo nit skozi šivankino uho. »To menda ni res! Potegujemo sc le za važnejše reči, za druge bo še zmerom dovolj časa.« Toda, čas beži! Ljudje naj bi se navadili na postavljanje in izpre-minjanje rokov. Zdaj je na vrsti prvi januar! Novo leto vselej razgrne nove načrte. Da so ti načrti dobronamerni, ne gre oporekati; ali pa so tudi izvedljivi, o tem obotavljajoče pripoveduje mestna kronika^ Začelo se je pri pomarančah! Neki dan so zarežale iz izložbenih oken in vznemirile meščane. Redkokateri si jih je privoščil, saj je moral obenem s kislimi krhlji pogoltniti tudi zasoljeno ceno. Ljudje, ki potujejo, so znali povedati, da so isti sadeži sončnega juga v drugih krajih pri nas za sto in več dinarjev pri kilo-, gramu cenejši kot pa v trgovinicah njihovega mesta. Vzrok za negodovanje je bil na dlani! Dopolnjevalo ga je nenavadno tekmovanje meščanov, ki so hiteli ugotavlajti razlike v cenah še pri drugem blagu — tekstil, galanterija, kolonialno blago — v drugih mestih! Povsod so beležili lastno škodo. Med vsemi se je hitro našel, ki je z administrativno natančnostjo ugotovil, da je v kraju, ki šteje 30.000 prebivalcev, kar pet trgovskih podjetij, ki ustvarjajo na leto kakšnih 800.00 dinarjev čistega dohodka ob prometu 300 milijonov! To je komaj za plače prodajalcev, če upoštevamo še izplačilo »obveznega dobička«, na katerega so se ljudje navadili in »ga ne kaže zanemarjati«. Da bi danes ta podjetja ne delala v izgubo, si pomagajo s »konkurenčnimi« cenami. Mnenje potrošnikov je za njih španska vas in jih prav nič ne razburja; še zmerom je na boljšem tisti, ki doma drago kupuje kot pa oni, ki se vozi v večja mesta, Celje in v Maribor po cenejše blago in razliko v ceni zapravi že na vlaku ali pa v avtobusu. Zbor volivcev je nekoč, da, to je bilo res nekoč, že razpravljal o odrešilni možnosti združitve trgovskih podjetij v korist potrošnika. Celo slikovite številke so okitile smisel in pomen te združitve. Manjša režija, večja izbira blaga, enotnejše in primernejše cene ter niti ne ,na kraju obetajočih dokazil: ob večjem prometu še pet milijonov čistega dohodka, kar bi lahko v precejšnji meri odpadlo na modernizacijo zastarelih trgovskih lokalov. Za stvar se je zavzel Zbor proizvajalcev. Tudi Trgovinska zbornica. Družbene organizacije. Sklicevali so komisije. Potrošniški svet je dobil nalogo, naj čimprej uredi, kar se urediti mora. No, vse skupaj pa je ostalo le pri dobri volji. Moči je zmanjkalo, šopiril se je le škodoželjni nasmeh trgovcev, ki so še naprej razpredali svojo štreno. Martinjak je vedel, na kaj cika Lojze, zato je previdno zamolčal obete, ki bi jih ob drugi priliki in komu drugemu nasuli kolikor "bi hotel. Ob trgovini se je že marsikdo ^opekel! Ko so se že pfav vsi naveličali nehvaležne igre, so ponudili karte — sindikatu. Le-ta je povlekel najvišjega asa in hočeš, nočeš, je moral nadaljevati tam, kjer so drugi malone obupali, to je — na začetku! Red bi bil torej, da bi se najprej pogovorili z volivci. A volivci so že nekajkrat zastonj nosili svojo kožo naprodaj. »Vstaneš in rečeš, a kaj imaš od tega!? V oči padeš, to je vse. Vsak pa si le svoje misli in ne bo prav nič drugače ukrenil, kot si je to vtepel v glavo, pa če se razleti svet zavoljo tega!« Lahko, da so tudi to že izkušnje! Alojz ve, da bi lahko omejil tiste svoje tri cigarete na eno samo, ako bi bilo to potrebno. V podjetju se pogovarjajo o novem sistemu nagraje- , vanja že od takrat, ko so se metalurgi v Impolu začeli hvaliti s svojim zaslužkom. Več napraviš, več ti pripada! Tudi ob peči, v kateri se suši les, bi se dalo stisniti pri kubi-kih. Menda bi kotla še ne razneslo, če bi zdrknil manometer za las čez rdečo črto!? Predvsem pa bi se Alojz zasukal pri čuvanju odpadnega materiala. Se zmerom je med škartom nekaj povsem uporabnih kosov lesa. Da, potlej bi sploh ne imel več časa za tretjo Dravo! Ampak, o vsem tem se še zmerom samo pogovarjajo, delavci pa uhajajo. Besede še niso dejanja! Z glažutarji je podobno! Peči se jim bodo kmalu sesule na glavo, do denarja pa se ne dokopljejo, da bi jih prezidali. Ustvarili naj bi lastna sredstva iz čistega dohodka! Samo s skrbnejšim izkoriščanjem odpadlega stekla še ne bodo dvignili proizvodnje, čeprav lahko prihranijo s tem nekaj milijonov na leto. Zdaj se sicer zavzemajo za spodbudnejši način delitve dohodka, kar bo vsekakor vplivalo na storilnost posameznika in dvignilo proizvodnjo, ne bo pa čez noč uresničilo že pripravljene elaborate o gradnji nove steklarske Industrije. »Praviš, da se nismo zagledali v tarife? Jaz pa sodim drugače in vem, da ne trdim nemogoče! Poglej!-V Oplotnici, pa v Pragerskem, v tovarni olja in vrag si ga vedi še kje, povsod se pogovarjajo samo o tem. Za zgled jemljijo Impol! Dobro je to, samo čas je, da ta zgled začenjamo tudi uporabljati, ne pa, da neprestano določamo nekakšno r6ke in ob tem pozabljamo na vse ostalo, od česar je tudi odvisen naš vsakdanji kruh!« V zameno za odgovor, je Martinjak le prikimaval. Kdo bi se pro-tivil resnici, s katero je lahko po-rožljal vsak delavec. Cisti račUni med kolektivi v tovarnah in podjetjih toliko bolj opozarjajo na zanemarjeno dolžnost delavcev, upravljavcev, kar se tiče njihovega življenja izven ropota tovarniških strojev. Ta dolžnost, katere se sicer zavedajo, ždi nekje v ozadju. Nekateri jo celo hote potiskajo vnemar! Mesto vendar ne more živeti samo od urejenih odnosov delavcev v proizvodnji, niti ne od njihovih tarifnih postavk! Kaj pomaga ves napor na delovnem mestu in vsa prizadevnost za višjo storilnost, ko pa mesto z neurejenim, malomarnim poslovanjem pogoltne ves, težko pri-služen priboljšek. Kje_ šele, da bi mesto samo iskalo novih poti v zadovoljstvo delavca! In kljub vsemu pa bedi nad njim oko upravljavca, pravega gospodarja, ki mu je naša družbena stvarnost odredila mesto in mu dala besedo. Alojz je nadaljeval: »Samo stanovanjski bloki, ki smo s jih postavili v zadnjem času, še ne g pomenijo začetek in konec tistega g boljšega, o čemer radi govorimo!« || Martinjak se je zamislil: »Prav imaš! Najtežavnejše je g ujeti korak napredka na vseh pod- = ročjih istočasno!« Trn v peti so gostinska podjetja! g Ob obronkih Pohorja, med Roga- £g ško Slatino in Štatenbergom, na pro- =§ metni magistrali, bi lahko to srečno g mesto z boljšim gospodarjenjem g prispevalo k svojim proračunom, ne g pa, da v njem Životari devet gostin- g skih podjetij ob milijonu in več, ki g ga mora mesto plačevati kot »obve- g zen letni davek«, da gostilne sploh s lahko nudijo skromnim obiskoval- g cem pomanjkljivo postrežbo. Poudar- n jali so, tudi na zborih volivcev, da = bodo gostinska podjetja združili, to- g da gostilničarjem to nič kaj ne diši! g Se tega se manjka, da dobijo druž- = beno kontrolo na hrbet! Kot da ni g dovolj drugih brig in težav. V Poljčanah pa so odprli nov g obrat družbene prehrane. Njegovi | vestni obiskovalci se pohvalijo. Tu g pa, kjer je na kupu devet gostinskih g podjetij, za takšen obrat ni prosto- g ra. Delavci se hranijo zdaj tu, zdaj g tam, celo v privatnih kuhinjah. Pra- | vijo pa, da bodo na pomlad prihod- g njega leta odprli takšen obrat, ki g bo lahko pripravljal obroke hrane za g tisoč ljudi. = »Ce že nekaj napovedujemo, ne | smemo ostati pri besedah! Ne vem g zakaj je pri nas tako salamensko g težko nekaj napraviti, ko nam je Se so med nami ljudje, ki so pripravljeni storiti vse, pa tudi seči v blagajno podjetja in vzeti denar kolektivu in skupnosti, da bi si zagotovili kar najbolj lagodno življenje. Ni čudežnega sredstva, ki bi nas obvarovalo pred takšnimi škodljivci. Najmočnejše sredstvo je v naših rokah, v nas samih, v naši delavski poštenosti in zavesti, da je vse, kar imamo, naša last, da moramo čuvati to skupno lastnino ter vsakogar, ki pokaže le najmanjšo voljo, da bi segel po tej naši lasti, krepko usekali po prstih. Delavski svet, v katerem prevladuje ta zavest, organizira svoje delo tako, da onemogoči sleherno grabežljivo samovoljo posameznikov, pa naj bodo na takšnem ali drugačnem položaju v podjetju. V tistem podjetju pa, kjer delavski svet slabo deluje, se ukvarja z malenkostmi in osebnimi spori in ne vidi vsega svojega podjetja in interesa vsega kolektiva, kjer večina članov delavskega sveta le kima na sejah in ne organizira nikakršne kontrole nad poslovanjem — v takšnem podjetju najdejo ti škodljivci ugodna tla za svoje podvige. Tako podjetje je bilo tudi Stavbno podjetje Poljane v Ljubljani. V njem so vedrili in oblačili trije ljudje, ki so v nekaj letih s tatvinami in poneverbami oškodovali kolektiv in skupnost za nekaj milijonov dinarjev. To so bili: direktor Dušan Skubic, računovodja Ludvik Jaki in skladiščnik Matevž Janša. Ne bomo opisovali vsega, kar so storili (njihovih grehov je toliko, da jih v takšnem sestavku ni moč popisati, pa to tudi ni bistveno), zapisali bomo le nekaj najpomembnejših -akcij- teh ljudi — delavskim svetom in kolektivom v opozorilo in poduk. Ti trije svetniki so skupno s svojimi zavezniki— kmetom Susmanom iz Iške in Vinkom Kraševcem, ki je delal na upravi za dohodke občine Cerkno - spremenili Stavbno podjetje Poljane v svojo molzno kravo. Že leta 1955 so na primer ugotovili, da jim v skladišču ostaja 19 m3 lesa. Susman jim je s pomočjo Kraševca nabavil lažni račun, kot da jim je ta les prodal neki namišljeni Franc Žitko in tako so vzeli iz blagajne 439.000 dinarjev ter si jih razdelili: Jaki 160.000, Janša 70.000, ostalo pa je obdržal Skubic s tem, da je 70.000 plačal za lažni račun. Na podoben način so si decembra 1957 prisvojili 466.000 dinarjev. Kmet Susman je na podlagi lažnih računov, ki jih je pisal in žigosal Kraševec, dobavil podjetju Poljane 210 m3 smrekovega lesa. Ker so bili računi lažni, ni plačal prometnega davka in' je oškodoval občino Rudnik za nad milijon dinarjev Lani je gradbeno Brez ognja ni dima podjetje Poljane rušile neke objekte, v katerih so bili štirje železonosilci. Direktor Skubic si jih je prilastil in enega prodal lastnemu podjetju za 43.000 din&rjev, tri pa zasebnemu obrtniku Vrabcu za 55.060 dinarjev. Skubic Dušan, ki je bil tudi predsednik stanovanjske zadruge Vniversal, je izkoristil ta po- i ~ y. — : : t ** X,**, X***% z ** s, A -i, ni rJ G m (v rm a i vsem jasnm daMJrugače ne bomo da- 1 ložaj in z lažnimi računi ^dal gradbenemu leč prišli!« Lojze se ni jezil, le za malo se mu je zdelo! Vse družbene organizacije in teh je, da bi jih težko pre-štel na prste, zborujejo in sestankujejo z enakim dnevnim redom kričečih problemov, a sadežev ni. da bi jih obrali! Kot novost so stresli pred ljudi staro dejstvo, da ni v celem mestu niti ene prijavljene šivilje! Koliko pa je čevljarjev ali mizarjev? Kje so obrtniki in obrtniška združenja? Vsi ti imajo svoj prostor na papirnatih programih in seveda — napovedano rojstvo! Prve stanovanjske skupnosti, ki so zaživele v preteklem mesecu, naj to razvozlajo z organizacijo servisnih uslug. »Marsikaj od vsega tega bo ostalo v delovnem programu sindikatov! Dobro, zakaj na ne! Mogoče bo moral res Sindikalni svet spešiti zaspane korake drugih, da bo mesto zaživelo kot si želimo!« Obrnimo list! Martinjak in Aloiz sta mnogo hitreje menjavala misli kot pa smo mi beležili njun razgovor. Vsega niti nista omenila. Marsikatero pripombo jima je zamenjalo oko, v katerem je bilo več graje kot pa hvale Razšla sta se kot stara znanca dobra prijatelja. Vsak na svojo stran, a obadva z istim, nedokončanim stavkom Piko ob koncu tega stavka bo dodal nov plakat iste vsebine vabilo na zbor volivcev -ki bo prekril starega, razcefranega Ce že bodo njegove vogale spet raznesli paglavci, bo ostal domačinom Slovenske Bistrice globlje v spominu. saj bo svojemu delovnemu namenu pridružil tudi zavestno moč. da le ne bo vselej ostajal samo pri besedah in dobri volji! Dušan Kralj se in odboru šole v Sunju vagon desk, pri čemer je zaslužil 200.000 dinarjev. Kot predsednik zadruge je še pred lokacijo gradnje kupil in prodal opeko ter spravil v svoj žep 150.000 dinarjev. Med graditvijo je prodajal zasebnikom gradbeni material ter zadružnike oškodoval za poldrugi milijon dinarjev. Podjetje Poljane je tudi sklenilo pogodbo za obnovitev neke hiše na Starem trgu v Ljubljani, ki jo je podpisal predsednik hišnega sveta in nekdanji lastnik te hiše Zvonimir Olup, bivši trgovec. Hišni svet je plačal podjetju za popravilo te hiše 1,500.000 dinarjev. Olup in računovodja Jaki pa sta z vednostjo direktorja Skubica nekajkrat popravila in predelala ta račun, kupila električne štedilnike h* hladilnike - seveda zase in oškodovala hišni svet za 466.000 dinarjev. In koliko je še takšnih in podobnih podvigov teh treh svetnikov in njihovih prijateljev, ki so končali tako, da so si mašili v žepe tisočake na račun podjetja kupovali zase razno blago. Dogodilo se je celo, da je Jaki dvakrat knjižil račune, čeprav so bili plačani le enkrat in spravil 79.000 dinarjev, direktorju pa- je dal 90.000 dinarjev. Podjetje je medtem preživljalo krizo, toda -dobiček- so si vseeno delili. In ko jim banka ni več zaupata, pa bi morali izplačati le 80 °lo plač, so si denar izposodili od privatnikov. In potlej so spet na vse načine goljufali, da so ga vrnili. Vsega tega delavski svet ni vedel in tudi sindikat ne Leta in leta sta računovodja Jaki in direktor Skubic vlekla za nos delavski svet in sindikat. Prepirala sta se na sejah delavskega sveta, obdelovala drug drugega z najgršimi priimki, delavski svet pa je na dolgo in široko razpravljal o tem sporu in pozabljal na podjetje ter na kontrolo nad njunim delovanjem. Vse podjetje se je razdelilo na dva sovražna tabora. Jaki in Skubic pa sta se smejala tej naivnosti delavskega sveta in kolektiva, skupaj goljufala, hodila na izlete in bila v zasebnem življenju kar dobra prijatelja. Mar ni to dokaz, da v delu tega delavskega sveta nekaj ni veljalo. In tudi v delu sindikata. Zakaj nista delavski svet in sindikat zahtevala, naj računovodja in direktor poravnata svoje račune ali pa zapustita podjetje, saj je vendar razumljivo, da mora organ delavskega upravljanja upravljati podjetje, ne pa se več let prepirati okrog nekakšnega zasebnega spora. Zavoljo vsega tega je podjetje v zadnjih nekaj letih nazadovalo, ljudje so delali brez volje, člani delavskega sveta so neradi hodili na sestanke, v kolektivu pa ni bilo nikogar, ki bi skušal ugotoviti vzroke tega nazadovanja in nezainteresiranosti. Pravimo: brez ognja ni dima. V podjetju Poljane so videli le dim, ognja pa ne. In zato so v njem lahko toliko časa delovali takšni grabežljivci. Dejstvo je, da res nimamo čudežnega zdravila, ki bi nas obvarovalo pred takimi ljudmi, imamo pa delavsko upravljanje, imamo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da svoje delo organiziramo tako, da preprečimo sleherno grabežljivo samovoljo posameznikov. In prav bi bilo, da bi delavski svet Stavbnega podjetja Poljane — po vseh teh bridkih izkušnjah — temeljito razmislil o tej svoji dolžnosti. . Janez Voljč dogodki V SVETU ^ '; ' ' ' ž. " V' ' V.' OD TEDNA DO TEDNA Resolucija protikolonialne konference Ob zaključku dela Je III. protikolorualna konferenca za Sredozemlje in Bližnji vzhod v Beogradu rprejela resolucijo, v kateri je rečeno, da je obstoj kodonialnih režimov anahronizem, ki ogroža mednarodni mir. Udeleženci konference so na stališču, da je. treba odnose med narodi urediti na načelih spoštovanja suverenosti, enakosti, ne vmešavanja In spoštovanja pravice vseh narodov do samoodločbe. V tej zvezi je konferenca poslala vsem odgovornim silam poziv, naj skličejo konferenco za okroglo mizo. Ta konferenca naj bi dala pobudo za likvidacijo ostankov kolonializma po svetu na temelju omenjenih načel ter za zagotovitev miru in varnosti v duhu sodelovanja. Resolucija ugotavlja, da se bije v Alžiriji kolonialna vojna, ki je že zahtevala življenje milijo Alžircev. Konferenca je izrekla priznanje sinovom in hčeram Alžirije, ki so dali življenja za svobodo domovine, in zagotovila alžirskemu ljudstvu svo- COLOMBO — Oblasti še vedno iščejo organizatorje atentata na ministrskega predsednika Bandaranaika, ki je bil ubit 25. septembra letos. Na fotografiji: policija vodi enega izmed osumljenih. BUDIMPEŠTA — V odmoru med nedavnim kongresom madžarske partije so se znašli za obloženo mizo (od Jeve proti desni): ministrski predsednik Miinnich, Walter Ulbricht, Janoš Kadar in Nikita Hruščev. Jo trdno podporo in solidarnost v hudi preizkušnji, ki pride. Hkrati so pozvali mednarodno javnost, naj organizira ustrezne akcije, ki bi vplivale na francosko vlado, da bi začela' miroljubno In demokratično reševati alžirski problem. Resolucija prav tako zagotavlja podporo protlkolonlalnemu boju omanskega ljudstva, zahteva izvajanje resolucije ZN o Palestini, zavzema se za samoodločbo prebivalcev Malte, obsoja britansko politiko v Adenu in izraža obžalovanje zaradi obstdj&^britkhskih vojaških oporišč na Cipru. V resoluciji je rečeno, da je treba po-, lltično neodvisnost osvobojenih ozemelj okrepiti s popolno ekonomsko emancipacijo. Finančna, tehnična in druga pomoč nikakor ne sme biti povezana s političnimi ali vojaškimi pogoji. MONACO — Vso francosko Riviero je zajelo v minulem tednu strašno neurje. Dež nepretrgoma lije, veter pa piha z veliko hitrostjo ter podira in pustoši. Na fotografiji: razdejanje v okolici Monte Carla, ki pa je prava malenkost v primerjavi s prizori grozot v mestecu Frejusu, kjer je, kot je znano, voda podrla jez in z velikansko močjo zasula ter uničila skoraj ves zahodni del mesteca. Resolucija o Alžiriji v ZN Politični komite ZN Je v ponedeljek zaključil razpravo o alžirskem problemu. Sprejel je resolucijo skupine afriških in azijskih dežel. Za resolucijo je glasovalo 38, proti njej 28, glasovanja pa se je vzdržalo 17 dežel. Resolucija priznava alžirskemu narodu pravico do samoodločbe in poziva v alžirskem spopadu sprti stranki k pogajanjem. Na ta način bi v duhu Ustanovne listine in v skladu s prejšnjimi priporočili OZN lahko dosegli soglasje glede jamstev za uporabo načela samoodločbe, o načinu izvedbe splošnih volitev v Alžiriji in 6 ustavitvi sovražnosti. V Političnem komiteju sprejeto resolucijo bodo predložili generalni skupščini, v kateri bo potrebna dvotretjinska večina, da bo dokončno sprejeta. Milentije Popovič V ZAR Na poti iz Indije je prispel član ZIS Milentije Popovič v nedeljo v Kairo. Sprejel ga je predsednik ZAR Naser in se dve uri zadržal z njim v prisrčnem pogovoru. Razpravljala sta o mednarodnem sodelovanju. Razgovorom je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Kairu Rato Dugonjič. Pomilostitve na Kitajskem Kitajski tisk je sporočil, da je Vrhovno sodišče LR Kitajske sprejelo odlok o pomilostitvi in izpustitvi 33 vojnih zločincev in protirevolucionarjev, ki so že odsedeli deset in več let ječe. Vzporedno s tem so pristojni centralni državni organi in politične organizacije rešili sramotnega vzdevka »buržoaznih desničarjev« 120 osebnosti. Na seznamu rehabilitiranih je nekaj voditeljev demokratskih strank ter profesorjev višjih šol in inštitutov. Pekinško mestno sodišče je pomilostilo in oprostilo nadaljnjega prestajanja kazni 792 protirevolucionarjev in navadnih kriminalcev, »klobuk buržoaznega desničarja« pa so sneli z glav 932 pripadnikom organov oblasti, prosvetnih ustanov, umetniških in književnih vodilnih teles itd. Zadušen upor v Braziliji V Braziliji se je uprlo kakih deset desničarsko usmerjenih letalskih častnikov in nekaj oficirjev kopenskih sil, ki so odpovedali predsedniku Kubičku pokorščino in se zatekli v severne pokrajine dežele. Uporniki so sestavili v kraju Aragaoras štab in objavili manifest, v katerem so pozivali ljudstvo in oborožene sile ha revolucijo. Njihova akcija pa ni imela v deželi nobenega odmeva. Vlada jo izdala odločne ukrepe in je v 38 urah zatrla upor. BLACKPOOL — Angleški laburisti so imeli te dni izredno konferenco, na kateri so razpravljali o svojem neuspehu na nedavnih parlamentarnih volitvah. Čeprav razprava ni bila vesela, so jo laburisti končali po starem običaju, držeč se za roke in pojoč svojo partijsko himno »Ostanimo stari, dobri tovariši v dobrem in slabem!« EISENHOINERJEVA TURNEJA Prve dni decembra se je začela velika Eisenhowerjeva turneja, ki jo je napovedal predsednik ZDA takoj po srečanju s Hruščevom. Po obisku v Italiji je bil predsednik ZDA v Turčiji, Pakistanu, Afganistanu in Indiji, obiskal bo pa še Iran, Grčijo, Tunis in Maroko pa tudi Francijo in nekatere druge evropske države. Poglavitni namen turneje javno ni natanko določen. Sodijo pa, da želi Eisenhower ublažiti vznemirjenje in neugodje, ki ju je izzvalo njegovo srečanje s Hruščevom v mnogih državah zahodne skupnosti. Menijo, da jih hoče prepričati, da v nadaljnjih razgovorih s Sovjetsko zvezo ZDA ne bodo pozabile pravic in koristi svojih malih in večjih zaveznikov ter da ne bodo zahtevale niti ne sprejele sporazumov, ki bi škodovali le-tem. Toda ko pogledamo stvar od blizu, in ob podatkih o državah, ki jih bo predsednik ZDA obiskal, pridemo do nekoliko drugačnih zaključkov. Lahko bi namreč rekli, da Eisenhowerjeva turneja nima enega samega cilja, temveč da jih ima več, odvisno od tega, za katero državo, katero področje in skupino držav gre. Kar zadeva evropske zaveznike ZDA, naj bi jih nedvomno Eisenhowerjev osebni obisk pomiril; Eisenhower naj bi se nekoliko vdal njihovim zahtevam in jim omogočil za nadaljnji razvoj odnosov z ZSSR večje sodelovanje kot doslej, ko so ZDA preveč samostojno, pa tudi suvereno razpravljale z Vzhodom o svojih in občih zahodnih problemih, pa tudi o svetovnih zadevah. To velja posebno za Francijo, ki je javno zahtevala, da bi enakopravno sodelovala pri kakršnih koli odločitvah glede zahodne politike sploh in zlasti glede politike nasproti Vzhodu. Glede na vse to lahko štejemo za precej upravičeno mnenje, da pomeni Eisenhowerjev obisk v Parizu razen obiska v Indiji najpomembnejšo in najhujšo etapo. De Gaullova Francija očitno greši, ker išče v prizadevanju, da bi si okrepila položaj nasproti ZDA in sploh nasproti zahodnim partnerjem, zaslombo v Bonnu in Madridu, obenem se pa oddaljuje od afro-azijske politike in sploh od politike neopredeljenih držav. Ko gre po tej poti, zapušča ne samo svoje tradicionalne poti, temveč nekako — zlasti če upoštevamo daljše razdobje — spodsekuje sama sebi vejo, na kateri stoji. Kljub temu pa v temelju ne bi mogli ugovarjati njenim težnjam po enakopravnem članstvu v družbi velikih tako znotraj Zahoda, kakor tudi na vrhunskem sestanku med Vzhodom in Zahodom. Prav tako ne bi mogli videti v uresničevanju teh teženj, ne glede na motive, ki jih gibljejo, in taktiko, s kakršno jih uresničuje, drugega kot izraz upravičenih zahtev Evrope, da o njej ne razpravljajo brez nje in mimo nje. Ce to velja za Francijo, potem to seveda velja še bolj za druge, manjše evropske države, ki so že izrazile enako bojazen in enake zahvteve; zaradi tega bo prišlo na koncu Eisenhowerjeve turneje tudi do sestanka NATO v Parizu. Ker se bo zavoljo tega evropskega odpora nekoliko zakasnila vrhunska konferenca, tega ni treba šteti za zaskrbljujoč ali negativen pojav. Navsezadnje je bolje, da se konferenca na najvišji ravni nekoliko zakasni, kot pa da bi prišlo do nje v razmerah, ko evropske države sploh ne bi bile navzoče in ko ne bi sodelovala evropska politika. Na vrhunskem sestanku bodo namreč urejali predvsem probleme, ki zadevajo odnose med Vzhodom in Zahodom, to so pa večidel evropske zadeve, zato bi bilo lahko usodno, če bi odločali o tem brez ustreznega resničnega predstavništva Evrope. Drugi del turneje pomeni predvsem indijska etapa, v katero moremo popolnoma upravičeno vključiti tudi afganistansko. Tukaj cilj ZDA ne more biti enak niti podoben tistemu v Evropi ali pa v deželah Bližnjega vzhoda, ki so tesno povezane z Zahodom- Eisenho-werja so povabili v Indijo že pred nekaj leti. Toda do obiska je prišlo šele proti koncu njegove mandatne dobe, s čimer lahko tak obisk samo izgubi na vrednosti. Predsednik ZDA očitno prav do nedavnega ni štel za potrebno, da bi se lotil napornega potovanja do neopredeljene Indije in Afganistina; tega ni imel za potrebno, dokler se niso pojavile na azijskem prizorišču neke nove težnje in možnosti, ki v očeh ameriške politike danes upravičujejo napor, ki še včeraj ni bil videti vreden truda. Torej naj bi šlo, v končni konsekvenci, za obisk, ki si prizadeva izrabiti položaj, ki je nastal v indijsko-kitajskih odnosih in sploh v Aziji, odkar je prišlo do nedavnih kitajskih izgredov na indijski meji, za obisk, ki naj bi približal neodvisno indijsko polotiko Zahodu in ZDA. V tej smeri že močno delujejo tako v Indiji kakor tudi v sosednih neodvisnih deželah različne notranje in zunanje sile. Toda dokler bo stala Indija trdno in pokonci, dotlej ni podlage za resnej- še upe in kombinacije blokovske politike v jugovzhodni Aziji, Da je obisk v Indiji in Afganistanu navdihnil ta duh, lahko sklepamo razen drugega tudi po sadovih obiska v Turčiji in Pakistanu, kakor tudi po stališčih, ki so jih ob tej priložnosti uveljavile ZDA nasproti sedanjim vojaškim paktom in blokovskim zvezam v Aziji-Res lahko pripišemo izide obiska v teh državah vztrajnosti Pakistana in Turčije, toda ne bi bilo v skladu z resnic^ če bi pripisali vse in samo temu. Ti sadovi namreč niso videti popolnoma v skladu s politiko resnične pomiritve. Natančneje povedano govorijo v prid mnenju, da gre kljub pomiritvi v odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA iu pa hkrati s tem za politiko, da bi obdržali in utrdili bloke ter blokovsko politiko. Od tod bi lahko dobili nadaljnji zaključek, da veliki zares sprejemajo pomiritev in nekakšno koeksistenco, toda s sedanjih medsebojnih položajev in na njih. Pomirjevanja med Vzhodom in Zahodom si nihče ni zamišljal kot neposredno razpustitev blokovskih organizacij. Kaj takega je bilo najmanj mogoče pričakovati v prvih fazah pomirjevanja* Toda prav tako so malo kje pričakovali, do bi šla pomiritev in da bodo šla nadaljnja medsebojna srečanja po poti naporov za utrjevanje blokovskih vezi in utrditev blokov ter naporov za razširitev blokovskih pozicij na račun neopredeljene politike in izvenblokovskih držav. Ker so pa stvari vendarle videti take, potem lahko čedalje zanesljiveje sklepamo, da pomeni pomiritev za blokovske skupine, v našem primeru za ZDA, oddih, ki naj omogoči, da bi se utrdil lastni položaj, in pa sprejem koeksistence na teh pozicijah in z njih- Ker tudi na drugih straneh stvari niso videti dosti drugačne, je razumljiva previdnost neodvisne politike nasproti takemu in podobnemu pomirjevanja med največjimi, in pa njena zaskrbljenost glede posledic, do katerih bi neogibno prišlo, če se tako »pomirjevanje« ne bi ustavilo pravočasno in potem krenilo po boljši in pravi poti. Iti mora namreč po poti širokega pomirjevanja na vseh področjih sveta ob resničnem sprejemanju in resnični uporabi načela aktivne koeksistence med vsemi ljudstvi* vsemi narodi in državami, v skladu z ustanovno listino Združenih narodovih potrebami trajnega ter pravičnega miru* Jure Putnik ir sl ir ši tr či r< E v a o 1; ri 1, ti o n s s g š fc s t Pariz me je navduševal s svojo burno zgodovino, v Londonu sem bil prav tako hladen kot njegovi stalni prebivalci, v Stockholmu pa so mi bili ljudje najbolj všeč. To je menda edino mesto, kar jih poznam, kjer sicer najmanj govorijo o ljubezni. Zato nam je bilo tembolj všeč, ker je Jon, sekretar švedskega sindikata rudarjev, govoril ne le o zelo koristnem sodelovanju med rudarskimi sindikati Švedske in Jugoslavije, temveč tudi o človeških odnosih, o sedanji nujni potrebi, da se ljudje še bolje spoznajo in da — se imajo radi. Zgodba se je začela, ko so se naši rudarji prvič spustili v notranjost rudarske pošasti Kirune, inajvečjega mesta na svetu«, ali pa še prej, na gorskih prelazih med Norveško in Švedsko, na prelazih, obdanih z bodečo žico, skozi katero so Hek in njegovi tovariši reševali na pol žive partizane zasužnjene Evrope, in sicer v imenu svobode in ljubezni do človeka. Nas pet — štirje rudarji in jaz — je sedelo nekega večera v družbi vodnika, ki je svoje pripovedovanje poživljal z bogatimi rudarskimi izkušnjami, v prijetno majhni restavraciji blizu vhoda na tisto postajo podzemeljske železnice, ki o njej nihče v Stockholmu natančno ne ve, zakaj se imenuje prav T-Zentralen, zakaj ne na primer Jvafe-Zentralen ali kako drugače, pa čeprav samo Zentralen. Z nami je sedel tudi tovariš Jon. »Ko bi znal, bi zelo rad povedal nekaj besed v vašem jeziku,« je rekel Jon, »ker tisto, kar sem prej slišal,« je dodal in se nasmehnil, »kakor sami dobro veste, ni za vsako priložnost.« Res je, tisto, kar ga je neki veseli Jugoslovan naučil kdo ve kdaj, ni uporabno na vsakem mestu. Vzel sem list papirja in skoraj spontano napisal: »Imejte se radi, ljudje!« Jonu je bila misel všeč, mi pa smo jo nosili s seboj vseh tistih štirinajst dni, ko smo se srečevali z rudarji srednje Švedske. »Nas Švede je treba razumeti,« je razlagal Jon. »Združeni smo in previdni, kadar navezujemo stike s tujci, pa naj gre za posameznike ali za organizacije. Toda tistega dne, ko se prepričamo, da je prijateljstvo iskreno, ga sprejmemo z navdušenjem. »HEKOVk PARTIZANI Ko smo se nekega dne pogovarjali s krajevnim »finančnim ministrom« rudarskega sindikata, z dobrodušnim, simpatičnim Hekom, si nihče izmed nas ni znal predstavljati, da se skriva za umirjenim, pametnim izrazom na licu eden izmed številnih hrabrih Švedov, S POTI PO NORVEŠKI v katerih stanovanjih visijo dokumenti hvaležnosti in zlate medalje norve-' škega kralja »za hrabrost in nesebično požrvovalnost« pri reševanju partizanov iz nemških koncentracijskih taborišč smrti. »Ali je bilo tudi kaj Jugoslovanov vmes?« smo ga vprašali. Malo je razmišljal, potem pa je rekel: »Iskreno vam povem, ne spominjam se več natanko, koliko Jugoslovanov je bilo in koliko Rusov, ker... Takrat smo mislili na te ljudi predvsem kot na junake in kot na borce za svobodo.« Hek je imel rad ljudi takrat, ko bi ga to lahko stalo glavo. Kasneje nam je Jon pripovedoval, da je Hek s fantastično spretnostjo opravljal to nevarno, vendar plemenito delo tako rekoč pred očmi mnogih nemških vohunov. »VEM, DA IMATE TOVARNO« Pred nekaj leti sem moral malone vsakemu Švedu dopovedovati, da nisem Čeh, da Praga ni bila nikoli prestolnica Jugoslavije in da je pri nas dobro, da ne vem, kako je na Češkoslovaškem, ker tam nisem nikoli bil. Ko sem to povedal ravnateljici rudarskega muzeja v Falunu, se je prijazno zasmejala: »In kaj boste rekli, če vam povem, da kolektiv enega izmed rudnikov v našem bazenu pošlje vsako poletje po 150 članov v Jugoslavijo in da v tem kolektivu praktično ni več delavca, ki bi še ne bil videl Dubrovnika, tega raja na zemlji.« Zato se nam je zdelo skoraj povsem naravno, ko nas je simpatični in veseli upokojenec, ki naj bi nas vodil po železarni, sprejel z besedami: »Jugoslovani? Ej, pa pozdravite Tita!« Nisem povsem prepričan, da zna ta striček kaj posebnega o nas, za Tita pa ve. TOVARNIŠKI ODBORI IN KULINARIČNA SPRETNOST Vendar ne gre le za jugoslovanske partizane, ki so se skrivali tam daleč na severu, pa tudi ne za Dubrovnik in za gostoljubne jugoslovanske narode. Gre tudi za skupne misli iz vsakdanjega življenja delavskega razreda na kateri koli zemljepisni dolžini in širini. V rudniku, s katerega bakrom so pred več stoletij krasili vse dvorce evropskih kraljev in plemičev, iz katerega so ulili nešteto cerkvenih zvonov, tudi tistega v pariški notredamski cerkvi, v rudniku, ki o njem ponosno pravijo, da je obratoval že takrat, ko je Kolumb razmišljal, ali naj odkrije Ame- riko, smo se pogovarjali o temi dneva* o delavskem upravljanju v gospodah stvu pri nas in na Švedskem. »KSo _____je pri vas predsednik tovar« niškega odbora?« smo vprašali podpredsednika.. »Direktor naše tovarnet ker tako določa kolektivna pogodba,* se je glasil odgovor. Vprašujoče smo s® spogledali in šele čez čas vprašalb »Ali ste zadovoljni z delom tovarni' škega odbora?« »Vidite,« je odgovori* ta sindikalni delavec, kakor da nit1 sam ne ve, kako naj to razloži. »Iskre' no moram povedati, da smo od tovar' niških odborov pričakovali več, mnog0 več. To je malce daljša zgodba, ki j° boste morda bolje razumeli, če vaD1 opišem podrobnost s prvega sestanke našega tovarniškega odbora pred tri' najstimi leti. Takrat nas je direktor tovarne, t. j predsednik odbora, nag0' voril takole: »Torej, gospoda moja, dobili smo tudi tovarniške odbore, vend°{ vedite, da je slabo tisto kosilo, ki S® pripravi več kuharic.« Potem so se delavci — tako kaže ^ le počasi navduševali za misel, da bi 68 naučili te kulinarične spretnosti. J^5* ki je poslušal pomenek, je izrazil ob' žalovanje, da delavci žal ne' izkorišča' jo vseh možnosti, ki jim jih dajejo to' varniški odbori, kakršni so. K/isnej8 smo našli v Hekovi pisarni švedski ča' sopis, v katerem ie neki švedski nori' nar približno takole zaključil svoj® razmišljanje o tej temi: Kako dolg? bodo tovarniški odbori odločali pre?' vsem o tem, na katero okno naj daj0 to ali ono posodo z lončnicami? NASMEHI IN ŽIVLJENJSKA RAVE^ Sicer pa je v tej deželi marsikaj zares lepo: lepi so gozdovi, ki jih P°' zlati jesen, lepo je, da se prodajalk® cvetic zavedajo, da sodi njihov nasmeh« s katerim sprejmejo kupce, k življe0/' filci ravni Innn in rlo Tnlinec-nn ski ravni, lepo je, da Johnsson Nielsson ne kličeta z enega konca avi°' ivitioouii «6 euegtl Kunca ' busa na drugega in se ne vprašuje*® na ves glas, kako je bilo prejšnji veče v Luna parku oziroma v kitajske*0 varieteju. Lepo je, da dela sin univ®1! zitetnega profesorja med počitnice**^ v mlinu kot navaden delavec, da z®' služi »nekaj zraven« za tisti čas, ko s bo s starši odpeljal na dopust v ItaliJ®! Lepo je, da so nas pospremili vsi *J®' meščenci rudarskega sindikata in nari mahali z robci ter so — o tem sem Pre” pričan — takoj potem vneto, brez P°' sebnih pomenkov nadaljevali de*0' Vse to je lepo, najlepše pa je, da,na°: je Jon, medtem ko nam je na per°0 stiskal roke, odgovarjal na naše P?, zdrave: »Imejte se radi, ljudje!« ne? C. C- t r t s, * s f , h 'd v t t mr? o? zl z* & sr zt KAMBODŽA VČERAJ in danes Majhna dežela na indonezijskem polotoku se v so- dilo neodvisnost dežele in izrazilo ~ 3 ! ! trdno odločnost, dokončno obra- dobnein svetu čedal je bol j uveljavlja s svojo odločno čunati z vsemi kolonialnimi oko-; ; ; 1 ~ vi. Po volitvah Kambodža ni bila zavzetostjo za miroljubno koeksistenco. Kambodža, dežela, ki uživa neodvisnost šele nekaj let, si je pridobila številne simpatije s svojo doslednostjo pri sirjenju idej aktivne nevtralnosti in ostajanju izven blokov. Pogosto ji pravijo »mala Indi ja«. S tem uspeš-no primerjajo njeno politiko in ideje s politiko te Velike miroljubne dežele._____________________________ Kambodža je v južnem delu ‘ndokitajskega polotoka, med Taj-7*0, Laosom, Južnim Vietnamom jh Siamskim zalivom. Na povrni 180.000 kvadratnih kilome-jtov živi pet milijonov ljudi, ve-chioma Kambodžanov ali Kme-r°v (4 milijone), najmočnejši [hanjšini pa so Vietnamci in Kitici (p0 400.000). Kambodža je Naravno zelo bogata, vendar za-‘‘adi dolgotrajne kolonialne obla-SM zaostala. Ima velika rudna bogastva, prostrane gozdove in božate reke. V osrednjem delu dežele, na Področju Velikega jezera živi ve-prebivalstva: skoraj štiri mi-Pjone. Tisto področje je zelo rodovitno. Ljudje pridelujejo riž in koruzo. Ribištvo je zelo razvito, donijo, da je Veliko jezero so-tazmerno naj bogatejše z ribami da svetu. Prav zdaj praznujejo ^ambodžani »-umik vode« in Predvsem lovijo ribe, ki so ra-riža njihova poglavitna hrana-R industrija je šele v povojih. , azen nekaj manjših tovarn ži-ilske industrije tako rekoč ni industrijskih objektov. Prevladuje oprtna proizvodnja. Burna in slavna zgodovina Današnja Kambodža je doživ-hala v svoji dolgi zgodovini bur-do spremembe. Vrstila so se sto--tja razcveta in moči, ki so se d^njavala z mračnim obdobjem Osvajalskih pohodov. V obdobju od 9. do 12. stoletja je doživljalo 8Wito kmersko cesarstvo naj-^etlejše obdobje. Potem je nje-šte^l S'aVa uSasn’ia Pod udarci francoskega Kambodža položaj protektorata. V letih med obema vojnama je močno protikolonialistično gibanje zajelo razen, drugih dežel indokitajskega polotoka tudi Kam- sila 1J 3 .X „ T T 3 1 — A „ —; 1 • _______i bodžo. Vendar je to gibanje preraslo v vstajo z orožjem šele ob koncu druge svetovne vojne. Po kapitulaciji Japonske in vietnamske -avgustovske revolucije« leta 1945 so v vsej Indokini izbruhnili množični oboroženi upori. Francija se ni mogla zoperstavljati temu gibanju, zato ji je priskočila na pomoč Velika Britanija, ki je zasedla Kambodžo. Ko so se razmere nekoliko uredile, je Velika Britanija v začetku leta 1946 Kambodžo vrnila Franciji. Januarja leta 1946 je Francija organizirala v Kambodži prve splošne volitve, ki pa so se spremenile v pravi ljudski plebiscit. Prebivalstvo Kambodže je nastopilo proti francoskemu protektoratu in podprlo svojega takratnega kralja Norodoma Sihanuka-Kljub temu je Francija prisilila Kambodžo k podpisu pogodbe, v kateri je Kambodža priznala francosko oblast na svojem ozemlju: GVERILSKA VOJNA PROTI FRANCOZOM Močno protikolonialistično 'n revolucionarno gibanje v Vietnamu je odjeknilo tudi v Kambodži. V gozdovih .te dežele so se ustanavljali gverilski odredi, Id so konec leta 1952 že predstavljali pravo gverilsko gibanje,- Zaradi resnega položaja v Vietnamu se je Francija hotela izogniti na- več članica Francoske unije, ubrala je samostojno pot v ustvarjanju in oblikovanju notranjepolitičnega in gospodarskega sistema. USTAVNA MONARHIJA Kambodža je ustavna monarhija. Kralj je voditelj države in komandant oboroženih sil. Po ustavi iz leta 1947 ima zakonodajno oblast v deželi ljudska skupščina, ki jo volijo vsaka štiri leta, izvršno oblast pa ima vlada. Imajo tudi poseben kraljevski svet. Ta odobrava zakone, ki jih sprejme skupščina. Ljudska socialistična skupnost, ki jo vodi princ Norodom Siha-nuk, je najbolj vplivna politična v Kambodži in ima največ zaslug za graditev političnega in družbenega sistema. Sihanuk se je marca leta 1955 odrekel kam-boškemu prestolu v korist svojemu očetu Suramantu, da bi se lahko ves posvetil političnemu življenju. Kot kralj, tega ni mogel, čeprav je imel dozdevno velika pooblastila. Kamboški dvor je znan zaradi strogih pravil, velikega praznoverja in pretiranega dvornega ceremoniala. Za človeka, polnega energije in sposobnosti za neposredno upravljanje dežele — tak je 37-letni Norodom Sihanuk — so bili kraljevski pre-rogativi nepotrebno breme, zato se jih je odrekel- SOCIALISTIČNA SKUPNOST IMA POLDRUGI MILIJON ČLANOV govi modernizaciji bo graditev enotnega namakalnega sistema ob izlivu Mekonga in na področju pri Velikem jezeru. Potem bodo lahko namakali velike površine in moderno gojili kulture. kot so bombaž, sladkorni trs, juta, kava in druge. Velike industrijske investicije bodo vložili v razvoj živilske in predelovalne industrije, ki naj bi uporabljala domače surovine. BORKA ZA MIROLJUBNO KOEKSISTENCO Za zunanjo politiko Kambodže, ki jo v svojem programu zastopata Ljudska socialistična skupnost in njen voditelj Norodom Sihanuk, je značilna aktivna nevtralnost in miroljubna koeksistenca. Kambodža se ravna po bandunških načelih in dosledno ostaja izven blokov. Odklonila je ■ sodelovanje v paktu SEATO. Že večkrat je dokazala zvestobo tem načelom svoje zunanje politike. Princ Sihanuk je obiskal vrsto dežel in z neposrednimi sti- Ljudska socialistična skupnost ki z mnogimi državniki pripomo- uživa pri Kambodžanih velik ugled, kar se je najbolj pokazalo na splošnih volitvah leta 1955 in aprila 1958. Obakrat je dobila vse mandate v parlamentu. To je zdaj močna organizacija s približno poldrugim milijonom članov in s gel k urejanju medsebojnih odnosov. Potoval je po Sovjets-ki zvezi, Japonski, LR Kitajski, Indoneziji, Indiji, Filipinih, Poljski, Češkoslovaški, zdaj pa je bil že drugič v Jugoslaviji. Kambodžo in Jugoslavijo zdru- programom, ki vsebuje osnovne žuje iskreno prijateljstvo, zasno- d *7 V3 T -rvn 1"\ n #-» ▼ ▼ T -1,-1 »—1 ■ • .. „ a k— v Z U* L# ■ težnje Kambodžanov. Ljudska socialistična skupnost se odločno zavzema za demokratizacijo dežele, za pospešeno gospodarsko graditev in za boj proti korupciji. vano na podobnih glediščih in koristnosti medsebojnih odnosov. Na vabilo naše vlade je bil kamboški premier Sihanuk julija 1954 v Jugoslaviji. Poprej sta deželi P° njeni zaslugi so se občutno navezali diplomatske stike na razširile1 politične tradicije in rav$i poslaništev, ki so kasneje svoboščine državljanov. Ženske postala veleposlaništva. Obisk so dobilo volilno pravico, volivci ^o^Rtedšednika ZIS Svetozarja leta ^.culuuci, iabu jC aicui ict,a nianua.me uuuc, uveuu iyoi je znamo prispeval s na- V^h, indonezijskih in nazadnje 1953 priznala Kambodži neodvis- so volilne organe v pokrajinah in daljnji utrditvi zvez med obema ^ancoskih napadov. nost in suverenost. Pridržala si občinah. Na kongres Ljudske so- deželama- Takrat so se dogovo- Sredi 19. stoletja so Francozi je le pravico do vojaških operacij cialistične skupnosti sme vsakdo, rili o gospodarskih in trgovinskih Mvikrat prišli na ozemlje današ- proti Vietnamu. Po podpisu že- državljani lahko zastavljajo vpra- pogajanjih. Kot rezultat teh po-Kambodže, in sicer_med voj- nevskega sporazuma julija 1954 - sanja članom vlade in parla- gajanj so prejšnji mesec podpisali b«.''****“ osvajalcev. Kmerci šo^stanku novega močnega uporni- lahko odpokličejo poslanca pred Vuknianoviča v Kambodži Pogosto žrtve kitajskih, siam- škega žarišča, zato je sredi leta potekom mandatne dobe, uvedli 1957 je znatno prispeval k s Siamom, sedanjo Tajsko. Ko ® je leta 1857 končala francosko-larnska vojna, je Siam priznal rancoski protektorat nad Kam-- °džo, ki je bila dotlej v njegovi državi. Potem ko je Francija po-osvojila Indokitajski polo-je leta 1898 sestavila indoki-^isko zvezo, v kateri je dobila po tem sporazumu se je končala vojna v Indokini — je dobila Kambodža tudi mednarodno jamstvo za svojo neodvisnost. Kambodža je v celoti izpolnje- menta. Na gospodarskem področju je program Ljudske socialistične skupnosti predvidel izdelavo petletnega plana za gospodarski vala določbe ženevskih sporazu- razvoj. Težišče petletnega plana, Sihanuka je vsekakor nov pri-mov, že novembra leta 1955 je ki ga bodo začeli že letos iz- spevek k razširitvi in krepitvi razpisala splošne volitve. Ljud- polnjevati, je na razvoju kme- prijateljskih stikov med obema stvo Kambodže je soglasno potr- tijstva. Poglavitni korak k nje- deželama. T. O. v Kambodži trgovinski in plačilni sporazum ter sporazum o znanstveno - tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Kambodžo. Drugi obisk premierja Norodoma Obnovljena Japonska Pred drugo svetovno vojno SO japonski socialisti Tradicionalno nizki delavski zaslužki socialiste, pa sodeluje s SOHYO (8,9 >»n __ V • -T • L i m • !• subvencije za cene r»rntT3rr»^m7. mllitnn« *lnrww\ ncnp£nr\ irccH rvH Opravljan o značaju predvojne Japonske. cjafisti, ki so sprejeli marksistično ideologijo so- listi govo-zmu« — namenjenih izvozu, sc ponsklm kapitaliston proizvodov, so omogočile ja-sorazmerno nagel prodor na tuje trge. Mrzlica za osvajanje teh tržišč je zanesla japonske strokovnjake In z njimi tudi Investicije v dežele Jugovzhodne Azi- mi-afriško ki so sprejeli marKsisticno ideologijo -rilQo lahko o specifičnem »japonskem marksi s° uveljavili svoje mnenje, da je Japonska iz dobe . ______________ tesarstva pred drugo svetovno vojno - čeprav je Juimdvlh letmpa" fu"e'aLs,u uosiia tudi levdalisticne težnje iz srednjega veka — ceimo. Da bi si zagotovili dobičke Predstavljala značilno kapitalistično deželo z oblastjo teže?oPjaponsMedkap?Sistikonkur€ncl' elekapitala, z vsemi manifestacijami, ki so lastne ‘Bančnemu kapitalu, predvsem pa s težnjo po ekspan-2lJi in zasužnjevanju drugih narodov. okupacijo, ter obnovila vsaj nekaj nekdanje -moralne vzgoje«, pri tem pa se vladi odločno upirajo ne le sindikat prosvetnih delavcev, temveč tudi najširši sloji ljudstva. Povojni gospodarski vzpon Japonske je organiziral zasebni kapital ob Izdatni ameriški pomoči. Izkoriščal je konjunkturo med korejsko, vojno, obdobje, ki ga japonski kapitalisti na-zlvajo »korejski raizcvet«. Milijarde ameriških dolarjev, ki so bile namenjene za nakup vojaškega materiala zornost zaradi morebitnih posledic' In Štsv^vSa de3stva Američani niso upo-3audovolj ali pa sploh ne. Izhaja inilz naPačne ocene vloge cesar-hetn unperija, zato so se v povoj-JaPonP?zadevanJu za demokratizacijo ČernJ^e zavzemali predvsem za uni-litinT Ysega, kar je bilo povezano z hoteuJorjem, ter niso ali pa niso ka J1 doumeti, da je bil cesar le lut-tev iorol!:ah velekapitala. Ta ugotovi-bjs Pomembna za boljše pojmova-tportaadanjih teženj japonskega go-^varstva in politike. stranska demokratizacija tovhl f,Uflna^tih letih po drugi sve-tafeo ni ie japonsko gospodarstvo ^°S]>v4 *3rec*0va^0- da !le »japonski čudež« malone zasenčil ‘ »nemški čudež«. Glisti Japonskem priznavajo celo so-da j®- ameriška okupacija boiuf* Pripomogla k demokratizaciji Jlsti življenja v deželi. Socia- včasih 3,4 %, poredko 7,1 %. Muzicira pa stalno 3,4%, včasih 4,7% in poredko 6,3%. V anketi je bilo med drugim tudi vprašanje »Zakaj se ne ukvarjate s svojim najbolj priljubljenim razvedrilom?« Odgovori na to vprašanje: ker nimam denarja (29,1%), ker delam v izmeni (29,1 %), ker nimam časa (28,6%), ker sem preutrujen (20,2 %), ker stanujem predale® (13,0 %), ker tega ni v mojem kraju (8,8 %). Postopno in načrtno Ob nekaterih najbolj splošnih podatkih smo našim bralcem posredovali v glavnem samo tisti del rezultatov ankete CS ZSJ, ki govori 0 udejstvovanju na kulturnem področju. Vendar tudi ti rezultati kaže* jo, da je postalo izkoriščanje prostega časa pereče družbeno vprašanjei ki se ga ne moremo izogibati ali g3 zanemarjati. Seveda pa je iluzorno iskati hitr® in popolne rešitve celotnega problema prostega časa. Razvoj in napredek je mogoče zagotoviti samo s postopnim in načrtnim ustvarjanjem in izboljševanjem pogojev za večji fond prostega časa ter za njegovo smotrnejše izkoriščanje v smislu duhovn® in telesne rekreacije delovnega človeka. Podatke iz navedene ankete sm® vključili v našo serijo reportaž zli’ je v vašem kraju poskrbljeno za kul' turno razvedrilo. Serijo bomo zaključili v prihodnji številki s podrobnejšimi Odgovori na kulturna vprašanj3 iz podobne ankete, ki je bila nedavno organizirana v treh naših industrijskih krajih: v Trbovljah, o3 Vrhniki in v Medvodah. j:',,.''.;;' in domačih delih pa za sedaj Še ni bilo sledu. — S nega in delavskega upravljanja v FLRJ Prireditelji se bodo morali odločiti tudi glede H sodeluje nad 700.000 oseb, vidimo, da do- S./. £>&£?** 1 goče popularna, nikakor ni v prid! — Prijetno je učinkoval kratek in preprost vezni tekst med posameznimi točkami. —i— Sih in ožjih družbenih problemov. To je ne samo značilnost našega družbenega sistema, ampak tudi najučinkovitejša pot za čimbolj popoln in vsestranski razvoj osebnosti. TRBOVELlSKl GODBENIKI V TRSTU Zabavni orkester Svobode Center iz Trbovelj je 5. in 6. dece®1, bra na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostoval na Tržaške#; irboveljčani so pod vodstvom prof. Mihe Gunzka priredili konceh v dvorani stadiona »1. maj« ter igrali na plesni prireditvi, ki jo organizirala skupno vsa prosvetna društva na Tržaškem. naslovom »Zabavni orkester rudarjev iz Trbovelj« je o gostovanj11 pisal tudi »Primorski dnevnik«, ki ugotavlja lepe kvalitete orkestr# Na sliki: Trboveljčani na ljubljanski železniški postaji. =?:“ ZA ŽIVO SOLO Novi zakon o osnovni šoli daje v okviru šolske reforme vse možnosti za čimtesnejšo povezavo staršev s šolo in šole z organizacijami, ki so poklicane za usposobitev mladega rodu za bodoči poklic in življenje. Videti je, da tudi v zasavskih revirjih stremijo za tem, da bi šolo kar najtesneje povezali z družbenim dogajanjem. Povečani napori v tej smeri so že dali vrsto konkretnih rezultatov. Šola ni več osamljena v svojih vzgojnih in drugih prizadevanjih; danes so v Trbovljah, Hrastniku in drugod gospodarske organizacije prevzele patronate nad šolami. Zanimivo je, da tako sodelovanje ni zasnovano zgolj na materialni pomoči podjetij šolam, marveč so njegovi smotri mnogo širši in pomembnejši. Organi delavskega samoupravljanja pričenjajo spoznavati, da jim je družba naložila odgovorne dolžnosti tudi izven Podjetij, v komuni, in da so odgovorni za razvoj občine na vseh področjih družbenega življenja. Predstavniki delavskih svetov zdaj večkrat prihajajo v šole, se zanimajo za napredovanje učencev, za materialne in druge prilike šol in potem na svojih zasedanjih pojasnjujejo Vse, kar so slišali in videli v tej ali oni šoli. Kolikšen napredek, že pomislimo, da še pred dobrima dvema letoma ni bilo sledu o sodelovanju podjetij z učnimi zavodi. Po svoje zanimiva je tudi sestava novih, šolskih odborov, ki so jih pravkar izvolili zbori volivcev v zasavskih občinah. V teh organih družbenega upravljanja je zdaj znatno več delavcev, ki se zavedajo Važnosti tega opravila in bodo Vsekakor zelo aktivno sodelovali pri odpravljanju pomanjkljivosti in slabosti in si prizadevali, da bi šole v novih pogojih Čim bolje uresničile bistvo reforme. V Trbovljah so v tej smeri storili še korak dalje. Spoznali so, da čedalje tesnejše sodelovanje učnih zavodov z življenjem v komuni terja tudi povezavo staršev s šolami. Res, da je bila Povezanost staršev s šolo. Posebno privlačna oblika takega sodelovanja so bili roditeljski sestanki. Malokdaj ti sestanki niso bili polnoštevilno obiskani. Starši so se v zadnjih letih dokopali ®t> spoznanja, da je današnja šo- vse kaj drugega kot nekdaj, *° so sami sedeli v šolskih klo-Pnh. To spoznanje jih je napoto, da so postali na zborih volivcev, v množičnih organizaci-livcev, v množičnih in družbenih °rganizacijah in v gospodarskih organizacijah tolmači najrazličnejših problemov šol na njihovem območju in se prizadevali pomagati šolskim oblastem pri njihovem važnem opravilu. Vendar je v tej splošni in povečani povezanosti staršev s šolami ostalo marsikaj na starih kolesnicah. Roditeljski sestanki so bili stereotipni; najbolj pogosto so se po seznanitvi z nekaterimi splošnimi problemi šele usmerili na vprašanje o napredovanju posameznih otrok v tem ali onem razredu. Malokje in malokdaj je bilo na teh sestankih govora o tem, kako naj starši sodelujejo in pomagajo, da bi se njihovi otroci bolje učili, resneje razumeli šolski pouk; skoraj nikoli pa šolniki niso govorili o vzgoji staršev, ker pač niso hoteli načeti tega problema. Zato se je Svet za prosveto pri Občinskem ljudskem odboru odločil preusmeriti roditeljske sestanke in jim dati naprednejšo vsebino. Odslej bodo starši na vsakem roditeljskem sestanku najprej poslušali kratko predavanje o predšolski dobi otroka, o domači vzgoji otroka, o otrokovih nagnjenjih in zdravstveni problematiki, o prehrani otrok, pa še o nekaterih drugih važnejših vprašanjih otroške vzgoje. Samo del roditeljskih sestankov pa bodo posvetili vprašanjem šol in vzgoje otrok v šolah. Namen je očiten: šolske oblasti in Svet za prosveto se zavedajo, da bi v šole za starše ne mogli privabiti vseh staršev, na roditeljske sestanke pa prihaja domalega 80 °/o staršev šoloobveznih otrok. Idealna priložnost, da začnejo pedagogi sistematično vzgajati tudi starše in jih vključevati v vzgojni proces! V Trbovljah so prepričani, da jim bo to uspelo. Petkrat v šolskem letu se bodo zbrali starši in se pomenkovali o najaktualnejših vzgojnih vprašanjih. —m— Izobraževanje v ZDA >Ministrstvo dela meni, da bomo v desetih letih imeli 15 milijonov odraslih oseb, ki ne bodo mogle dobiti zaposlitve, ker ne bodo imele zadostne kvalifikacije,« piše šef Oddelka za izobraževanje odraslih pri ministrstvu zdravja, prosvete in socialne politike v ZDA, in nadaljuje: »Z ozirom na spremembe v sodobnem življenju je postalo izobraže- vanje odraslih nujna potreba. JNe moremo več reševati svojih tekočih problemov s tem, da zagotovimo izobraževanje samo mladini; tudi ne moremo pričakovati, da bi mogli našo mladino v tradicionalnem smislu pripraviti na vse probleme, s katerimi se bo soočila, ko odraste.« V članku -Nacionalna skrb izobraževanje odraslih«, objavljenem v časopisu -School Life«, pravi Ambrose Caliver, s®f Oddelka za izobraževanje °araslih pri ameriškem prometnem ministrstvu, med družni tole; *Ce trezno in iskreno precenimo današnji položaj, bomo azumeli, da se samo z izobraževanjem odraslih moremo pri-Praviti na zahteve bodočnosti in }} v korak s časom. Potrebe, S lih je treba zadovoljiti, pro-~*emi, ki jih je treba rešiti, in možnosti, ki jih moramo izkoristi, ne morejo čakati. Odrasli 'morajo že zdaj pridobiti zna-.]e, strokovne sposobnosti in 2°brazbo, ki je potrebna v tem melem — ali zastrašujočem — etu, se neprestano prebavlja. Ne zastavljamo več u?rašanja, ali so odrasli zmožni eenja: znanstveno je dokazano, 50 tega zmožni in si tudi že-Jo. prej bj iahko rekli, da nas zaskrbljujejo sledeča vprašanja: j°Vekov intelektualni, druž-rfm in moralni napredek se ni azvijal z istim tempom kakor Jegov materialni napredek; to ra??01’ da izobraževanje od-snh lahko predstavlja veliko Pr' popravljanju te na-« Čeprav zdaj milijoni ljudi ?arrna'no sodelujejo v akcijah j . izobraževanje odraslih, smo » iansko šele začeli izkoriščati naša možnosti« kA0 Podatkih Malcolma Know-esa, bivšega direktorja Zdru- ženja za izobraževanje odraslih, se več kot 40 milijonov Ame-rikancev izobražuje v svojem prostem času; približno trikrat več kakor pred drugo svetovno vojno. V izobraževanju odraslih v ZDA sodeluje honorarno približno 5 milijonov učiteljev in inštruktorjev in 100.000 administrativnih uslužbencev, nadzornikov in terenskih delavcev. Ta porast je rezultat določenih sprememb najprej v' stališču povprečnega Amerikanca do izobrazbe, potem pa tudi v stališču povprečnega prosvetnega delavca do problemov izobraževanja odraslih. Zanimivo je, da se številni ljudje z različnih področij izobražujejo posebno v humanističnih in družbenih vedah; pomanjkanje takega znanja, menijo nekateri, je ena največjih hib njihovih strokovnjakov. Največja ameriška družba Bell Telephone Company System se je tolikanj resno lotila tega problema, da je 1953 organizirala Inštitut za humanistične študije; odbrala je skupino svojih najbolj talentiranih funkcionarjev, ki so deset mesecev intenzivno sodelovali v tečajih o umetnosti; filozofiji in književnosti, kjer so se spoznavali s svetom humanizma od Leonarda da Vincija do moderne ameriške literature. Poleg tečajev iz humanističnih ved so zelo razširjene večerne šole, kjer slušatelji pro- učujejo psihologijo z najrazličnejših, njihovemu praktičnemu delu prilagojenih vidikov. Vse to izobraževanje organizirajo posamezne redne šole in univerze, pa tudi privatna podjetja; čeprav zajema širok krog ljudi, je izobraževanje te vrste v ZDA precej ■ nenačrtno, prepuščeno posameznikom in naključju. Z najrazličnejšimi vrstami izobraževanja se ukvarjajo tudi različne ogranizacije (n. pr. Krščansko združenje mladih ljudi, ki organizira tečaje z najrazličnejših področij, od proučevanja narodnih plesov in umetne keramike do -diktiranja za tajnice v medicinskih ustanovah« in -uspešnih metod prodaje«), med njimi je ena najpomembnejših vojska, ki preko Inštituta oboroženih sil ZDA skrbi za izobraževanje skoraj 250.000 vojakov v državi in izven nje. Dopisne šole so skoraj vse v zasebni lasti; 450 privatnih dopisnih šol ima približno tri-četrt milijona predplačnikov. Šolnina je od 25 do 500 dolarjev za posamezni študij — v primerjavi z drugimi državami po svetu zelo visoka. V tej nepopolni skici seveda nismo zajeli strokovnega izobraževanja za pridobivanje strokovnih kvalifikacij; ker je tudi to zelo raznoliko in večkrat tudi nesistematično organizirano, ga je nemogoče orisati v kratkem zapisku in zahteva posebno obravnavo. VELIKO RAZUMEVANJE DELAVSKEGA SVETA TRBO-VELJSKO-HRASTNISKEGA RUDNIKA ZA VZGOJO SVOJIH DELAVCEV Začetki stalne vzgoje Kaže, da zaključki IV. kongresa jugoslovanskih sindikatov in vse razprave okrog izobraževanja delovnih ljudi naposled le dramijo mnoga naša podjetja. Kakor so skraja s prirojeno nezaupljivostjo do vseh -novotarij« imeli kopice pomislekov do tega, se zdaj vse bolj ogrevajo za organizirano in sistematično vzgojo delavcev. Končno so se marsikje dokopali do spoznanja, da ustanavljanje izobraževalnih središč še ne pomeni zaposliti armado strokovnjakov, ki naj začnejo na slepo akcijo za ustanovitev večernih šol, seminarjev, tečajev in predavanj samo zato, da bodo lahko porabili večja sredstva, ki so jim prepuščena z novo delitvijo sklada za vzgojo kadrov. Pač pa so marsikje ugotovili, da bodo izobraževalna središča v podjetjih brgansko rasla, se razvijala in resnično širila interes za pridobivanje večjega znanja, potrebnega v današnjem času vsem ljudem. Ko so pred kratkim na zasedanju delavskega sveta trbo-veljsko-hrastniškega rudnika govorili o začetku sistematične in organizirane vzgoje svojih delavcev, so se, razveseljivo, Skoro vsi upravljavci zavzeli za to, da hi bila prihodnja vzgoja delavcev tega podjetja kar najbolj načrtna, ne kampanjska, in da bi morali najprej predočiti vsem zaposlenim važnost temeljitega študija na najrazličnejših področjih. Po zelo obširni obravnavi so sprejeli program, ki obsega za zdaj osem tečajev. V celoti bodo pritegnili k izpopolnjevanju strokovne in druge izobrazbe nad 1300 delavcev in uslužbencev. Največja bo udeležba na začetnem tečaju HTZ. Značilno: v podjetju še venomer ugotavljajo, da jim prepogostne nesreče pri delu takorekoč -zrejo« s težavo prislužen denar. Na enem izmed prejšnjih zasedanj so celo ugotovili, da so se stroški, namenjeni za HTZ, dvignili v primerjavi z lanskim letom. Nesreč pa ni kdo ve kaj manj. Tečaj za pridobitev polkvalifi-kacije bo obiskovalo 150 delavcev, tečaj za kvalifikacijo 200, seminar za visoko kvalifikacijo pa 120 ljudi. Odprli bodo tudi tečaj za varovanje transportne mehanizacije, ki ga bo obiskovalo 60 ljudi, tečaj za strojnike-motorovodje pa 30 ljudi. Ker je nadaljnja izobrazba potrebna tudi administrativnim uslužbencem, bodo vključili v te tečaje okrog 50 ljudi. V celoti so za seminarje in tečaje namenili skoro štiri milijone dinarjev. Za strokovno izobrazbo ljudi, ki jih podjetje pošilja na strokovno izpopolnjevanje v druga večja podjetja in v zamejstvo, pa je določeno nad 3 milijone dinarjev. Nekaj preostalih sredstev pa bo šlo za ureditev učilnic v Trbovljah in Hrastniku. Talentov malo, oboževalcev 114 milijonov — Filmsko »nekaj pa ga le poganja« — Zmagovalca: potrpežljivost in čas UGANKA 19 6 0 Obrali smo letošnjo filmsko letino. Proizvajalci si manejo roke in so zadovoljni (kakor pač kdo). Plevela je malo. Ko so v Cannesu pokazali Bulajičevo delo »Vlak brez voznega reda«, je bilo slišati enodušno sodbo: »Naprej, Jugoslovani!« Ponosni smo na to prvo, neoficialno čestitko. Pa tudi zaskrbljeni. Prihaja leto 1960. Naša kinematografija je dosegla in se tudi ustalila na evropskem povprečju posnetih filmov. Osemnajst umetniških v letu dni. Polna dlan! Če bo prineslo prihodnje leto en film več ali manj, bo to realno. Vendar pa že imamo »Vlak«, ki je trohico bolj jugoslovanski (z manj De Santisovega vpliva), zato bi lahko rekli: »Glejte, tudi naš slog!« Cas teče. Pred nami je leto pri Čakovcu kažejo filme z apa-1960. 2e so se rahlo odprla nje- raturo na ročni pogon, gova skrivnostna vrata. Skozi V tem grmu tiči zajec! Ponje so šli -ostanki« letošnje. datek, da obišče naših 1524 filmske proizvodnje: -Kočija filmskih dvoran v letu dni 114 sanj« (Avala-film, režija Soja milijonov gledalcev, nas lahko Jovanovič), »Kapetan Leš« (Sla- zapelje na dve stranpoti: da bi vaja-film, režija Žika Mitrovič), bilo javno mnenje zadovoljno z -Tri Ane« (Vardar-film, režija milijonom obiskovalcev in da bi Branko Bauer) in -Kota 905» filmski ustvarjalci zdaj stali (Jadran-film, režija Mate Re- križem rok. Ija). Proizvajalci imajo v svojih Nevarneje bi bilo, če bi se scenarijskih zakladnicah več filmska industrija začela pre-načrtov za filmanje pripravijo- pričevati, češ zdaj smo pa na nih del. Dnevi pa minevajo, konju. Res je, filmsko občinstvo kmalu bo novo leto tu... je sprejelo domači film, ki je Pozabili smo na svojo mega- osvojil gledalce z deli, kakršna lomanijo in na graditev velikih so »Veliki in mali«, -Dolina mi-(dragih) filmskih ateljejev (kar ru«, -Ne obračaj se, sinko«, je tu, je tu). -Otroško bolezen«, »Svojega telesa gospodar«, »V kakor bi lahko označili zaupa- soboto zvečer«, -H-8«, »Miss nje umetnikom, ki niso obrtni- Stone«, -Pet minut raja«, »Vlak ki, je naš film prebolel brez brez voznega reda«. To pa je hujših posledic. V bunkerjih se »tisto nekaj, kar ga poganja na-skrivajo in nikoli ne bodo ugle- prej!« Naš gledalec si ne more dali belega dne »Ciguli-miguli«, več predstavljati repertoarja -V mreži«, -Potniki s Splendi- brez domačih filmskih del. da« ali -Frosina«. In kar je naj- Zapomniti si je treba število važnejše: razblinile so se utva- 114 milijonov. Nadarjenih film-re, da je mogoče kar čez noč skih ustvarjalcev pa malo, vsaj ustvariti velika filmska dela. tistih, ki so se že izkazali. Od Od -Slavice«, katere premi- tod tudi bojazen pred bližnjim era niti ni bila tako davno (12. letom 1960. Nazaj, v petdeseto in maja 1947), pa do stotega filma ne vem katero ni več mogoče. -Veter je ponehal ob zori«, smo Diletantizem in ustvarjanje brez posneli sto in sto tisoče metrov umetniške poštenosti sta neod-filmskega traku. Zaradi tega še pustljiva prestopka. Prikrojeva-nismo postali evropska filmska nje slabo posnetih del, blufira-velesila. Roko na srce, v sedmi nje in vse tiste začetniške sla-umetnosti smo skromni ustvar- bosti so izobčene iz seznama jaki in gledalci. Vsak Jugoslo- filmskih ustvarjalcev in občin-van gre v kirib povprečno po stva. petkrat na leto, Italijan 14-krat, Zato upamo: če smo imeli Anglež 27-krat. To pomeni, da letos štiri ali pet zelo dobrih in smo tudi v kinofikaciji nekje solidnih filmov, jih pričakuje-blizu zadnje stopnice. mo v prihodnjem letu vsaj šest Vendar iz dneva v dan bere- sedem. To ni mnogo, vendar mo novice: Ilandza (vas pri Ali- je precej: šest sto ali sedem sto bunaru v Banatu) bo dobila minut iskrene in dobre filmske filmsko dvorano, v Danilovgra- umetnosti. Precej sveže vode iz du cinemascopsko dvorano, sa- studenca. Dejan Gajič mo dve slovenski občini (Dobro----------------- va in Ivančna Gorica pri Ljub- k slovenskega filma »Tri Ijani!) nimata kinematografa, četrtine sonca«, ki bo te dni na-Korčula je dobila cinemascop.., stopil svojo pot po naših kine-Pa tudi novica, da v neki vasi matografih. Mednarodno gnofizično leto, ki so ga lani podaljšali še do konca leta 19o9, da je torej bilo »dvojno leto«, se bliža koncu. Zdaj še ni znan niti manjši del novib podatkov in dognanj, ki so jih znanstveniki vseh dežel v složnem sodelovanju zbrali v tem letu — vendar je že mogoče reči, da so za znanost neprecenljive vrednosti. Ali se bo tako miroljubno sodelovanje znanstvenikov ohranilo tudi po preteku geofizičnega leta — ali pa se morebiti še bolj razvilo v službi človeštva, za mir? — Na sliki: ameriška znanstvena postaja na Južnem tečaju. Rojstvo številk Več tisoč let je minilo, preden so se ljudje naučili šteti do deset.^ Pri tem jim je bila narava velika učiteljica, ker je obe človeški roki obdarila z desetimi prsti. Pri nadaljnjem štetju so imeli ljudje nove težave. Skoraj vse antične civilizacije so uporab-Ijale pri pisanju številk načelo: če so hoteli napisati 233, so napisali dvakrat znamenje, ki označuje sto, potem trikrat znak, ki pomeni deset, in nazadnje trikrat znamenje za eno. Stari Egipčani so zaznamovali vsako enoto z navpično črto, imeli pa so tudi posebna znamenja za desetice, stotice in tisočice. Število 900 so napisali z devetimi znaki, ki so pomenili sto. Za pisanje števila 100.000 so uporabljali poseben hieroglif, podoben risbi paglavca, milijon pa je pomenila risba človeka z dvignjenimi rokami. Številke so pisali Egipčani izključno v praktične namene. Bili so predvsem geometri. Prvotni cilj njihovih računov je bilo po šestih velikih poplavah Nila natančno začrtati meje med zasebnimi posestvi. Poznali so le tiste ulomke, ki delijo celoto, pa tudi dve tretjini, približno pa so poznali vrednost števila »pi«. Izračunati so znali ploščino trikotnika in kvadrata. V Mezopotamiji so prav kot v starem Egiptu uporabljali račune le v praktične namene, z njimi pa so se ukvarjali izključno pisarji in svečeniki. Vendar gre Babiloncem zasluga, da so opustili nerodni, dolgovezni sistem pisanja z jukstapozicijo (ta sistem so Rimljani dolgo uporabljali) in prešli na nov, prikladnejši način. Babilonci so pisali številke tako, da je imela vsaka " v sedanjem pomenu. V Aleksandriji so položili temelje grški matematični misli tretjega stoletja. Geometrijo je predaval Evklid, razen njega pa je deloval tudi Aristotel, ki je prvi skušal izračunati dolžino zemeljskega poldnevnika in je ugotovil, da znaša 34.000 kilometrov. Arhimed, največji matematični genij antične dobe, ni živel v Aleksandriji, vendar je tam prebil mnogo let. Rad je imel rojstno Sicilijo in Sira-cuso, to pa ga je tudi stalo življenje. Če bi ostal v Aleksandriji, bi ga leta 212 ne ubil rimski vojak. Arhimedov nastop pomeni vrhunec grške matematične misli. Učenjak velja za očeta geometrije površine in prostora. Prvi je izračunal točno vrednost števila »pi« (3,14159) in položil temelje integralnega računa. Trajalo je celih osemnajst stoletij, preden so ljudje doumeli nekatera njegova genialna odkritja. Zanimivo je, da so pri pisanju številk uporabljali vsi grški učenjaki stari • egiptovski sistem jukstapozicije. Arhimed je prvi spoznal pomen babilonskega številčnega sistema, po katerem ima številka vrednost glede na svoj položaj. To mu je omogočilo, da se je približal pojmu »neskončno« in izpopolnil grški sistem štetja. V rimskih časih je matematika nazadovala. Preobrat glede pisanja številk in števil v sodobnem smislu so povzročili indijski matematiki v prvem in v petem stoletju našega štetja. Začeli so postavljati ničlo tja, kjer je njeno mesto. Indijske številke pa še niso bile tako preproste, kot so naše. Šele islam in arabsko cesarstvo sta v sedmem stoletju odkrila svetu izvrstno tehniko arabskih številk. u 'Vi'« Veliki in mali IZUMI Ukročena stihija Morski valovi so prinašali v nekem angleškem pristanišču zasidranim ladjam in pristaniškim objektom več nevarnosti, kot je to v drugih pristaniščih. Stalni vetrovi, ki vlečejo z morja, so prinašali v pristanišče visoke valove z veliko rušilno močjo. Ker je pristanišče velikega gospodarskega pomena, so nenehno razmišljali, kako bi ukrotili to naravno stihijo. Sredstev za rešitev tega problema je bilo sorazmerno malo. Številni projekti, ki so jih predlagali strokovnjaki, so bili tako dragi, da bi njihovo uresničenje ne bilo rentabilno, zakaj kdo bi na primer ogradil pristanišče, ki je odprto proti morju. Razen tega bi to spremenilo tudi obliko pristanišča in zmanjšalo prednosti, ki jih ima. Takrat se je nekdo spomnil zelo originalne rešitve: v morje bi spustili dolge luknjičave cevi, ki bi mogle biti izdelane tudi iz plastičnih snovi, na obali pa bi montirali nekaj močnih kompresorjev, ki bi pošiljali zrak v te cevi. Predlog se je zdel najbolj ekonomičen, v boju proti tej stihiji pa je obetal tudi največ uspeha. Ko so vse uredili po avtorjevi zamisli, so dosegli naslednji rezultat: iz majhnih luknjic v teh ceveh so silili zračni mehurčki proti vodni gladini in razbijali morske valove. Spreminjali so jih v lahko penečo se gmoto, ki se je razsipala in ni več imela tiste moči, kot jo ima kompaktna voda. Fizikalna razlaga doseženega učinka Je zelo preprosta: zračni mehurčki, ki so iz cevi silili proti površini, so napravili zmešnjavo v morskih tokovih, zmotili naravni ritem gibanja valov ter s tem zmanjšali njihovo moč in višino. Valovi poslej niso skoraj nič nevarni. Tako so našli rešitev, ki zelo poceni varuje pristanišče pred rušilno močjo morskih valov. S._ ___________ posebno vrednost glede na mesto v številu. Z majhnimi razlikami pišemo še zdaj tako. Namesto, da bi pri številu 233 dvakrat pisali znak, ki označuje sto, so Babilonci (prav kot zdaj mi) uporabili številko 2, ki je po svojem položaju v številu naznačevala vrednost dve sto. Zanimivo je, da Kaldejci dolgo niso poznali ničle, ko pa šo jo »odkrili« in jo začeli uporabljati, se niso mogli domisliti, da bi jo bilo mogoče uporabljati tudi na koncu števila. Tako so na primer znali napisati 107, ne pa tudi 170. Pravo revolucijo v znanosti nasploh, še posebej pa v matematiki je prinesla grška kultura. Grki ,so se kot prvi narod v zgodovini začeli ukvarjati z znanostjo v sodobnem pomenu besede. Pri njih znanost ni bila le praktičnega, temveč tudi teoretičnega pomena. Zaradi posebne ljubezni in zanimanja za »čisto« znanost so Grki daleč prekosili Egipčane in Kaldejce. Prvi so organizirali znanstveno-raziskovalna središča Skrivnostna Venera i Z izstreljevanjem umetnih zemeljskih satelitov se je začela doba zanesljivejšega proučevanja vesolja. Bliža se čas, ko bodo rvi ljudje poleteli na Mesec, nato pa na Mars in na Venero, nanstveniki vsega sveta si prizadevajo, da bi izvedeli o teh dveh planetih kar največ. Živahno ju raziskujejo. Nedavno so ugotovili, da tudi Mesec ni popolnoma »mrtev« in da so na njem delujoči ognjeniki. Strokovnjaki že imajo zemljevide Mesečeve in Marsove površine, hkrati pa vedo, kakšna temperatura je tam. Kolikor vedo doslej, obeta Mars ljudem mnogo več. Čeprav podnebje na njem ni prijetno, vendarle ni brezupno za ohranitev življenja. Mnogi znanstveniki menijo, da temne lise na Marsu niso ničdrugega kot rastlinstvo, vendar za sedaj še ni dokazov za to trditev. O Veneri je znanega mnogo manj. izoblikovali sta se dve teoriji. Po eni izmed obeh pokriva ves planet voda, po drugi pa tam sploh ni vode. Venera se najbolj približuje Zemlji in pride na razdaljo 40 milijonov kilometrov. To je mnogo manj, kot znaša razdalja med Zemljo in kakim drugim planetom. Žal pa je Venera kljub temu nevidna razen v redkih priložnostih, ker jo stalno obdajajo gosti oblaki. Ce jo pogledamo skozi teleskop, vidimo le oblake. Celo z večjimi teleskopi ni mogoče ugotoviti ničesar razen vrhnjih plasti atmosfere. Med Venerine skrivnosti sodi tudi jali so kaki dve sekundi in so bili podobni signalom radiobrzojavnih postaj, čeprav je to le malo verjetno. V Venerinem ozračju niso ugotovil kisika ali vodnih hlapov, zato pa s0 tam velike množine ogljikovega dioksi' da. Ce upoštevamo sorazmerno majhn° oddaljenost od Sonca in velike množi' ne ogljikovega dioksida, lahko sklep8' mo o dokaj visoki temperaturi na Ve* nerini površlini. Jasno je, da atmosf®' ra Venere ni ugodna za razvoj živli6' nja, znanstveniki pa še vedno niso en8' kega mnenja o sestavi oblakov, ki pokri' vajo ta planet. Oblaki so rumenkast' in se najbrž premikajo. Sestavljal ® jih lahko tudi prah. Čeprav v Veneri' ni atmosferi ni vodnih hlapov — m8" nijo nekateri znanstveniki — s tem ni rečeno, da oblaki ne vsebujejo vod8 Eno drži: Venera je planet, ki 1,3 njem ni možnosti za življenje. Kaks' no je pravo stanje na tem planetu, Pa bodo ljudje zanesljivo vedeli šele ta' krat, ko bodo prispeli tja. ZEMLJA, KI NA NJEJ ŽIVIMO NAKAVA IZUMITELJICA to, da ni mogoče natančno določiti dolžine »dneva« na tem planetu. Znanstveniki so skušali izmeriti gmoto, ki jo obdaja, vendar ni bilo posebnih rezultatov, ker ta masa nima stalne oblike. Včasih se vidijo svetle površine blizu tečajev tega planeta. Zvezdoslovci jih imenujejo tečajne kape, vendar še ne vedo zanesljivo, ali je tisto na tečajih sneg ali led. Seveda še niso mogli zanesljivo ugotoviti, ali sta tam zares tečaja. Venera je planet srednje velikosti in ima okoli 12.550 km premera. Scia-pelli je že leta 1877 ugotovil, da imata Venera in Merkur osno rotacijo enake dolžine, kot traja njuna pot okoli Sonca, kar znaša za Venero 224 dni 16 ur in 59 minut. Ker ima Venerina pot okoli Sonca skoraj povsem krožno obliko, bi to pomenilo, da je planet vedno z isto stranjo obrnjen proti Soncu. Noči in dneva v našem pomenu tam torej ne bi bilo. Osvetljena polovica bi bila mnogo toplejša kot ona, ki je v temi. Po nekaterih meritvah pa sodijo, da znaša temperatura na obeh tečajih okoli 39 stopinj. V začetku leta 1956 je bilo slišati z Venere dve vrsti signalov na valovni dolžini 11 m. Eni so bili povsem kratki in podobni atmosferskim signalom po viharju, drugi pa daljši. Tra- Narava Je prava zakladnica znajdb. Naštejmo le nekaj »patentov« iz njenega velikega seznama. Edisonova žarnica osvetljuje zdaj na tiso-če mest in dvoran. Dolgo, črno noč je napravila prijetnejšo, svetlejšo. V temnih morskih globinah, ki se začenjajo pri 50 m m segajo več tisoč metrov globoko, pa je narava razpostavila premične luči. V morju živi na milijone rib z lučkami s svetlimi telesi, ki se prižigajo po volji. Te živali imajo tako imenovano hladno svetlobo, ki omogoča življenje v temnih oceanskih globinah. Res je, Edison je iznašel žarnico, človeku pa doslej še ni uspelo ugotoviti kemične sestave hladne svetlobe. Tud; svetloba, ki jo oddajajo kresnice, je še vedno pod »patentno« zaščito narave. Po dolgih letih trudapolnega dela je človek izdelal letalo. Ze mililjone 0'5r°" Ka^ Sa J® vprašal pro- »Ničesar,« se Je oglasil oni v zvočniku. »V temi sem.« , »Cepec!« je ušlo profesorju. »Zakaj pa imaš luč? Prižgi jo!« »Takoj, profesor!« Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, potem pa je prišel iz zvočnika pridušen vzklik začudenja. »Kaj vidiš?« je nestrpno vprašal profesor. »Čudno, profesor, zelo čudno. Ves prostor je poln opeke.« »AH Je težka?« ga Je tiho vprašal profesor. »Ne vem.« »Vzdigni eno!« Kratek molk, nato pa Dejanov hripavi glas: »Zelo težke so.« »To je zlato, norček,« je zaklical profO' sor. »Zlato v modelih.« »Kaj naj zdaj?« »Počakaj, da pridejo pomočniki. Potem boste spravljali zlato v celico.« Minuto kasneje so bili trije razbojniki pri Dejanu v bančnem trezoru. »Zdaj pa na delo!« je jezno vzkliknil pro* fesor. »Nosite zlato v celico!« , Minilo je nekaj minut. »Ali je gotovo?« je vprašal profesor. »Ni še,« se je hripavo oglasil Dejan. »Zakaj ne?« »Težko je.« »Pohitite!« je rekel profesor, šel do stop* nlc in poklical Lidijo. »Zdaj, zdaj bo prišla pošiljka, kakršne nisi videla še nikoli v življenju. Pomagala ml boš pri stovarjanju.« Ko sta dr. Novak in Lidija prišla v laboratorij, se je oglasil Dejan: »Profesor, celica Je polna. Kaj zdaj?« »Počakajte, da bom spravil zlato sem, potem pa jo boste spet napolnili.« Pritisk na ročico, razdeljeni atomi zlata so poleteli skozi eter in se še isto sekundo znašli v sprejemni celici. Dr. Novak je odprl vrata in zagledal kopico zlatih palic. »Brž, Lidija, pomagaj! Tega je mnogo.« Profesor in Lidija sta začela spravljati zlato iz celice. Hitela sta, kolikor so jima dale moči. Zlate palice so bile zelo težke. Najprej sta jih skladala ob laboratorijski steni, delala sta neke vrste zid, potem pa jima je bilo to preveč zamudno, zato sta zlate modele metala kar na tla. »Hitreje, hitreje!« je vzkHkal profesor. Cez štiri minute je bila celica prazna. S tem pa dela še ni bilo konec, zakaj razbojniki so že napolnili oddajno celico, ki j« bila v bančni zakladnici. Cez trenutek Je profesor vključil tok, ? sprejemni celici se je znašla nova kopica zlata. Dr. Novak In Lidija sta stovarjala zlato opeko. Bila je hladna noč, vendar se je profesor potil. Malo zaradi telesnega napora, še bolj pa od nemira, ker Je videl zlato, ki se je kopičilo na tleh v laboratoriju. Najprej je vrgel v kot suknjič, potem je slekel še kraj-co, delal je do pasu gol. Ko se je tako sklanjal, grabil za palicami in jih metal ves gol in prepoten, je bil še najbolj podoben kurjaču na čezoceanskem parniku. Minila je ura, za njo še ena, delovni polet ni popustil. Medtem ko sta profesor ih Lidija praznila sprejemnik, so oni štirje vedno iznova napolnili oddajno celico, delo j« šlo kot na tekočem traku. V trezoru so bili štirje, zato so imeli dokaj lažje delo, vendar tudi ne brez težav, ker so morali zlato prenašati, medtem ko sta dr. Novak in Lidija zlate palice kar metala iz sprejemnika. »Lidija,« je ukazal profesor, »prinesi ml steklenico konjaka! Zgrudil se bom od utrujenosti.« Komisija za sprejemanje delovne sile pri KZ Boh. Bistrica razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 10 delavcev za delo v lesnem odseku 2. računovodjo Pogoji pod 1.: nekvalificirani delavci — moški — plača po tarifnem pravilniku — udobno stanovanje. Pogoji pod 2.: srednja šola z dvoletno prakso ali nižja šola s petletno prakso v knjigovodstvu. Plača po dogovoru — samsko stanovanje preskrbljeno. Interesenti naj se pismeno ali ustno prijavijo upravi zadruge do 15. dec. 1959. Spored Radia Ljubljana od 14. do 20. decembra PONEDELJEK dne 11. decembra B.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Uroša Pre-vorška vam vošči dober dan 8.40 Narodne pesmi poje ženski vokalni kvartet 9.00 Naš podlistek — Jacob H. E.: Sest tisoč let kruha — L 9.20 Zabavna ruleta 10.10 Dva instrumentalna operna odlomka 10.40 Fet minut za novo pesmico — J. Rousseau: Reglja in vrtavka 10.45 Pozdravi miadtm risarjem 11.00 Danilo Švara; Uvertura k operi »Slovo od mladosti« 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Turki, Turki! 11.35 Iz ustvarjalnosti Mihaela Glinke in P. I. Čajkovskega 12.00 Igra Tončkov kvintet 12.15 Radijska kmečka univer- za — Prof. dr. ing. Bogdan Vovk: Strokovno pravilno in gospodarsko trošenje gnoja ter gnojil 12.25 Alfredo Casella: Italija, orkestralna rapsodija 13.30 Venček narodnih 13.50 Matija Tomc: Suita za violino to klavir 14.05 Godalni ansambel p. v. Boruta Lesjaka 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Mladenič z ladje Beagie 14.55 Cmo to belo 15.40 Listi iz domače književnosti — VHadtoiiT Bartol: Pustolovec 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Radijska univerza — Prof. Oleg Mandič; Budizem 18.15 Slovenski oktet poje skladbe renesančnih mojstrov 18.30 Športni tednik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Portreti z Broadwaya — V. Cole Por ter 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Nekaj razpoloženjskih skladb 21.15 Posnetek koncerta v knežji palači v Monacu 23.10 Plesni orkester RTV Ljubljana 23.40 B. Papandopulo: Sonata za violo to klavir — L. M. Škerjanc: Trio za dve violini to violo 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje T0BEK dne 15. decembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Jutranji spored solistične glasbe 8.35 Z evropskimi plesnimi orkestri 9.00 Tri znamenite taktirke 10.10 Izberite melodijo tedna 10.55 Orkester Ervvto Haletz 11.00 Solisti ljubljanske Opere 11.30 Oddaja za otroke — a) Mamica Komanova pripoveduje — b) Otroci pojo 12.00 Hammond orgle 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Marolt: Več skrbi povečanemu strojnemu parku čez zimo 12.25 Pozdravljajo vas Zadovoljni Kranjci 12.45 Zbor »SJava Klavora Iz Maribora p. v. Jožeta Gregorca 13.15 Obvestila, to zabavna glasba 13.30 Dvorak-Cajkovski-Fibich 13.50 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Sepeta 14.10 Dva odlomka iz Bizetove opere Carmen v izvedbi ansambla zagrebške Opere 14.25 Zanimivosti iz znanosti ta tehnike 14.40 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo 15.15 Reklame to zabavna glasba 15.40 Naši športniki na tujem »S 9289 potuje« 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Friderik Chopin: Koncert za klavir ta orkester št. 1 v e-molu 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za miade ljubitelje glasbe (ponovitev) 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.00 Obvestila, reklame to zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pesmi o gorah 20.30 Radijska igra- — Kurt Kusenberg: Srečni ljudje — Režija: Maša Slavčeva 21.30 Giuseppe Tartini; Koncert za violino ta orkester v d-moi u 21.45 Spomini na kitarista DJ an-ga Reinhardta 22.15 Iz Jugosnovanske kom orno-glasbene ustvarj alno-sti X. oddaja 23.10 S popevkami po svetu 23.35 Modema plesna glasba 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje SREDA dne 16. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Iz skladateljske popotne torbe 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 V deželi zabavne glasbe 10.10 Prizor iz 3. dejanja Puccinijeve opere »La Bohe-me« 10.30 Od popevke do popevke H.OO Richard Strauss: Pet skladb za klavir 11.25 Radijska šola Za višjo stopnjo: Mladenič z ladje Beagie 11.66 Orkester Eddle Bardlay 12.00 Dalmatinske narodne pesmi 12.15 Radijska kmečka univer- za — Ing. Zmago Hruše-var: Farmska proizvod- nja bekonov v Sloveniji 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Sovjetska zabavna glasba 13.15 Obvestila ta zabavna glasba 13.30 Mali vokalni ansambli 13.45 Baletni intermezzo 14.25 Radijska šola za srednjo stopnjo Turki, Turki! 14.55 Orkester Mantovani 15.15 Reklame to zabavna glasba 16.40 Novost na knjižni polici — Miško Kranjec: Kruh je bridka stvar 16.00 Koncert po želj ah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Potpourri za oddih 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slavni pianisti preteklosti vam igrajo 18.45 Domače aktualnosti 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana 20.15 Mihaiii Ivanovič Glinka: Ivan Susanin, opera v 4 dejanjih z epilogom (n. dei — od 3. dejanja do konca) 22.15 »V mislih s teboj« (Glasbena oddaja) 23.10 Paul Htademith: Sonata za violino solo — Sonata za klarinet to klavir 23.36 Lucijan Marija Škerjanc: Druga simfonija 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje ČETRTEK dne 17. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Lahka glasba 8.40 Poje zblor Brajša-Rašan iz Pulja 9.00 Skladbe Franza Schuberta to Nikolaja Rimskega-Korzakova 9.25 Glasbene razglednice 10.10 Spominu Ernesta Blocha in Bohuslava Martinuja 10.55 Klavirski intermezzo 11.00 Priljubljeni pevci — zna-” ne popevke 11.30 Oddaja za cicibane — a) Tone Pavček: Velesenza-cije in po-dobne senzacionalne pesmi — b) Dobro jutro, dober dan (Pesmice za cicibane poje otroški zbor RTVL p v. J. Kuharja) 12.00 Na Gorenjskem je fiet-no . .. (narodne viže) 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Ferčej: Izkušnje z odprtimi hlevi 12.35 Vincenzo Bellini: 3. dejanje opere »Puritanci« 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pesmi raznih narodov 13.55 Pol ure s češkimi zabavnimi ansambli 14.25 Šport to športniki 14.40 Naši poslušalci čestitajo ta pozdravljajo 15.40 s knjižnega trga 16.00 Pri naših solistih ta skladateljih 16.30 Popevke za zabavo 17.10 »Lepo moje ravno polje« 17.30 Ljubljanski Jazz ansambel 17.50 Godala v ritmu 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo naše umetnike — X. oddaja — Baritonist Milivoj Bačano-vič 18.45 Radijska univerza — Dr. Sonja Sovdat-Banič: Transfuzija krvi 19.00 Obvestila, reklame to zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov 20.45 Orkester Alfred Scholz 21.00 Predstava jamo vam tri nagrajene drame 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu Jazza — Dva prijatelja — Brown in Roach 23.10 Dve partituri Slavka Osterca 23.38 Modema plesna glasba 24.00 Zadnja poročila ta zaključek oddaje PETER dne 18. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pdsan glasbeni spored) 8.05 Simfonična matineja 9.00 Naš podlistek — Jacob H. E.: Sest tisoč let kruha — H. 9.25 V ritmu Latinske Amerike 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.10 Operni dvospevi 10.35 Iz filmov to glasbenih revij 11.00 Menelaos Palladios; Otroške sanje — Marjan Lipovšek: Štiri skladbe za violino to klavir 11.30 Družina in dom 11.45 Zenski zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija 12.00 Stevan Hristič; 4. suita iz baleta »Ohridska legenda« 12.15 Radijska kmečka univer- za — Ing. France Adamič: Namakanje sadov- njakov 12.25 Od polke do calypsa 12.45 Slovenske narodne poje Ileana Bratuž 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Bosanske to slovenske pesmi v priredbah za klavir- 13.55 Ljubljanski oktet 14.10 Pevca Marcel Fabris in Nella Colombo 14.25 Radijska šoOa za nižjo stopnjo: Kaj nam je povedala luna 14.55 Orkester Envin Haletz 15.15 Reklame ta zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Berthold Brecht: Kri-voverčev plašč 16.00 Petkov koncert, ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Igrajo vam orkestri v razvedrilo 17.49 Borbene pesmi 18.00 Človek ta zdravje 18.15 Vedri zvoki 18.30 Iz naših kolektivov 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — 8. oddaja 21.15 Oddaja o morju ta pomorščakih 22.15 Nočnj operni koncert 23.10 Kvintet Jožeta Kampiča 23.15 Zvočni koktajl 24.00 Zadnja poročila to zaključek oddaje SOBOTA dne 19. decembra 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Radi bi vas zabavali 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Kaj nam je povedala luna 9.30 Revija jugoslovanskih pevcev in samospevov 10.10 Kalejdoskop prijetnih melodij 10.40 Poje Invalidski pevski zbor 11.00 Jan Hugo ‘Vorišek; Simfonija v D-duru 11.30 Pionirski tednik 11.50 10 minut s triom Bardor-fer 12.00 Ciganski napevi 12.15 Kmetijski nasveti — Cilka Malešič: Nabava gospodinjskih pripomočkov 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Majhni zabavni ansambli 13.15 Obvestila to zabavna glasba 13.30 Ansambel Milana Stanteta 13.45 Priljubljene operne arije 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.40 Naši pos/iušalci čestitajo ta pozdravljajo 15.15 Reklame to zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videfii 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — V. Matij a Bravničar 18.30 Za razvedrilo to zabavo 17.10 Glasbena križanka št. 18 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Od tu in tam 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame ta zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 Zvoki za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Priljubljene popevke 23.36 Glasba za ples 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje H. program 22.15—23.00 Plesna glasba NEDELJA dne 20. decembra 6.00—6.30 Nekaj domačih •' 6.30 Igra pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 7.30 Radijski koledar to pri' reditve dneva 7..15 Zabavni orkester Alfred Scholz 8.00 Mladinska radijska i£f* — Elin-Pelta: Jan Bibi' jan na mesecu 8.30 Intermezzo na klavir 8.40 Pomnoženi komorni zb°f RTV Ljubljana p. v. Ba' da Simonitija 9.00 Ura popevk, melodij 10 ritma 10.00 še pomnite tovariši. • • Prvi boji 10.30 Matineja simfoničnega of" kestra RTV Ljubljana 12.00 Naši poslušalci čestitaj® in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna gia*’ ba 13.30 Za našo vas 13.50 Lahek koncert za P®" dež olj e 14.15 Naši poslušalci čestitaj® ta pozdravljajo — H. 15.15 Reklame 15.30 Zabavni potpourri 16.00 Humoreska tega tedna-' Franck Stocktom: K®* rdečega blaga 16.20 Mali mozaik melodij 16.50 Dežela smehljaja 17.30 Radijska igra — Bank® Marinkovič: Glorija (P®* novitev) 18.45 w. A. Mozart: Mala n®®' na glasba 19.00 Obvestila, reklame to?3' bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik m športna poročila 20.05 Izberite melodijo tedna 31.00 Skice iz življenja Richarda Wagnerja (3. oddaj« 22.15 Plesna glasba 23.10 Popevke na tekočem tr*” ku . 23.40 L. M. Škerjanc: Koncert za harfo s komornim kestrom 24.00 Zadnja poročila to za' ključek oddaje H. program 12.00 Nedeljski simfonični k®®' cert 13.10 Popevke tn zabavne h1®' lodije . 14.00 Z našimi ta tujimi 15.00 Napoved časa. poročila vremenska napoved 15.10 Poje zbor Donskih kot3' kov 15.30—16.00 Jugoslovanski sol*' Eti to skladatelji f TURIZEM, GOSTINSTVO IN PROCENTI Do planiškega tedna je še daleč; šele ob koncu marca bomo gledali najboljše naše in tuje skakalce, kako se bodo poganjali preko odskočne mize in mirno plavali po zraku, se kakor ptice neslišno spuščali na doskočišče in ob navdušenem pozdravljanju nekaj fisočev gledalcev postavljali rezultate: sto deset, sto dvajset, sto štiriindvajset metrov, najpogumnejši in najspretnejši morda tudi več... Rekli smo, da je do te jubi- rizma!« Sledi podpis... Tajnik ... Podpredsednik... Zig! Tako torej! Potemtakem le ne gre za kompetence in za to, kdo naj bi bil najbolj poklican, da bi poskrbel za preskrbo, ampak za odškodnino za uporabo teritorija in za procente od prometa! Se pravi, da bi Turistično društvo Rateče-Planica lahko »pravilno delovalo« in ker je »prvo poklicano«, naj bi vsi tisti, ki bodo pljunili v roke in delali, odvajali določene procente tistim, ki ne bodo delali. V na- lejne prireditve (25detnice Pia- sprotnem primeru se bodo le-ti, _• i \ X— J—1 ml , 1-. 4- m , mr, rt rt n rrtmMm mnrtrmAm 1 1A /1->")/*■ niče!) še daleč, kljub temu pa se, -že vse od pomladi sem nanjo pripravljajo tako športne kakor turistične organizacije, le o turističnem društvu Rateče-Planica doslej nismo slišali besede. Delovalo je nekje v globoki ilegali, skrbno zamaskirano, čeprav ne bi mogli ravno reči, da ni bilo dela, za katerega bi lahko poprijelo. Se pred kratkim pa je tudi to društvo iztisnilo iz sebe znak življenja. Pomigalo je z ušesi, kot bi hotelo reči: ku-ku, pa smo vas spet enkrat potegnili. Ste mislili, da nas je vzelo, pri moji veri, začutili prezirane in zapostavljene! Prav je, če finančne koristi niarsikoga zamikajo in vzpodbo-dejo k razmišljanju, k novim prijemom in k večji dejavnosti, k številnejšim uslugam in boljši postrežbi, nerodna zadeva pa je, če cinglanje dinarjev vzbudi samo skomine po dobičku, roke pa bi hotele še naprej ostati do komolcev v žepu. Turistično društvo Rateče-Planica je imelo že dolgo vrsto let dovolj možnosti, da bi ob številnih planiških prireditvah pa nas ni; Hei In so člani tega uveljavilo svoje pravice in pre- društva napisali jedrnato pismo ter ga razposlali v vednost: Gostinski zbornici Kranj, Turistični zvezi Slovenije, ObLO Jesenice — Svetu za turizem in gostinstvo, Smučarski zvezi Slovenije — organizacijskemu odboru planiškega tedna. V pismu pa so se zapičili v tisti del poročila skupnega sestanka vseh organizatorjev planiškega tedna, v katerem Gostinska zbornica Kranj in Gorenjska turistična .podzveza poročata, da sta pripravili vse potrebno tudi glede preskrbe, za to veliko prireditev, »Ker bo ta prireditev na teritoriju našega turističnega društva,« so zapisali v^pismu, ki ga zaradi svoje originjtflnosti navajamo dobesedno, »črno mnenja, da je naše društvo Zapostavljeno in prezirano, kar utemeljujemo s tem, da se morajot organizacijska vprašanja prirmitve v zvezi s preskrbo pripraviti sporazumno s teritorialno osnovno organizacijo.« »Ta prireditev je bolj turističnega kot športnega značaja. Zato je naše društvo - če hoče pravilno, delovati — prvo pokli-, cano, da pristopi k reševanju vprašanja preskrbe za to in slične prireditve na našem teritoriju. Primorani smo ponoviti sklep upravnega odbora našega društva, da pri tej prireditvi lahko poslujejo vsa podjetja, ki bi gotove procente od prometa odvajala našemu društvu, prostor, ki bi zavzemal njihov lokal, pa bi se zaračunal po obstoječih tarifah. vzelo organizacijo ne le preskrbe, ampak vsega onega, kar daje planiški prireditvi »bolj ' turistični kakor športni značaj«. Številni obiskovalci Planice bi mu bili za to resnično hvaležni, saj doslej ni bilo prireditve, na kateri bi se rezultati gostincev lahko merili z onimi, ki so jih postavljali . športniki. Pod planiškimi skakalnicami je dovolj prostora za vse, ki bi hoteli nuditi svoje usluge. DELOVNO MESTO, KI V TRKA NA VRATA PODJETIJ REFERENTZASP&RT IN REKREACIJO Vključevanje čim večjega števila ljudi v načrtno, trajno in privlačno obliko športnega udejstvovanja nikakor ni preprosto vprašanje. Težko je najti pravo obliko, ki naj bi bila tako privlačna in tako raznolika, da bi zadovoljila vrsto najrazličnejših potreb in za- šanje vodenja treningov in priprav tovarniških moštev, vprašanje pouka plavanja, smučanja in ne nazadnje tudi vprašanje rekreacije med delovnim časom. Vse to so obsežne naloge, za katerih uresničitev je h te v ljudi različnih poklicev in različne starosti; dva- fahko^uspešno vodilne ksamo krat težko je te ljudi, potem ko smo jih pritegnili, profesionalno zaposlen Človek, tudi obdržati; morda najteže, pa čeprav o tem najmanj govorimo, pa je te ljudi, oziroma njihovo telesno-vzgojno udejstvovanje, tako usmerjati in ga tako razvijati, da ne bomo gojili športa zaradi športa, ampak zaradi vseh tistih koristi, ki jih ob razumnem in strokovnem vodstvu šport ljudem prinaša. Ce turistično društvo zares želi prekiniti svojo ne preveč slavno tradicijo in se uveljaviti na svojem področju kot pomembna organizacija, potem se mora lotiti dela na drugem koncu - tam, kjer se procenti V pričakovanju pravilnega ustvarjajo. Tam bo Turistično razumevanja našega stališča Vas društvo Rateče-Planica vedno pozdravljamo! Vse za dvig tu- dobrodošlo! M- Vsakodnevne izkušnje nas vse bolj utrjujejo v prepričanju, da-je telesnovzgojno delo lahko načrtno in s tem tudi koristno samo v primeru, če ga vodijo strokovno usposobljeni ljudje. Takih strokovnjakov mora biti seveda toliko več, kolikor več ljudi želimo vključiti v telesnovzgojno udejstvovanje. In prav teh strokovnjakov nam danes vsepovsod močno primanjkuje. Sedanje velike potrebe po takih telesnovzgojnih izvedencih moremo reševati na dva načina. V krajših tečajih lahko vzgajamo amaterske inštruktorje in trenerje, na drugi strani pa skrbe ustrezne strokovne šole za vzgojo visoko in više usposobljenih telesnovzgojnih pedagogov, ki opravljajo svoje delo na področju telesne vzgoje poklicno. Potrebe po takih amaterskih in poklicnih strokovnja- ŠPORT V KOLEKTIVIH Pred kratkim je bilo zaključeno sindikalno nogometno prvenstvo mariborskih moštev. V organizaciji OSS, ki je priredil uspelo sindikalno prvenstvo v skoraj vseh panogah, je tekme dobro izpeljala posebna komisija pri MNP. Presenetljivih rezultatov je bilo kar precej. Prvak je postala nepričakovano ekipa »BORIS KIDRIČ", saj ima v svojih vrstah nekaj znanih bivših igralcev "Maribora«. V zadnjem kolu je sicer nepričakovano klonila z 1:2 Trgovcem in ima tako le točko Prednosti pred tremi zasledovalci. Velika gneča je od drugega pa do tretjega mesta. TAM, TRGOVCI in ŽIVILCI imajo vsi po 8 točk in prva dva celo enako razliko v golih! Od teh treh moštev je posebno pre-senetila enajsterica 2IVILCEV, saj ni nihče pričakoval takega vzpona, potem ko so bili le-ti ha repu lestvice. Toda vztrajno delo uslužbencev Talisa in Mli-na-Testenine je rodilo sadove. Sledi moštvo, ki je najbolj ra- zočaralo — MTT. Lanski prvak in premočni zmagovalec je to pot komaj peti! V moštvu je prišlo v zadnjem času do nekaterih nesoglasij češ, da bi bilo treba starejše igralce zamenjati z mlajšimi. METALNA še nima potrebnih izkušenj, zadnja pa je ELEKTROKOVINA, njo tekmo predala Spomladi se bo ki vzbuja posebno kolektivov veliko ki je zad-Trgovcem. prvenstvo, pri članih zanimanja, nadaljevalo na igriščih Branika, "Maribora«, Kovinarja in Poljanah. »Jtu . BtSV ^ kih so prav za delo v delovnih kolektivih izredno velike. To pač zato, ker smo pri razvijanju športa in rekreacije v okviru podjetij šele na začetku poti. ŠTIPENDIRANJE SLUŠATELJEV TELESNE VZGOJE PRVA NALOGA -Ce hočemo, da bo v nekem podjetju postopoma rešeno vprašanje rekreacije, potem ne moremo mimo človeka, ki bi poklicno skrbel za športno življenje v kolektivu. Poklicno pač zato, ker se ob vsakem nekoliko bolj številnem udejstvovanju pojavi nešteto nalog, ki jih vseh s prostovoljnim delom nikakor ni mogoče opraviti dovolj strokovno. Pri tovarnah se pojavlja vprašanje gradnje mnogih igrišč za odbojko, rokomet, za balinanje in perjanico, vprašanje gradnje kegljišč, planinskih in smučarskih postojank, dalje vprašanje priprave tekmovanj, turnirjev in drugih srečanj, izletov, šotorjenj, vpra- marveč izvedenec, ki ima višjo ali visoko kvalifikacijo. šport v naših delovnih kolektivih ima že dokaj trdne temelje. To dokazujejo številne delavske igre, ki imajo ponekod že veliko tradicijo in tudi množično obeležje. Navzlic temu pa je še mnogo podjetij, kjer takšnega udejstvovanja še ni, ne glede na to, da tudi tam, kjer je, še ne moremo govoriti o zadosti številnem udejstvovanju — o pravi množičnosti. Nobenega dvoma ni, da bo treba še veliko truda in prizadevanj za vključevanje pretežnega dela članov delovnega kolektiva v posameznem kolektivu. Z izpolnjevanjem teh nalog — z razvijanjem športa in rekreacije v podjetjih pa bomo že jutri potrebovali večje število šolanih strokovnjakov. Teh ne bo lahko dobiti, ker so potrebe po takšnih strokovnjakih na vseh področjih telesne vzgoje in športa m zlasti v šolah zmerom večje. Zato ne preostaja drugega, kot poiskati sposobne kandidate in jih štipendirati. Za vse to je do začetka prihodnjega šolskega leta še dovolj časa. Kakor si vse naše ustanove in tovarne prizadevajo pridobiti s pomočjo štipendiranja potrebne strokovnjake z drugih področij, tako bo tudi štipendiranje bodočega tovarniškega športnega referenta nekaj, čemur se ne bo mogoče ogniti. Zaradi tega bo morda začasno še tu ali tam nekoliko težav, pač zato, ker doslej telesni vzgoji nismo pripisovali zadostnega pomena, pa tudi zato, ker smo vajeni pri telesni vzgoji računati le na amaterske, to je prostovoljne delavce. Na vsak način bo treba v bodoče vedeti, da se v okviru telesnovzgojnega pedagoškega poklica poraja nov poklic, poklic referentov za šport ih rekreacijo v tovarnah in podjetjih. TUDI NA TEČAJE BO TREBA MISLITI Prav gotovo je šolanje poklicnih strokovnjakov najzanesljivejši ukrep, ki pomeni ponekod v drugih državah že ustaljeno prakso. Mimogrede naj omenimo, da se šola na primer v Ameriki in v Sovjetski zvezi nalašč za rekreacijo v podjetjih po več deset tisoč študentov letno. Prav v obeh navedenih državah imajo številne visoke šole in telesnovzgojne inštitute ter akademije z oddelki za telesno vzgojo v delovnih kolektivih. Pri nas doslej takih oddelkov na telesnovzgojnih strokovnih šolah nismo imeli. Vendar pa se bo to že v bližnji bodočnosti izpre-menilo po zgledu novo ustanov--Ijene-- visoke šole za telesno vzgojo v Zagrebu, kjer imajo poleg oddelkov za pedagoško in športno specializacijo tudi oseben oddelek za šport in re-reacijo v podjetjih. Ker navzlic takojšnjemu štipendiranju jutri še ne bomo imeli v tovarni izvedenca, nam ne preostane drugega, kot pomagati si tudi s tečaji, kjer bi vzgajali inštruktorje za posamezne zvrsti športa in hkrati s tem tečaje za začasne referente za šport in rekreacijo. Zlasti večja podjetja ne bodo mogla mimo tega vprašanja. Tečaj, ali bolje, nekajdnevni informativni seminar za bodoče voditelje delavskega športa je pred nedavnim priredila komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri Športni zvezi Slovenije. Ali bi ne bilo prav. da bi pripravile vsaj večje tovarne podoben tečaj ob sodelovanju z okrajnimi zvezami za telesno vzgojo. Sredstva in trud, ki bi jih vložili v ta namen, bi se gotovo bogato obrestovali. Zavedati se moramo, da brez kadrov vsa naša prizadevanja ne bodo rodila zaželenega sadu. I' TOKRAT DRUGAČE OB ŠPORTNEM »KAJ VES, KAJ ZNAŠ« V RTV LJUBLJANA RAZPIS Smučarski klub »Novinar« razpisuje začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj za odrasle. Tečaj bo od 4. do 14. januarja 1960 v Kranjski gori — Porentov dom. Vse informacije dobite vsak dan od 8—12 pri Francu Baru, Ljubljana, Zidovska 3, tel. 23-334, kjer se sprejemajo tudi prijave. — Odbor. Zmeraj je tako, kadar hočemo primerjati različne stvari. Najprej jih je treba spraviti na skrrpni imenovalec in šele uato »tehtati«. Tak skupni imenovalec je Radiotelevizija Ljubljana za dan republike ukrojila najboljšim slovenskim športnikom. Ker je bilo v studiih pač nemogoče teči, kolesariti ali plavati, se je osem parov najuspešnejših slovenskih športnikov sezone 1959 pomerilo v športnem »Kaj veš — kaj znaš.« Tekmovanje ni bilo nič manj privlačno in razburljivo, kakor pravi nastopi Lorgerja na stezi, Brinovca v bazenu, Žirovnika na Cesti ali Andreejeve na ko-talkarski plošči. In kakšno je pravzaprav bilo to tekmovanje? Osem parov (tekmovalec in tekmovalka) se je najprej pomerilo v štirih četrtfinalnih srečanjih. V izoliranih kabinah so nasprotnikom postavljali ista vprašanja, uspešnejši pa so si priborili pravico nastopa v nadaljnjem kolu. Košarkarja Preačeva iz Maribora in Kandus od 01ym- pije sta vedela največ. Potem ko sta v prvem kolu obračunala z atletoma Lorgerjem in Sta-mejčičevo ter v polfinalu z namiznoteniškima igralcema Tram-puževo in Zajcem, sta dobila v finalu za nasprotnika kar dva tekmovalca (ženske pri nas namreč ne kolesarijo!) — dirkača Žirovnika in Šebenika. Vprašanje: »Kdaj je bilo v Tacnu svetovno kajakaško prvenstvo?« je naposled odločilo o prvem mestu. Preačeva in Kandus sta dobila darilo RTV in nagrado Športne zveze Slovenije, ki jima bo omogočila ogled velikega smučarskega tekmovanja v tujini. In odmev med občinstvom? Leta 1959 je bila pač sezona košarkarjev. 01ympia je osvojila državno prvenstvo. Ljubljana pa jugoslovanski pokal. Ali je tedaj presenetljivo, če sta bila košarkarja najboljša tudi tokrat? Prireditev je vsekakor lepo uspela in dokazala, da se pri 'propagandi za šport ni treba zmeraj držati že tolikokrat prehojenih poti... NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI PRED TELEVIZIJSKO KAMERO. NA SLIKI: ZMAGOVALCA PREAČEVA IN KANDUS KRIŽANKA ŠTEV. 42. Vodoravno: 1. zbadljivo zasmehovanje v besedah; 6. nepremični del električnega generatorja; 11. nada; 12. različen v sestavi; 15. grška črka; 16. vrs.ta kožne bolezni; 18. delovne po- Kombinirajmo Beli doseže odločilno materialno prednost. Beli: Kcl, Td8, Lf3, Se4, Pa2, b2, c2, e5, g2, h2 (10). Črni: Kg7, Tc7, Lc8, Sc6, Pa6, b5, e6, f7, g5, h6 (10). Črni je ves čas dosledno igral na slabega belega kmeta na e5. Prav z zadnjo potezo ga je napadel s skakačem, v naslednji pa ga hoče vzeti. Vendar je bila to usodna napaka, zaradi katere je takoj izgubljen, saj ostane materialno slabši. Samo kako? Naj povemo, da je treba samo malo »korajže«, saj se izplača. Beli namreč igra s tempom! Ta pa je tudi tokrat odločilen. Pozicija je z letošnjega moštvenega prvenstva LRS. trebščine; 19. del obleke; 20. južnoameriška rastlina; 22. ja-rek okoli utrdbe; 23. pomorsko orožje; 24. površinski sloj zemlje; 25. pluženje; 26. steza; 27. del telesa; 29. zveza; 31. kolni-ce; 34. jastreb; 35. tiran; 37. afriška reka; 38. arabski žrebec; 39. oborožen vojak pešec; 41. staroegipčanska duša; 42. vrsta rdeče barve; 43. gibčen, delaven. Navpično: 1. pomanjkanje vode; 2. poziv; 3. veznik; 4. del živalskega telesa; 5. naziv naše znane tovarne barvil in pisarniških potrebščin; 6. mednarodna cestna kratica; 7. gosta, ostro dišeča tekočina; 8. indijski denar; 9. pristanišče v severni Afriki; 10. na travi zgoščena ■ vlaga iz ozračja; 13. strup, ki je v tobaku; 14. usedlina; 17. državni uradnik za sestavljanje javnopravnih listin; 19. velika kača; 21. ženski glas; 23. tonovski način; 27. nedoločni zaimek; 28. veliko rešeto; 29. skorja na zmrznjenem snegu; 30. zaključek glasbenega dela; 32. točke; 33. delovni polet, zanos; 35. števnik; 36. lahek voz na vzmeti; 39. različna soglasnika; 40. japonska dolžinska mera. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Jokohama, 8. omela, 13. sabotaža, 14. zlatar, 15. os, 16. zid, 17. rov, 19. gama, 20. metan, 22. asket, 24. nag a, 25. rkelj, 27. Erato, o, 29. lek, 31. koder, 33, Solun, 35. itak, 37. par, 38. dim, 39. mi, 40. jetika, 42. apologet, 45. arija, 46. kromosom. •babCu -pJI - qBS bu izoj8 fes ‘dbjibjis iujd oped iza;od ifupais -bu a ut 9ps -g -(jiu ajtqzi 93 -njp) goxX i80XX ‘I SAOjisaa IZ S E S TI H REPUBLIK »Sloga« treh bratov V vaši Lovac pri Batočini so živeli trije bratje: Milisav, Mi-lija in Stanko Ivanovič. Ko so Po očetovi smrti podedovali njegovo posestvo, so se odločili, da si ga razdele na tri enake dele. V začetku je šlo vse gladko. Toda ko je bilo treba razdeliti precej veliko pritlično hišo, so se sporekli. Končni rezultat tega prepira je bil ta, da je tisti brat, ki mu je pripadel srednji del hiše, svoj del podrl in material prepeljal na drugo mesto- Pred zanimivo raztretjinjeno hišo se zdaj zaustavljajo meščani in številni mimoidoči ter poslušajo zanimivo zgodbo o »slogi« treh bratov. »Prinesite vode iz Morave!« V nekaterih krajih še danes žive ljudje, posebno starejši, ki imajo več zaupanja v nasvete raznih padarjev in mazačk, kakor v strokovno pomoč zdrav« nika. V vasi Novo Lanište pri Paračinu so nedavno zabeležili žalosten primer takega padar- • skega zdravljenja. 70-letna Kata Veljkovič je bila dalj časa bolna, vendar zdravnika niso poklicali. Ko se je zdravstveno stanje začelo naglo slabšati, se je njena hčerka odločila, da poišče pomoč pri neki ženski, ki je takoj predpisala recept: »Prinesti 200 gramov vode izpod skale sredi velike Morave in jih . dajati bolnici po tri kavine žličke na dan«. Nasvet je bil seveda točno izvršen in bolnica je začela redno jemati »zdravilo«. To. kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Bolnica je umrla po dveh dneh jemanja »zdravil«. Vas brez moških Vas Vevčani v ohridskem okraju je znana po spretnosti svojih moških prebivalcev — odličnih zidarjev. Skoraj vsak moški prebivalec te vasi je po poklicu zidar. Toda ker za toliko mojstrov v vasi ni dela, spomladi zapustijo svoj rodni kraj in si poiščejo dela v mestih, pogostokrat zelo oddaljenih. V tem času, se pravi, od pomladi do jeseni, v vasi ne srečate nobenega odraslega moškega. Ko pa je sezona zaključena, ko gradbišča pokrije sneg, se razkropljeni mojstri zopet vračajo v Vevčane k svojim družinam. NAŠA NAGRADNA UGANKA Danes objavljamo drugo sliko iz vrste nagradnih ugank »Športniki, ki jih poznate«. Morda bo kdo pomislil, da je posegel vmes tiskarski škrat, pa ni tako. Dekle na sliki sicer res ni v svojem elementu, ko hrži po belih strminah — in zmaguje. Obiskali smo 'jo v delavnici, kjer mizari prav tako odločno, kakor se poganja skozi ^ slalomska vratca. No, gotovo ste jo že spoznali; za tiste,,ki so še vedno v dvomih, pa povemo, da je to naša najboljša alpska smučarka, olimpijski kandidat, ki nas bo — če pojde vse po sreči — zastopala na olimpijskih igrah v Sguaw Valleyu. Vaša naloga je samo, da poveste njeno ime in priimek. Vse reševalce naših slikovnih ugank naprošamo, da odslej ne pošiljajo vsake rešitve posebej, marveč da shranijo kupon in zapišejo pravilen odgovor, pošljejo pa nam vse skupaj šele takrat, ko bodo objavljene vse štiri slikovne uganke iz serije »Športniki, ki jih poznate«. Nagrade so tudi tokrat: 1. nagrada 7000 din, 2. nagrada 5000 din, 3. nagrada 3000 din in pet nagrad po 1000 din. REŠITVE SLIKOVNIH UGANK »PRED DNEVOM REPUBLIKE« Pravilni odgovori štirih slikovnih ugank se glasijo: 1. Partizanska bolnica »Franja« v bližini Cerknega, 2. Žužemberk, 3. Baza 20 v Kočevskem Rogu — sedež političnega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja, 4. Jajce, kjer so bili na II. zasedanju AVNOJ 29.-30. novembra 1943 postavljeni temelji nove Jugoslavije. Izmed številnih pravilni!* rešitev je žreb izbral takole* 1. nagrado v znesku 7000 di** dobi Cevo Julka, Tovarna vol' nenih izdelkov »Bača«, Pod' brdo, 2. nagrado v znesku 5000 din prejme Pepca Pugelj, To* varna Color, Medvode, 3. na' grado v znesku 3000 din pa ie žreb prisodil Weiss Anic!' Ljubljana 1, odd. II. Nagrad« po 1000 dinarjev prejmejo Še! Strgar Marica, Bled, Grad 1^ Trotošek Boris, Ljubljana. Ruska 7, Rado Turk, Ajdov' ščina, Prešernova 4, Florjan' čič Joža, Laze 1, pošta Uršna Sela pri Pri Novem mestu i** Kuret Srečko, Ložnica pri žal' cu 29, pošta Žalec. - Pišite: »Nujno potrebujemo uslužbenca... V poštev pride mosfci z desetletno prakso, črnolas, stanujoč v Zgornjem prepihu st. So, po imenu Jaka Sulc, rojen v Spodnjem prepihu.-« Draga podnajemnika! Zelo mi je žal, da vama moram odpovedati stanovanje za radi kislega zelja. — Ah, končno dlaka v jajcu! — Ker Janezu ne moremo dvigniti tarifne postavke, ga bomo premestili k tehtnici. — Kako to, da vas je inšpekcija za varnost pri delu že kaznovala? - Hja, trikrat je bila tukaj. I I f ^ 77 ' i ' Brez besed J- t , !§■! *» Ker se na ulici največ govori, upamo, da bo diskusija tokrat živahna.