CENA 25 Lir, 15 Jugolir, 6 Din
NAROČNINA: Cona A: mesečna 100.—, četrtletna 300.—> polletna 550.—, celoletna 1000.— lir. Cona B: 60.—, 180—, 320,— 500.— jugolir. FLRJ:	24—,	70.—,	140.—,
280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na une: «Založništvo Primorski dnevnik», Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., L j ubij. 6-90601-19.
i LETO ČETRTO - številka 150
TUST SSS. januarja lOl»
UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808, uprava 27847. OGLASI pri upravi od 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo.
POMEN
VOLITEV
v odbore SIAU v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja
30. januarja bodo v, istrskem okrožju volitve v vaška tajništva, v tajništva mestnih četrti ter v okrajni in okrožni svet SIAU. Napoved teh volitev, je silno razgibala vse istrske demokratične množice: sprožila je predvolivno tekmovanje, ki je zajelo vse vasi in mesta; povsod sestavljajo na predvolivnih sestankih kandidatne liste z imeni najboljših tn najbolj požrtvovalnih članov SIAU, novi člani se vpisujejo v. organizacijo ter sprejemajo z navdušenjem članske izkaznice.
Vsi se zavedajo globokega pomena teh volitev. SIAU se je v istrskem okrožju stalno krepila v konkretnem reševanju najvažnejših Življenjskih vprašanj istrskega ljudstva, bila je glavna gibalna sila dela za izboljšanje gospodarskih pogojev, krepila bratstvo med vsemi tremi iiarodi, se borila za spoštovanje mirovne pogodbe, prispevala k svetovni protiimperialistični fronti in bila vedno osnovni temelj ljudske oblasti. Vsi napadi reakcionarjev, katerim so se v zadnjem času pridružili tudi lažni internaciona-Usti, niso mogli omajati njene strnjenosti in borbenosti in vedno ■ večjega naraščanja njenega vpliva. Nasprotno, ob vseh teh napadih se je SIAU jačala, vedno globlje prodirala v zavest ljudskih množic in jih vse tesneje združevala v njihovih naporih za izgradnjo lepše bodočnosti. Uspehi, ki jih je v pretek--.-tgjnjetu v istrskem okrožju dosegla ljudska oblast ob stalni podpori SIAU, so tako vidni in otipljivi, da jih ne more zanikati nobena propagando. Znatno se je zboljšala oskrba prebivalstva, dvignila se je industrijska proizvodnja, izboljšalo se je kmetijstvo, delo in kruh sta bila zagotovljena vsem, ki hočejo delati. Vsi pošteni demokrati v istrskem okrožju spričo teh uspehov priznavajo, da se življenjski pogoji stalno zboljšujejo.
Poleg važnih gospodarskih nalog pa ni SIAU pozabila programa usta. novnega kongresa ter se je vedno odtočno borila za mir, proti imperializmu in vojnim hujskačem, proti v.sem poskusom razbijanja bratstva med narodi.
Volitve SIAU bodo pritegnile k izvajanju tega programa še širše množice, jih mobilizirale v borbi za njegovo uresničenje, za izboljšanje gospodarstva, za utrditev ljudske oblasti in za obrambo vseh pridobitev narodno osvobodilne borbe. Njihov pomen presega meje istrskega okrožja, ker jačanje demokratične protiimperialistične fronte v istrskem okrožju pomeni tudi j» Čanje te fronte pri nas in v svetu, in ker je borba za uresničenje
MOTIV S KONTOVELJA
(Foto Magajn»)
mirovne pogodbe osnovni intero* vsega tržaškega prebivalstva.
Vsi uspehi, ki jih je ljudska oblast dosegla na vseh toriščih s pomočjo SIAU in Komunistične partije STO-ja, pa so bili mogoči predvsem zato, ker je Vojna uprava JA, ki v istrskem okrožju predstavlja novo Jugoslavijo, stalno spoštovala in izvajala določbe mirovne pogodbe, prepustila ljudstvu, ia se upravlja samo ter njegovo oblast ob vsakem koraku podprla. Velika pomoč jugoslovanskih narodov pa je skupno z delwnim zagonom istrskega ljudstva veliko pri-
pomogla k izboljšanju življenjske ravni vsega prebivalstva.
Ob teh uspehih SIAU in ljudska oblasti v istrskem okrožju se nam sama po sebi vsiljuje primerjava Z razmerami pri nas, kjer okupacijska oblast stalno krši določbe mirovne pogodbe, kjer posledice imperialističnega pritiska:	brezposel-
nost, pomanjkanje narodnostne enakopravnosti, zatiranje, podpora šovinistom in vsem izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Vse te nadloge so p istrskem okrožju, kjer je ljudstvo vzelo samo oblast v roke, le še medel spomin. Zofo so nam uspehi
naporov ljudske oblasti v istrskem okrožju bodrilo in spodbuda, da še bolj napnemo vse svoje sile v borbi proti imperializmu, za okrcpitei' enotnosti naših vrst, za mir in spoštovanje mirovne pogodbe. S tem bomo najbolje podprli tudi napore ljudske oblasti v Istri, ki s pomočjo SIAU gradi novo življenje in s svojimi uspehi dokazuje, da je na pravilni poti,-
m

KRONIKA
Karumal Miotsenty, katerega so aretirale madžarske oblasti zaradi protidržavnega delovanja, je priznal, da je kot zagrizen monarhist deloval proti madžarski republiki, da je želel ameriSko Intervencijo ter se v tej zvezi bavil z vohunstvom. Ta kardinalova priznanja je vlada objavila v «rumeni knjigi».
:: IS bivših ministrov iz vojne dobe so v Bukarešti obsodili zaradi vojnih zločinov proti ljudstvu in državi na različne zaporne kazni.
:: V pristanišču Avgusta na Siciliji se mudi skupina sovjetskih pomorskih strovnjakov, ki prevzema italijanske vojne ladje, ki Jih Je Italija dolžna izročiti Sovjetski zvezi, kot to določa mirovna' pogodba. Tik predno bi morala odriniti bojna ladja «Giulio Cesare» pod poveljstvom sovjetskega kapitana Zinovjeva, je ta nenadoma zbolel in umrl. Sovjetsko posla-, ništvo je zahtevalo obdukcijo trupla, ker Je s.učaj le preveč čuden. Nekaj dni pozneje in sicer 22. januarja Je policija aretirala v Ta-rantu dva mladeniča, pripadnika fašistične stranke MSI, ki sta Imela pri sebi raztrelivo, s katerim sta hotela vreči v zrak vojno šolsko ladjo «Colombo» ki bi morala biti izročena Sovjetski zvezi na račun reparacij.
:: V torek so bile v državi Izrael volitve. Izraelsko državo sta končno priznali tudi vladi Anglije in Francije.
:: V Novem Delhiju je bila konferenca 19 azijskih narodov, ki Je reševala vprašanje Indonezije. Indijski ministrski predsednik je dejal: «Dokler bo na en ali drugi način obstajal kolonializem na azijskem kontinentu, bo stalna nevarnost za spore in mir.»
:: Britanski viri javljajo, da bo Sovjetska zveza kmalu vrnila Britaniji vojne ladje, ki jih je dobila v posojilo med vojno.
:: Incident na meji med ameriško okupacijsko cono Nemčije in Češkoslovaško ni zavzel večjega obsega. Cehi so zaplenili ameriški tank in tankiste, ki so vdrli na češkoslovaško ozemlje.
:: V Bukarešto je prispela Poljska vladna delegacija, ki bo podpisala pogodbo o prijateljstvu in vzajemnem sodelovanju med Polj-ko in Romunijo.
:: Enote demokratične vojske Grčije izvajajo močne napade na vseh odsekih od Peloponeza do Makedonije in Trakije. Z minometi so bombardirale Solun, v Ru-meliji pa so demokratične enote zavzele mesto Karpensi.
:: V Vaštngtonskih diplomatskih krogih pričakujejo večje spremembe diploma skega posianiškega zbora, kot posledice Marshallovega odstopa. Predvidevajo, da bodo odstopili ameriški poslaniki v Moskvi, Parizu, Nankingu, Buenos Airesu, Hagu in Kopenhagenu.
:: V Rimu so v teku pog-Janja med delegacijama italijanske in jugoslovanske vlade. Rešujejo vprašanje odškodnine za v vojni potopljene jugoslovanske trgovske ladje, vprašanje izročitve dela itse lijanskega vojnega brodovja Jugo-slaviji v skladu z mirovno pogodbo in vprašanje dobave industrijske opreme Jugoslaviji. V Beogradu pa slični delegaciji rešujeta vprašanje ribolova na Jadranu.
:: Skandinavska kor terenca te začasno prekinila z‘delom, ne da bi dosegla kakšen pozitiven rezultat.
:: V Parizu se je pričel proces «Kravčenko», okrog katerega uganja vsa reakcija ve’lk krik in vik Ta zloglasni Kravče ko, ki je po-begnij iz Sovjetske zveze, Kot agent ameriške ali britanske tajne s užbe, je po naročilu svojih gospodarjev napisal knjigo samih laži in izmišjotin o Sovjetski zvez1, kakor so to pred njim delali že številni Hitlerjevi agenti. Ker ga Je Francoski kulturni tednik «T.ot-tres Francaises» označil javno kot imperialističnega agenta, je Kravčenko vložil proti omcirjerre-mu tedniku tožbo.' o zar imivi razpravi bomo poročali več prihodnjič.
NAGLI RAZKROJ KUOMINTANGA
in nacionalističnih armad
Mao Tse Tungovi mirovni pogoji, nalistična posadka začela mesto ceja in v Nankingu samem priča-
izraženi v osmih točkah, ter nezadržno napredovanje osvobodilnih armad, leži kot mora nad kitajskimi
reakcionarji in seveda tudi nad njihovimi imperialističnimi gospodar ji. Se se skušajo izmotavati iz neizbežnega propada, toda stvarni položaj jih sili vsak dan bolj k umiku.
Po padcu Tien Tsina, je postal tuđi položaj obkoljenega Pekinga za nacionaliste nevzdržen. Po kratkotrajnih pogajanjih med poveljstvom osvobodilnih armad in odpo-
izpraznjevati, istočasno pa so ga za čele osvobodilne enote zasedati. Uradi in razni mestni funkcionarji
so ostali na svojih mestih. Cene so takoj začele padati in so padle že za 50%. V mestu deluje že radijska postaja, letalske zveze z osvobojenimi kraji in časopisi izhajajo redno. Z, nezmanjšano hitrostjo se nadaljuje napredovanje tudi proti Nankingu, od katerega so demokratične izvidnice oddaljene, kot pravijo zadnje vesti, le že kakih 50 km. Nacionalisti so izpraznili več
slanci obkoljenega mesta, je nacio-1 važnih mest na desnem bregu Jang-
Ena izmed številnih pekinških c-jZi-k ,h vrat skozi katera že korakajo osvobodilne armade.
SVETOVNA SINDIKALNA FEDERACIJA
fcn še nanrei shiiila mir« i« demnliriieiH
Ves čas svojega triletnega obstoja, je Svetovna sindikalna federacija stala odločno na braniku interesov delovnega ljudstva vsega sveta. Nikoli ni zamudila priložnosti, da ne bi z vso svojo avtoriteto in močjo ki jo predstavlja, prispevala svoj pomembni delež v borbi za demokracijo in mir proti vo 'vohujskaški politiki imperialističnih krogov.
Kaj lahko je razumeti, da so im. penalisti gojili zaradi tega do te mogočne demokratične organizacije delovnega ljudstva vse prej kot simpatije, čeprav nikoli ne zamude prilike, da ne bi napihovali svojo «demokratičnost» in svojo '(miroljubnost». Imperialisti so potom svojih nerazrednih sindikatov, ki so se že z razbijaškim namenom včlanili v Svetovno sindikalno federacijo, rovarili proti njej in jo skuš li če ne že razbiti pa vsaj spremeniti v neučinkovito orodje demokratičnih množic.
S takimi načrti so prišli odkrito na dan pred nekaj dnevi v Parizu na zasedanju izvršilnega odbora Svetovne sindikalne federacije, ki je bila sklicana na zahtevo britanskih sindikatov imenovanih «Tra-de union». Tej organizaciji ter Kongresu industrijskih organizacij ZDA so imperialisti poverili nalogo, da izvede razbitje Svetovne s’ndikalne federacije. Predsednik Trade Unionov, Deakin, je prišel na tem zasedanju: v katerem so predstavniki ZSSR, Francije, V. Britanije, ZDA, Ital. je, Nizozemske in Kitajske, na dan s predlogom, naj bi Svetovna sindikalna federac ja prenehala delovati že eno leto. Zagrozil je, da bodo britanski sindikati izstopili iz Fede-raci e, če ne bodo sprejeli njegov predlog. '
Ze samo tako vsiljevanje volje enega člana Federacije vsem ostalim 63 članom nima nobene zveze z demokratičnim postopanjem in je pri ostalih članih naletelo na oster odpor. Upoštevajoč Pa še dejstvo, da je ta predlog odkrit poskus razbitja Federacije in ustanovitve neke druge federacije, ki naj bi olajšala izvedbo Marshallovega plana, proti interesom delovnih množic vsega sveta in proti miru, Svetovna sindikalna federacija na zasedanju izvršilnega biroja ni mogla sprejeti zahtevo Trade Unionov. Čeprav so predstavniki Trade Unionov zapustili zasedanje, se je to vendar nadaljevalo pod predsedstvom sovjetskega delegata Kazrte-cova. Izvršilni biro je sklical za 28. januarja izvršilni odbor Svetovne sindikalne federacije, ki je edini pristojen odločati o zahtevi britanskih in ameriških sindikatov.
kujejo, da bo v najkrajšem času artilerija narodnoosvobodilne vojske začela obstreljevati mesto.
ČANGKAJŠEK
odstopil in zbežal
Neko poročilo glavnega stana demokratične arnmd« javlja, da so v novembru 1945 sile Kuomintanga izgubile 278.000 mož in da je bilo istem času osvobojenih 46 mest, med njimi dve prestolnici.
V takem položaju in po brezuspešnem poskusu Kuom intenga, da bi vrinil neke svoje «pogoje», je Cangkajšek odstopil it» se s posebnim letalom odpeljal v svojo rojstno pokrajino. Funkcijo predsednika republike je prevzel dosedanji podpredsednik Li Cung Jen. Nekaj ur po Cangkajškovem odstopu je po dala ostavko tudi Kuomintangova vlada, kateri pa je novi predsednik poveril nadaljnje izvrševanje poslov.
Demokratični krogi Kitajske vidijo v Cangkajškovem odstopu preračunano potezo kitajske reakcije in ameriških imperialistov, ker Cangkajšek ni Izrecno podal ostavke, temveč je celo nedvoumno izjavil, da upa na svojo vrnitev. Po drugi strani pa je Li Cung Jen ameriški ljubljenec, saj so na zad njih volitvah prav Amerikanci podpirali njegovo kandidaturo.
Nankinška vkda sprejeia
Mao Tse Tungove mirovne pogodbe
Konec prejšnjega tedna so se razširile vesti, da se je nacionalistična vlada že preselila iz Nankinga v Kanton. Zdi se, da so te vesti bile prezgodnje', pač pa je res, oa je mesto zapustil glavni stan nacionalistične vojske in da je v teku prenos vladnega arhiva. Da je nacionalistična vlad» še v Nankingu potrjuje tudi dejstvo, da je vlada sprejela Sta Tse Tungove pogoje kot osnovo za mirovna po gajanja. Vlada je imenovala pet delegatov, ki so pripravljeni, da stopijo v stik z delegati kitajske komunistične partije, ter da z njimi pričnejo pogajanja za mir. Nacionalistična vlada je bila prisiljena odločiti se za ta korak potem ko so komunisti odbili vse predloge, ki so jih stavili nacionalisti.
imiMiisti n že oh
in se samo še tolažijo
Čeprav je splošno mnenje londonskega tiska, d» je bil odstop Cangkajška neizogiben, kažejo ven dar časopisi neko presenečenje. «Times» piše, da je razvoj položaja na Kitajskem popolnoma odvisen od kitajskih komunistov. «Qd komunistov bo odvisen ritem reforme», zaključuje list svoj članek, «in položaj nikakor ne dopušča generalu Licungjena kakega mešetarjenja «Daily Telegraph' piše, da je treba priznati, da so dosegli, komunisti veliko zmago, ki ima lahko nevarne posledice v Maleziji, Indoneziji in mogoče tudi v Indiji, «Daily Wor-ker», organ britanske KP, piše med
.GL
Ob
us
Po še nedokončnih statistikah so zagrešili ameriški vojaki na Dunaju v enem samem mesecu 82 kaznivih dejanj od navadne kraje pa do nasilnih ropov z uporabo orožja.
* * *
Angleško letalo, ki je opravljalo prevozno službo na «zračnem mostu» nad Berlinom in Londonom, se je zrušilo blizu Schoenber-ga. V letalu je bilo 17 nemških otrok, pet drugih potnikov in trije člani posadke. Vsi so mrtvi. Sovjetske obla-
sti so nudile pri nesreči vso pomoč.
* * *
Majhno kanadsko letalo je rešilo iz ledenega objema v zalivu Hadson 11 oseb, ponesrečencev letala Dakota.
* * 4:
V Terni v Italiji sta se med plesom začela prepirati dva fanta. Končno sta zapustila dvorano, da obračunata na prostem. Po nekaj krepkih brcah je Enzo Piantone skočil svojemu nasprotniku v obraz in mu odgriznil nos. Temu se pravi južna kri.
drugim, da Kitajska še ni socialistična.. Sedanji pogoj še ne bodo dopuščali popolnoma načrtnega socialističnega gospodarstva in zato je Maoectung označil novo Kitajsko kot novo demokracijo. Kapitalistična podjetja, nadaljuje list, se bodo na Kitajskem še nekaj časa razvijala. Toda tega kaprtalizma ne bo kontrolirala buržoazija, temveč bo pod upravo delavskega razreda in kitajske komunistične partije, ki ima 3 milijone članv. «Daily Wor-ker» končno zagovarja Maocetun-gov program industrializacije.
Pred obnovitvijo pogajanj za mirovno pogodbo z Avstrijo
Pred dnevi je Sovjetska zveza prejela vabilo zapadnih sil za obnovitev pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, ki naj bi se začela 7. februarja t.l. v Lon. donu.
Kot je znano našim čitateljem, vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo ni novo vprašanje- O njem so na mednarodnih forumih zadnjikrat razpravljati lansko spomlad, vendar brez uspeha. Z resnično dobro voljo in resnično demokratičnim stališčem vseh, od krte-rih je sklenitev mirovne pogodbe odvisna, bi bile brez dvoma odstranjene vse «zapreke», ki jih stavlja to vprašanje. Teda ugotoviti je treba, da je pri nekaterih vplivnih državah manjkalo ravno dobre volje in seveda predvsem demokratičnega odnosa do vprašanja, ki za bodočnost srednje Evrope in miru n; ravno najmanjšega pomena.
Avstrija je premagana država, ki je pripadala osi Rim-Berlin, in prispevala nemajhen delež pri barbarskem uničevanju svobode številnih evropsk:h narodov. N- naš namen podrobneje ocenjevati odgovornost Avstrije kot države v zadnji vojni, kajti o tem so si v glavnem soglasni oz. so si bili soglasni vsi medvojni zavezniki. Naš namen je le ob tej priložnosti ponovno pokazati na zahteve, ki jih 'mata do Avstrije Sovjetska zveza in predvsem Jugoslavija.
Sovjetska zveza je postavila do Avstrije zahtevo .po reparacijah v višini 130 milijonov dolarjev povrnjenih v 6 mesecih in nekatere koncesije glede petrolejskih polj.
Jugoslavija pa razen enak'h re-paracijskih zahtev, postavlja z vso odločnostjo tudi sroje teritorialne zahteve, ki se nanašajo na Koroško v izmeri 728 km.2 s 150000 prebivalci.
Na vseh dosedanjih konferencah je Sovjetska zveza odloino podpirala upravičene jugoslovanske zahteve. Tako zahtevam Sovjetske zveze kot in predvsem zahtevam Jugoslavije pa so nasprotovale zapadne imperialistične sile.
Popolnoma jasno jo, da zahtevam Sovjetske zveze in Jugoslavije za-oadne imperialistične države ni"« nasvrotovale iz kakšne ljubezni do Avstrije, temveč zgolj iz sodih lastnih interesov, to je zgolj iz interesov svoje imperialistične eks"an-zije na škodo mladih ljudskih demokracij na vzhodu Evrope in predvsem na škodo Jugoslavije. Istočasno pa so s takim svojim stališčem zapadni imperialisti zasledovali -plošni cilj svoje politike v Evropi, to je rehabilitacijo najreakcio-narneiših elementov v Avstriji -nacistov.
Kako se bodo vsi ti problemi reševali na bližnji konferenci ne moremo predvidevati, vemo pa. da Jugoslavija ne bo mogla odstaviti od svojih upravičenih zahtev, kajti pri tet., jo ne vodi samo dolžnost zastopanja volje in interesov slovenskega demokratičnega prehivol--čva na Koroškem, temveč tudi zavest borbe prot:	nzivnosti a-
meriškega imperializma.
yr?TTTT 3
Vloga V. Britanije in ZDA pri poslednjih dogajanjih v Palestini
Dogodki, ki se v zadnjem Času dogajajo v Palestini, zelo dobro označujejo cilje in sredstva angloameri-Skih imperialistov, da bi se učvrstili in zasigurali svoje gospodarske in-stiategične pozicije na tem delu sveta Ne glede na odlok OZN o razdelitvi Palestine v dva dela, v dve neodvisni državi-arabsko in ž dovsko, so aiigloarneričani izvali v Palestini vojno med Arabci in Židi.
P,emir.a, ki so bila večkrat dosežena, so b>la redno prekinjena zaradi provokacij ameriške in angleške obveščevalne službe. Končno je vojna postala nepopularna in Egipt je zaradi vojnih porazov in vse večjega nezadovol.stva v državi pristal na pogajanja z židovsko vlado. Britanske reakcionarje, ki so vprizorili okrog vpada ži o.skh sil v egii.t.ko ozemlje vik in krik, ponujajoč Egiptu svojo pomoč na osnovi dogovora iz 1. 1936,' je eg ptska vlada odbila. Pomoč je zahteval britanski vazalni kralj Abdulah, čeprav ni na tri nsjordanskem podicčju niti en židovski vojak. Tako se je začel dolgo pripravljan načrt, po katerem sedaj Britanci pošiljajo čete in mornarico proti me-j m židovske države v Transilvanijo.
S to izumetn če o krizo, hoče V. Britsn.ja z vojaškim pritiskom podpreti svojo tezo pri sedanjem reševanju palestinskega vprašanja, ki je v toku na Hodošu med Zidovsko državo In Egiptom pod vodstvom Bun-cha, posredovalca OZN. Britanska vlada piiSiljuje egiptsko vlado, da zavlačuje pog'janja, istočasno pa vpliva na vladi Transilvanije in Sirije, da ne bi priznali sklepov pogajanj na Rodosu. Ameriški imperialisti pa hoče,o pr kazati, da so razgovori vojnega značaja in da je treba zato vrsto problemon podrediti tako imenovani komsijl za pom rjevanje OZN, ki jo je izg' sovala ang oamner ška ve-čhia in v kateri sede predstavniki ZDA, Fiancije in Turčije.
25 milijonov brezposelnih v deželah zapadne Evrope
«iv otu. e Vrem ja» objavlja članek z naslovim (u.azrnere delavcev pod Marshallovim planom», v katerem pravi med drugim:
«Razčlenjujoč izvajanje Marshallovega načrta v teku enega leta, celo ura .ne statistike kapitalističnih dežel, ki so — kakor je znano — popolnoma potvorjene, ne morejo pi-ikriti stvarnega položaja aclav-slz.ga razreda v zah. Uvropi. V vseh zahodnoevropskih deželah so se mezde povečale, toda hkrati cene povsod naraščajo in sicer v mnogo večjem razmerju kakor mezde. V vsej zahod :i Evropi ni dežele, v kateri celo po uradnih podatkih mso pa ile realne mezde. Jz .uradnih številk je razvidno, da so se v Veliki Britaniji mezde od jeseni .J047 povečale za 4%,	pa so se v
istem času živi. . Jci izdatki povečali najmanj za 7%.
Iz uradnih podatkov je razvidno, da so se v Francij v istem razdobju msgti«	.._.k za 25% med-
tem ko so se življenjski izdatki podvojili V Belgiji so se po uradnih podatkih povečali življenjski izdatki «samo za 25%. Bgljijske oblasti so zelo diskretne, kadar se govori o mezdah in nočejo redno objavljati podatkov o tej stvari, kajti, ako bi objavljale uradne podatke, bi sc kljub raznim potvorbam pokazalo, da realne mezde kljub stalnemu dvigati'u cen stalno padajo.
Na Nizozemskem so se dnevnice od jeseni 1947 do danes povečale za 5%. Foncr.’jamo, da so to uradne
Izprijenost politiceli! krogov
Japonske v luči predvolivne kampanje in volivnih izidov
Poslopje na Rodosu v katerem so bila pogajanja za mir v Palestini
statistike».
«Navoje Vrem ja» opozarja dalje na povečanje nezaposlenosti v nekaterih deželah. V Franciji se je n. pr. število oseb, ki so popolnoma navezane na pomoč za nezaposlene, v enem letu skoro početverilo Po uradnih podatkih se je število nezaposlenih v Belgiji od druge polovice 1947 do danes skoro početverilo. Italijanska vlada priznava, da rilo. italijanska vlada priznaje znašalo število brezposelnih početverijo Italijanska vlada priznava, da je znašalo število brezposelnih preteklo jesen približno 2.400.000 oseb, ali za 33% več kakor v jeseni leta 1947. Tako je pod Marshallo-
vim načrtom ostalo brez posla nad jooi milijona delavcev. Skupno s svojimi rodbinami predstavlja to okoli 2.5 milijona ljudi.
IZ statističnih podatkov, ki so jih priobčile okupacijske oblasti v zahodni Nemčiji, se rudi, da je število brezposelnih naraslo na 75.000.
Seštevši razpoložljive statistične podatke, pravi «Navoje vremja», da je v maršaliziranih deželah zahodne Evrope okoli 25 milijonov nezaposlenih, katerih rodbine morajo danes občutiti in prenašati vse tež-koče posledic nezaposlenosti. Poleg tega pada kupna moč okrog 200 milijonov ljudi zaradi zniževanja realnih mezd.
V nedeljo 23. januarja so bile na Japonskem volitve v «Spodnji dom» japonskega parlamenta. Volitve je razpisala Jošidina vlada, proti kateri je opozicija v parlamentu izglasovala nezaupnico. Vlada bi zaradi tega morala sicer podati ostavko, toda Joši-da je na osnovi novega imperialnega dekreta razpustil «Spodnji dom», ki mu je izglasoval nezaupnico in razpisal nove volitve.
Kot so predvidevali, se je volitev vzdržalo več kot 45% volivcev v mestih, na podeželju pa še več. Kljub temu. da je volitve nadzorovalo 75 ameriških vojaških formacij in da so se japonski reakcionarji še drugače skušali zavarovati, so jim japonski volivci dokaj zmešali načrte.
Konservativna stranka vladnega predsednika Jošide je sicer dobila večino (203 poslance) zato pa je doživela popoln poraz «socialistična» stranka, ki je od leta 1947 imela v koalicijski vladi Jošide vodilna mesta. Predvsem na račun «socialistične» stranke, so dosegli velik uspeh japonski komunisti, kj so dosegli 35 poslancev, čeprav so jih v prejšnjem parlamentu imeli samo 4. Komunisti so se uveljavil; pred-vsem v Toki ju, kjer so bili. izvoljeni vsi njihovi ‘kandidati. Ameriški krogi v Tokiju so presenečeni
BIL SEM V BERLENU
V ameriškem pasu ne svetijo luči — Na enega volivca skoraj en policist — «Čudež nad čudeži» je odveč — Suh; plodovi z Marshallovega vrta — Lov na premog — Velika provokacija — Mladina koraka lepši bodočnosti nasproti.
Berlin je danes ena najkritičnej-ših tošk na svetu, ne najpomembnejših, ker to je nedvomno Kitajska, kajti kar se tam odigrava, ima za razvoj sveta mnogo večji pomen, vendar pa se v Berlinu najbolj neposredno srečuje politika zapadnih velesil z mirovnimi prizadevanji ZSSR, Zato je zelo zanimwio pogledati, kako se to javlja.
Ko smo se pripeljali do Berlina, je bilo že pozno zvečer. Ulice sovjetske cone so bile močno razsvetljene. Velika tabla nas je opozorila, da smo prišli do ameriškega pasu; toda ta tabla je bila po našem mnenju popolnoma odveč, kajti kje je ameriški pas Berlina, najbolj dokazujejo poleg uniform in jeepov ameriške policije temna okna Ms in temne ulice. V ameriškem delu Berlina kakor tvdi v delih, ki ju upravljajo Angleži in Francozi, ne sveti elektrika.
DOBRO ZAVAROVANE VOLITVE
Najbolj se je izkazala razlika med gapadmm; in vzhodnimi okraji Berlina na žalostni dan slatinili volitev dne 5. decembra. Teda; se je namreč nabralo v zapadnih okrajih Berlina toliko ameriške, angleške in 'francoske policije, da je prišel skoraj na vsakega volivca po en policist. Zapadni del Berlina spoznaš tudi po tem, da se tam porabi mnogo več policijskih gumijevk, posebno ob «svobodnih» volitvah. Govoril sem z mnogimi mladimi delavci in študenti, ki so mi na svojih glavah in telesih pokazali sledove ameriške pomoči Berlinčanom; govoril bi bil rad tudi Z mnogimi člani FDJ, toda bili so prav tedaj v ječi.
V zapadnem tisku se je že mnogo pisalo o gigantskem zračnem mo-
stu, o čudežu nad čudeži, Toda ta most je za potrebe Berlinčanov prav gotovo odveč, kajti kdor hoče dobiti poleg drugih stvari tudi 900 kg premoga, se mora javiti v vzhodnem delu Berlina. Zapadni uradi pa hočejo to preprečiti in silijo zapadne Berlinčane, da kupujejo predvsem v zapadnem odseku Berlina. Tudi se zapadni zavezniki na vse načine trudijo, kako bi vzbudili pri zapadno berlinskih prebivalcih sovraštvo do boljševikov,
že skoraj vse nem Berlinu.
drevorede v zapad-
OBKAZI ULICE
Remu
Kljub vsemu nimajo dovolj kurjave in vedno češče vidite v Berlinu ljudi, ki čakajo, da pade z naloženega avtomobila kos premoga. Žalostno je videti, kako se stara ženica blaženo nasmehne, če pade V njeni biižni na tla kos premoga; naglo se skloni, da bi ga pobrala, toda prehiti jo desetletni fant, ki se živi s prodajo premoga. Nič ni čudnega, če prihaja neprestano več Berlinčanov, iz zapadnega dela nakupovat v vzhodni del Berlina, kamor prihajajo dolgi vlaki z zelenjavo in kurjavo, čeprav jim grozijo, da jih bo to stalo življenje. Vsa ta razcepljenost je samo posledica provokacij Američanov, ki so uničili vse delo zavezniške skupne uprave in uvedli denarno re-foimo, ne le v zapadnem delu Nemčije, temveč tudi v zapadnem delu Berlina. Berhn pa leži v vzhodnem Pasu in je z zapadnim delom mesta že po naravi gospodarsko povezan in bi zato poseben denar v zapadnem delu pomenil veliko gospodarsko škodo za Berlin. Zapadne velesile so odklonile pametno rešitev denarnega vprašanja za Berlin in zato je izbruhnita berlinska kriza,
V LEPŠO BODOČNOST
Stari grešnik št. 1
dovažajo jim zato maslo in zelenjavo, kupljeno na vzhodu Berlina ter tudi trremog, ki ga dajejo nemški rudniki. Kako obupno drag je pre mog z vzhodnega dela v zapadnem delu Berlina! AH pa zelenjava za otroke. Zaupajte v zračni most, če vatu prinese suho zelenjavo in majhne velblode, da se otroci z njim igrajo. Po zračnem mostu prinašajo tudi drevesa iz zapadnega Berlina in tako so sedaj posekali
Zapustimo že žalostne kraje zapadnega Berlina {n poglejmo nekoliko, kako je v vzhodnem delu. Glej; prav tu je dom mladine. Kaj delajo tam? Razpravljajo o življenjskem vprašanju nemške mladine, ki so zivljenska vprašanja vse zemlje. Skoda, ki jo je povzročila vojna, je tako velika, da se ■ zdi skoraj nemogoče, da bodo utegnili odstraniti vse razvaline. Toda vzhodni pas Nemčije in z njim vzhodni del Ber Ujm gnalo lepši bodoč nosi: /m sproti, s čimer so doni pogoji za mrren lazvoj in gradnjo.
V zapadnem Berlinu pa polagoma sekajo drevorede, tudi to bo prenehalo, kalcor bo prenehal zračni most, kajti zdi se, da se je manever Amerikancev razbil.
nad nepričakovanim uspehom komunistov in japonski vodilni krogi so zaskrbljeni, kajti komunistom se bodo v opoziciji pridružili tudi poslanci delavsko - kmečke stranke, ki je dobila 7 poslancev.
Čeprav je v zadnjih dneh pred volitvami vlada pojačala volivno kampanjo, so ostale množice za volitve nezainteresirane in so vladne pozive sprejemale popolnoma pasivno. Vzrok temu je dejstvo, da so japonski politični krogi zelo kompromiliran; in diskreditirani zaradi cele vrste škandalov. Kot je znano, je bivši predsednik vlade Ašida, predsednik demokratske stranke, zaprt zaradi milijonskih malverzacij. Sedanji predsednik vlade in celotno vodstvo liberalno - demokratske stranke pa je močno kompromitirano zaradi velike podkupovalne afere s tekstilnim fabrlkantom Ueuro.
Ljudstvu ni mogla ostati prikrita cela vrsta primerov korupcije v parlamentu. Tako n.pr. je bilo podkupljenih veliko število poslancev, da so glasovali proti sprejemu zakona o omejevanju prostitucije. Pred kratkim so v Tokiju odkri i škandal v zvezi s sprejetjem novega zakona o nadzorstvu nad rudniki premoga. Da bi se izognili nadzorstvu, so lastniki rudnikov podkupili celo vrsto poslancev in članov vlade.
Vladajoče stranke so se v predvoliv-ni kampanji posluževale raznih nedemokratičnih metod:	zapiranja de-
mokratičnih predstavnikov in predvsem komunistov, plenjenja njihovih listov in množičnega teroriziranja vo. livcev.
Kljub temu je komunistična partija Japonske nastopila na voMvah z večjim številom kandidatov kot kdaj koli prej. Razvila je široko kampanjo za združitev vseh demokratičnih sil v enotno demokratično fronto in njen vpliv na množice stalno raste.
Drugi, nič manj pomembni razlog za nezalteresitanost mnozič za volitve je v dejstvu, da se morajo Japonske množice vsak dan trdo boriti za svoj življenjski obstoj. Na Japonskem je preko 6 milijonov brezposelnih, več milijonov ljudi pa je v nevarnosti, da bodo izgubili delo. Plače delavstva so zelo'nizke, cene posameznim predmetom pa zaradi inflacije stalno rastejo. Tudi položaj kmetov ni boljši. V množicah zapuščajo zemljo, ker jih zaradi velikih davkov in malih dohodkov ne more prehranjevati.
Vendar nezaiuteres.ranost množic za te volitve še ne pomeni njihove popolne pasivnosti do političnega življenja. Sindikati kot borbena organizacija japo skih delavcev postajajo vsak dan močnejši in štejejc sedaj kakih 6 in pol milijona delavcev. Najnaprednejša organizacija je «Kongres industrijskih delavcev», ki šteje nad 2 milijona članov in jo vodijo komunisti. Velika vloga teh organizacij se vidi v številnih stavkah po vsej Japonski, v drugi polovici decembra Je po uradnih podatkih stavkalo nad l in poi milijona delavcev. Njihova borba za Izboljšanje žtvljenskih pogojev dobiva vse bolj značaj politične borbe proti domačemu kapitalizmu in ameriškim imperialistom. Na jačanje mladih demokratičnih japonskih sil pa mnogo vpliva tudi razvoj revolucionarne borbe kitajskih demokratičnih sil in njihove velike zmage, ki so predvsem za Daljni vzhod zgodovln-skega-prelomnega pomena.
Schuman
SUri grešnik št 1
Ameriška pomoč Franciji
KRONIKA
:: V ponedeljek ob II. uri se je
v Miljskem zalivu v bližini ike-denjskih plavžev na napol potopljeni ladji William Hume pripetila huda nesreča. Podjetje Viderl je pred kratkim začelo razstavljati ladjo, katere železo bi služilo za škedenjske plavže. Za časa nesreče so bili na ladji lastnik podjetja Vlderi, ing. Arrigotti, Angel Do-vicr, poveljnik male motorne ladje, delavec Bessi, varilec Antonaz-zi in vajenec Catagnotti. Varilec Antonazzi je s Catagnottijem začel rezati trup ladje, kjer je bila zaloga nafte. Plamen avtogenične-ga varilca in natta sta povzročila silno eksplozijo. Antonazzi Ivan in Angel Dovier sta bila na mestu mrtva, ing. Arrigotti je podlegel poškodbam, ko so ga prepeljali na suho, ubogega Catagnottija pa Je vrgla eksplozija v morje In so njegovo truplo našli šele naslednji dan, težko ranjenega lastnika Videnja pa so prepeljali v bolnico.
:: Conski svet je odobril odločitev mestnega sveta, da se zvišajo tarife tramvajskih izkaznic, češ da je njih cena v Trstu mnogo nižja kot v Italiji. Razni svetniki, ki se tako potegujejo za priključitev Trsta k Italiji, ji delajo s tem pač le slabo reklamo.
Pretekli četrtek je potresni sunek, ki je trajal kakih deset minut, tznenadil in prestrašil marsikaterega Tržačana, posebno pa one, ki so še sladko spali in jim je nenadno zibanje pretrgalo sen. Pravijo, da so sc kasneje nekateri reakcionarji raztogotili, ko so zvedeli, da je bilo središče potresa nekje v Liki v Jugoslaviji, češ še s tem nam ne dajo miru z onstran zavese.
r. Člani tržaške odvetniške zbornice so se zbrali na občnem zboru in so zahtevali, da more postati sodstvo bolj neodvisno. V ta namen naj se tesneje naveže na višje forume v Rimu. Res, čudno tolmačenje neodvisnosti!
:: V nedeljo so na železnicali, avtobusih, tramvajih, ladjah itd. zvišali cene voznih listkov. Ta povišek je šel v fond za zimsko pomoč. Potemtakem morajo pač le revčki podpirati revčke gospoda se vozi s svojimi osebnimi avtomobili.
:: Preiskava zaradi znanih dogodkov v ulici Cavana se je zaključila. Na podlagi preiskave so začasno odpustili iz službe agenta Nikolaja Coluccio, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi uboja. Upamo, da bo policija odslej nekoliko bolj previdna ter ne bo več zamenjavala tržaških ulic za strelišče.
K VU je izdala ukaz, po katerem morajo podružnice italijanskih podjetij in tvrdk v Trstu voditi ločeno samostojno knjigovodstvo, kar pomeni, da bodo odslej morale plačevati razne davščine v Trstu. «Uradni list» Giornale di Trieste je ta ukaz objavil dan kasneje, ker mu ni preveč dišal. Pač ni bil ukaz ravno dokaz povezanosti Trsta z veliko materjo.
:: «Patriotični« Usu so zopet mastno natiskali vest, da nam Je darovala Italija 7 milijard, da tako podpre tržaško bilanco, ki je pasivna. Ne glede, da so te pasivnosti krivi številni uradniki in policaji iz Italije, moramo na žalost teh listov ugotoviti, da ne gre za nikako «velikodušno pomoč» matere, temveč za obveznosti, ki jih je Italija sprejela z mirovno pogodbo.
:: Znanega zvodnika in prekupčevalca z belim blagom Stefanel-lija, ki Je z raznimi prevarami oddajal mlada dekleta svojim «klientom», je policija predala državnemu pravdništvu. V / preiskavi so ugotovili, da so dekleta naročali razni tržaški profesionisti, predvsem zdravniki. Stefanelli je dobavil neko 14 letno deklico celo slepcu, več deklet je poslal nekemu sodniku v Mestre. Na Stefa-nelltja se Je obrnil celo neki duhovnik B. ter mu dejal: «Priporočam se, da bo mlada, lepa, sveža... a predvsem zdrava.» Res, lepa slika «demokratične» morale!
VOLIVNI IMENIKI
pod drobnogledom našega reporterja
Ce so še kod po svetu «kače» zato, da ljudje kaj dobijo,, so pa v Trstu «kače» poleg tega še tudi zato, da volivni upravičenci ugotavljajo, kolikokrat so ga uradno polomili oni, ki sovolivne imenike sestavljali.
Nekoč v bližnji bodočnosti (kdaj še nič ne vemo) so nam upravniki v Trstu obljubili volitve. Sicer ne moremo od tega res kaj preveč pričakovati, saj nam je gospod Airey v svojem poročilu dejal, da bo skušal le malo «demokratizirati» samo mestno upravo. Kaj več sedaj še ni čas. Tudi to pustimo, kaj bi govorili o tem, da je vladati, ne da bi drugega kaj vpraša), navsezadnje vabljivo prijetno, užitek, zadovoljstvo itd.
Prav zato je izdal skupno s svojimi «svetovalci» tisti ukaz 345, ki daje volivno pravico vsem ezulom. Pač zavarovati se je moral! V sili pa še hudič muhe žre, pravi temu kar primerno lepi slovenski narodni pregovor.
Zato je izdal tudi rok, dolg samo lo dni, ki daje ljudem možnost, da se prepričajo, ali so vpisani pravilno ali pa sploh ne.
Tako smo v teh zadnjih dneh obiskali vsa štiri središča, kjer ti povedo, ali te imajo za pravega ali ne.
Na različne ljudi naletiš tam.
Največ pa menda govorijo policaji, ki jih tudi tod ne manjka. Nekdo je pravil: kaj bi gledali, saj je že vse tako narejeno. Drugi policaj ga je premeteno zavrnil, češ da je v službi in da naj molči. Oba sta uganjala bur ko, češ saj bomo že brez vas naredili.
Delavec je oljema odgovoril: Voliti ni samo moja pravica, temveč tudi dolžnost.
Starejši ljudje govore o zadnjih volitvah, o sestavljanju volivnih imenikov pred 20 leti. Žene vstopajo pred uradnike z nekim ponosom, povedati hočejo vsem, da bodo tudi one odločale. To so delavske žene. Banke so poslale kar svoje zastopnike v urade, da tam ugotovc; pri njih ni dos-sti komedij, saj tam bodo tudi volili
Da, vrste so dolge.
le malo narobe napisano. Zato so zopet na vrstnem redu pritožbe.
Opravičujejo se, da so imeli premalo časa. Zakaj so pa imenovali ko misije?
Menda so pa imeli časa dovolj, ko so vpisali celo mrtve; tudi to so odkrili pri nekem pregledu.
Sicer je tože starvolivni trik. Ljud. je, ki so bili tam blizu iz okolice, saj morajo hoditi gledat volivne imenike v mesto celo s Proseka, Konto-vela, Opčin, iz Bazovice, Trebč, Padrič Gropade itd. so se takoj zabubili v imenike. Rekli so: Morda bi pa mi
Čitajte
in
V •	• M
sirite
poznali kakšnega takega, mrtvega, ki so ga na čudežen način oživeli.
In imeli so prav. Mi dobro vemo, da bodo morali za sigurnost klicati še mrtve duše, da jim pomagajo.
Da so našli v vsemu mestu samo 24 fašistov, ki ne smejo voliti za kazen, ker so bili fašisti, to že vsi davno vemo.
Toda zakaj ne sme voliti tisti (to je bil že zopet Slovenec), ki je pred 20 leti plačal 100 lir globe, ko ga je neki financar zašil, pa res ne vemo.
Ko smo ga uprašali, če se je že pritožil, je rekel, da bi nam prav vse
obesili, samo da ne bi smeli voliti. Nekdo drugi Je pa imel to smolo, da je bil leta 1937 nekaj mesecev v bolnici pri Sv. Ivanu. Zdaj ne sme voliti, ko je že 11 let zdravniško dokazano zdrav.
Tako primeri se vlečejo. Da, kot Jara kača. Tudi v tem primeru prav gotovo velja tisti slovenski pregovor, ki smo ga že navedli, da v sili še hudič muhe žre...
En teden se vrstijo ljudje, in pravijo, da je vseh «prizadetih» 197.590. Vsak dan pridejo na dan nove potvorbe. Da res ne moremo drugače, kot da rečemo, da so se imenovane komisije vojaška uprava in njeni «svetovalci» kar dobro pripravili za volitve. Pomoč z odloki, birokratičn!-mi ovinki jim je tudi prišla prav.
Da hočejo na vsak način ovirati voljo demokratičnih množic je tudi v tem primeru prišlo do izraza.
Pri Sv Jakobu se prav dobro naredili, ko so namestili urad za pregled volivnih imenikov v-zdravniško postajo. Nekdo je dobro povedal, da Jih bodo nevede desinfecirali.
Tisti, ki jih bodo res razkužili pa moramo biti ravno ml. Prav nam vsem velja v tem trenutku, ko še ni izgtedov, da bo vpogled v volivne imenike podaljšan, da pogledamo, ali smo v volivnih imenikih. Tisti delavec, ki je dejal, da volitve niso samo naša pravica, temveč tudi dolžnost - in to nas prav vseh do skupnosti, nam je dal parolo teh dni!
Na konec pa še razveseljivo dejstvo. Pri vseh ljudeh, s katerimi smo v teh dneh govorili, smo opazili globoko zavest, da nam je prav v teh trenutkih potrebna enotnost, prav tako tudi resnična kompaktnost naših vrst. Prav zaradi tega naj v teh dneh velia naš-i borba proti vsem tistim, ki nas hočejo ovirati, da bi enotno nastopili.
Stavka kovinarjev v tržaških ladjedelnicah
Preteklo soboto so stavkali vsi delavci in nameščenci v ladjedelnicah CRĐA in v tovarni strojev. S to stavko so protes "rali	proti
nepopustljivosti delodajalcev, ki se niso hoteli niti pogajati z delavskimi zastopniki glede zahteve p a zvišanju mezd.
Delavci so zahtevali samo 15 odstotkov zvišanja osnovne mezde; kar bi znašalo najve 1500 lir na mesec. Najbolje plačani specializirani delavci dobivajo namreč samo okoli 2400 lir osnovne mezde na teden, to je približno 10.000 lir na mesec.
Tržaški kovinarji niso dejansko zahtevali nič drugega kot to, da se njihove mezde izenačijo z mezdami kovinarjev v Italiji in delodajalci, ki se tako radi sklicujejo na povezanost Trsta z Italijo, ko jim gre to v korist» se kljub temu niso hoteli pogajati.
Preden je začela stavka, je bila skupščina članov tovarniških odborov in zaupnikov obeh sindikalnih organizacij, ki so potrdili delovanje koordinacijskega odbora GRDA, kateri je postavil ravnateljstvu podjetja zahteve delavcev. Izvršni odbor Enotnih sindikatov je s posebnim proglasom poudaril upravičenost delavskih zahtev in ugotovil, da je odklonitev pogajanj s strani ravnateljstva GRDA pravo izzivanje. Izvršni odbor je kovinarjem tudi obljubil, da jih bodo v njihovi borbi podprli vsi člani Enotnih sindikatov.
Uspešna stavka v ladjedelnicah je delodajalcem pokazala, da jim ob složnem nastopu delavcev ne bo mogoče odklanjati povišanje mezd v nedogled.

Žene cone A v borbi
In pritožb ne manjka. Danes že |Ji-šejo pod silo dejstev reakcionarni listi to, kar je povedal Primorski dnevnik prvi dan: da so volivni Imeniki sestavljeni površno in da je število napak pri vpisih tako visoko, da so zaradi tega lahko zaskrbljeni.
Pritožbe kar dežujejo. Seveda so tisti, ki se v večini pritožujejo, ker so bili tudi prizadeti-ravno Slovenci. Tudi v tem primeru so pozabili, da
V nedeljo 23. januarja je bila dvorana Prosve’tnega doma na Proseku do zadnjega polna žena, ki so prihitele iz bližnjih vasi ter v velikem številu iz mesta, da na konferenci pregledajo delo, ki so ga izvršile ter si zadajo nove naloge, da bodo kot dosledne antifašistke do kraja izpolnjevale svoje dolžnosti in tako prispevale svoj delež v borbi za zmago demokratičnih sil.
obstajamo. Tako so se pritoževali Križani, ki pravijo, da jih iz njihove vasi najmanj 200 ni v volivnih imenikih. Kot vidimo, so se tu zmotili kar za «kompaktnih» 200 ljudi. Drugod so se zmotili pri posameznikih. Zdaj pri enem, zdaj pri drugem. Saj tako smo videli. In zdelo se nam je, da znamo tudi mi računatil Da o inemih niti ne govorimo. To je že stara pesem. Nekateri so se nanjo že skoro «navadili» po tako dolgi praksi. Toda naši ljudje vedo, da ne bodo mogli voliti, če je njihovo ime
Konferenco je vodila najstarejSa borka na Tržaškem ozemlju tov. Valerija Kocijančič-Spela. Pozdravila je vse delegatke, posebno predstavnice žena iz cone B ter predstavnike drugih organizacij.
Politični in organizacijski referat je imela tov. Reschltz Alma, ki je seznanila žene z zunanjepolitičnim dogajanjem in notranjim razvojem, kajti po. tem lahko šele žene vzkladijo svoje delo s splošno protiimperialistično borbo.
Naravno Je, da imajo žene svoje posebne probleme, ki zadevajo ženo delavko, nameščenko, mater in go-1 spodinjo. Vendar pa morajo vse svoje
probleme reševati tako, da pomagajo in podprejo skupno protiimperialistično borbo pri nas konkretno: borbo za rešitev Tržaškega vprašanja.
Zato sl je ženska organizacija na svojem ustanovnem kongresu tudi postavila programska načela: borba za spoštovanje mirovne pogodbe, za ohranitev pridobitev narodno osvobodilne borbe, za socialno pravičnost in utrditev slovensko italijanskega bratstva.
Posledice razkola
Del Izvršilnega odbora ASI2Z, ki je po resoluciji sledil Vidaljevl politiki, pa je zanikal dolgoletno borbo žena in je proglasil vse njihovo dotedanje delo kot zgrešeno in hlapčevsko ter tako izdal program ASI2Z, . Drugi del izvršnega odbora pa je ostal svoji revolucionarni poti zvest in veliko število žena, ki je razmeroma hitro spoznalo pogubno pot odstopanja in popuščanja, sledi danes temu vodstvu in osnovnemu programu.
Tržcška AS12Z, ki je bila prav na osnovi tega programa sprejeta v MDF2 je mednarodno žensko federacijo obvestila o vsem, kar se v Trstu dogaja ter svoje pismo podkrepila z dokazi. To poročilo je podpisalo na tisoče žena, vendar pa MDF2 ni ničesar ukrenila, da bi kritično In objektivno razčistila položaj v ženski organizaciji na TO. Nasprotno, vse lažne trditve, ki so jih vidaiijevke iznesle pred izvršnim odborom MDF2, je ta vzel kot resnične ter celo omalovaževal našo akcijo za mir. Naše žene tako postopanje MDF2 globoko cali ter so upravičeno ogorčene nad tako pristranostjo. MDF2 daje s svojim postopanjem vodstvu Vidalijeve ASI2Z le potuho za poglabljanje razdora v ženski organizaciji, kar močno slabi protiimperialistično borbo. Naše žene so prepričane, da se bo resni-
ca o stanju v ženski organizaciji razjasnila ter da bo izvršilni odbor MDF2 proučil položaj, ker ne morejo verjeti, da bi 84 milijonska organizacija demokratičnih žena na tak način potpirala politiko, ki je v nasprotju z interesi miru in demokracije;
Naše žene pa bodo kljub vsem oviram delale po svoji borbeni poti dalje, kajti pred seboj imajo važen problem: volitve.
Žene in VolitVe
Prvič v zgodovini bo tržaška žena stopila na volišče ter odločala v javni upravi na svojem ozemlju. Voliv-na pravica je ena izmed pridobitev osvobodilne vojne. Statut za Tržaško ozemlje govori o sorazmernem predstavništvu obojnega spola in o splošni volivni pravici. Da pa se bo volivna pravica žen na Tržaškem ozemlju razlikovala od tiste v zapadnih «demokratičnih» deželah, kjer kljub takim «pravicam» ostaja temelj vsemu delovanju le izkoriščanje, ter da bo njena pravica enaka tistim v vzhodnih demokracijah, to si mora tržaška žena šele priboril. Zato je naša dolžnost, da angloameriškim imperialistom, povezanim z reakcijo in ki si
Iz kamenja koprske "Bastilje,,
že rastejo po Istri nove šole in zadružni domovi
Se nekaj dni in nekdanje koprske kaznilnice ne bo več. Na njenem mestu pa bodo kmalu začeli zida. ti lepo šolo za koprsko deco z vsemi modernimi pripravami, telovadnico, mladinsko dvorano, velikim dvoriščem itd..
Čudno se bo zdelo marsikateremu, da Koper potrebuje novo šolo. Saj vendar stoji mestece že skoraj dva tisoč let in ni bilo med vojno prav nič poškodovano. Čudno, zares. Saj so vendar tu gospodovali celih 25 let italijanski «patrioti», ki jim je usoda in kultura svojih istrskih «bratov» zelo pri srcu, tako pri srcu, da ne morejo še pozabiti svojih stolčkov.
Neverjetno gleda tujec starinsko stavbo, bivši samostan, teman in zatohel, v katero so morali hoditi v šolo koprski otroci še pod Avstrijo in ves čas italijanske okupacije.
Ni jim bilo mar za zdravje dece in učiteljev. Kakor tudi za higieno vseh meščanov. Rajši so postavljali mogočne spomenike. Pa je prišla ljudska oblast, odprla vrata tisočerim, ki so trohneli v mrki zgradbi in jo začela rušiti. In prva skrb gre mlademu naraščaju, koprski deci, da bo imela svetle učilnice, zračne prostore, da se bo Z večjim veseljem učila in pripravljala za življenje. Velika praznina je nastala tam na Relvederju.
Prvič je posijalo sonce do temeljev razkužilo je vso plesnobo in smrad temnih podzemnih celic, prineslo zraku, luči in svobode.
Istega dne, ko se je istrsko ljudstvo otreslo srednjeveške sužnosti in odvisnosti od veleposestnikov, ko je bila zaključena agrarna reforma, prav tistega dne so začeli udrihati krampi po ogromni stavbi. Najprej so zginile rešetke, železna vrata, potem pa z dneva v dan, vedno bolj, streha in zidovi.
Delavci so na xnsokem in debelem zidovju bili videti kot palčki. Trdo je šlo. Pa so vse porušili. Ob cesti so dolge skladovnice lepega kamenja. Mnogo materiala so uporabili za novo športno igrišče, za skladišče «Omnia», ki ga gradijo ob obali, pod bivšimi zapori. Strešnike, opeko in železje so poslali za obnovo v Šmarje in Marezige. Vse gre v prid, za nove gradnje, za obnovo.
Do novega leta je bilo pridobljenih približno 2437 m.3 gradbenega kamenja, 9947 m.3 ostankov ruševin in 520 m.3 peska. Mogočno se je dvigala še nedavno velikanska bela stavba kakor zakleti grad ob morju. Najprej je bil tu benediktinski samostan, Avstrija je nekaj dozidala in ga spremenila v kaznilnico za najhujše zločince. Italija pa je začela pošiljati sem tudi politične kaznjence.
Od kaznilnice so ostala Se v rata, ki bodo zadnja padla
Tu so bih zaprti Bidovec in njegovi tovariši, Gortan in drugi, vedno več, iz vseh krajev zatirane Primorske, iz Ljubljanske ^krajine in z Reke.
V zadnjih letih vojne je bilo vse natrpano skoraj samih naših ljudi, ki sci se upali upreti okupatorju. Kakor v borbi po gozdovih, v internacijah, tako se je tudi med te. mi zidovi kovalo bratstvo med našim in italijanskim zdravim življem.
Po osvoboditvi so vrata kaznilnice ostala odprta. Saj so bili no-tri le politični pripornilci. Takih zapcrrov pa ljudska oblast ne potrebuje. Kdor se pregreši in zasluži kazen, ne trohni med štirimi
vlažnimi stenami, z delom, na soncu in prostem zraku odsluži kazen, se popravlja in pripravlja za pošteno življenje v skupnosti.
Velikanska zgradba je bila nekaj časa prazna, nato so imeli v njej skladišče «Prerada», mehanično in mizarsko delavnico ter nekaj uradov. Po pregledu strokovnjakov pa so ugotovili, da je preureditev kaznilnice za drugo uporabo tehnično skoraj nemogoča, ker bi bilo preveč stroškov in ne bi prostori odgovarjali ptotrebam. Zato ni preostalo drugega kot rušiti. S tem je bil odstranjem še zadnji viden simbol zatiranja našega naroda.
Mrke zgradbe ni več, Koper dobiva drugo lice, bolj prijazen bo. Na najlepšem kraju bo vstala nova zgradba. V nji ne bo rožljanja verig in odmev stokanja nesrečnežev, slišati bo prijazno besedo vzgojitelja in vrisk in smeh srečnih otrok.
|||ove gospodarske strokovnjake
lil ngaja hmelijska šola Škocjan pri Kopra
Sredi lepih vinogradov in nasadov južnega sadja skoraj ob obali koprskega zaliva stoji zgradba kmetijske šole za Istro. Od tod objameš s pogledom morje, Koper pa tja do Nanosa in gorskih velikanov, ki radovedno kukajo izza debelega Rtiča in kraških goličav. Tam je mraz in sneg, tu pa prijetno sije sonce. Le včasih zapiha od Slavnika ostra burja, ki pa zna biti pray neprijetna in strupena. V prijaznem kraju se pripravlja naš novi naraščaj, ki bo skrbel za na. predno kmetijstvo po naših zadrugah in vaseh.
Solo so ustanovili že pred dvajsetimi leti, toda ni služila svojemu namenu do osvoboditve, ker so jo fašisti izkoriščali le za poitalijančevanje naših kmečkih fantov in za uveljavljanje svoje nesmiselne ter škodljive gospodarske politike.
Da ni bila šola v Škocjanu kos svojim nalogam, nam dokazuje dejstvo, da je imela zelo malo u-čencev, največ 14, in da je bilo posestvo zelo zanemarjeno. Vinogradi so bili slabo obdelani, sadno drevje zanemarjeno, tako tudi gospodarsko poslopje, kjer so imeli le en .voziček, nekaj plugov, mrsa-

za demokracijo in mir

hočejo iz volitev kovati svoje orožje, izbijemo to orožje iz rok ter upravne volitve spremenimo v orodje demo-kratlšnih sil. Da bomo to dosegle, pa je nujen enoteen nastop vseh demokratičnih množic.
Socialne gospodarske kulturne in Vzgojne naloge
Po uspešnih volitvah pa stopa pred nas nova naloga: da si ustvarimo v družbi enakovreden in enakopraven položaj, ki ga bomo žene dosegle le s pravilnim reševanjem posameznih konkretnih problemov: borba za socialni in gospodarski dvig Trsta, ki se bo dvignil le, če bomo politično in ekonomsko neodvisni ter povezani z naravnim zaledjem, kar edino lahko gospodarsko neodvisnost zagotovi.
Dalje moramo žene sodelovati pri reševanju kulturnih vprašanj, posebej pa še moramo širiti našim ženam obzorje
Posebno pažnjo pa moramo žene posvetiti vzgoji mladine. Usmerjati jo moramo do pravilnega razumevanja Movensko italijanskega bratstva, že v
kali zatreti vsako šovinistično miselnost, ki bi se skušala poroditi v naši mladini.
Po referatu tov. Reschttz se je med ženami razvila stvarna diskusija, v kateri so mnoge tovarišice še posebej poudarile posebno važna vprašanja, s katerimi se mora žena seznaniti in jih obravnavati: o šolstvu, o gospodi okrog «Demokracije», o kmečki ženi in gospodinjski pomočnici, o prosvetnem delu in tisku.
Italijanska tovarišica je pozvala vse tovarišice italijanske narodnosti, naj spoštujejo in podpro nacionalno borbo Slovencev na Tržaškem ozemlju, ki jim Angloameričani kratijo njihove nacionalne pravice in so tako potisnjeni v še težji položaj kot italijansko demokratično ljudstvo.
Žene, zbrane na konferenci, so soglasno odobrile pismo, ki ga je izvršilni odbor pripravil, da ga odpošlje v Paris MDFZ, v katerem na3e žene ponovno pojasnjujejo prilike, ki so nastale v ženski organizaciji po resoluciji IU ter pozivajo MDF25, da nepristransko in pravično oceni njihovo delovanje.
Resolucija
Z velikim navdušenjem zo žene sprejele resolucijo, v kateri zahtevajo:
da različni pogledi na resolucijo IU ne smejo razdvajati tržaškh antifašističnih demokratičnih množic v protiimperialistični borbi, da moramo združeni reakciji zoperstaviti enotnost vseh demokratičnih sil ter tako preprečiti imperialistom uresničitev njihovih načrtov pri upravnih volitvah;
pozdravljajo ustanovitev volivnega odbora, v katerem so poleg ostalih demokratičnih množičnih organizacij tudi zastopnice ASI2Z.
pozivajo žene, da ohranijo svojo politično zavest ter,
zahtevajo, da bi praznika 8. marec in 1. maj bila manifestaciji moči e-notnih demokratičnih množic ter ponovno pozivajo vse žene ha čim trdnejšo ih enotnejšo fronto za mir in demokracijo.
Konferenca ASIZZ je odlično uspela. Dvorana, ki so jo domačinke s Proseka in Kontovela pripravile, referati, problemi, ki so jih obravnavale; potek konference same, prav vse je kazalo zrelost naših žena.
Toda številni policiji, ki je bila zbrana okrog Prosvetnega doma In v domu samem, je zborovanje zvenelo preveč politično ter je konferenco prekinila, češ da žene lahko obravnavajo le gospodarske in predvsem ženske probleme. Delegaciji žena, ki se je pogajala s predstavniki policije, je kočno uspelo doseči, da so žene svoje delo nadaljevale, kajti ženskih problemov danes ne bomo in ne moremo reševati ločeno od političnih in gospodarskih vprašanj. Le v okviru teh bomo rešili ter dvignili ženo v popolnoma ravnopravan člen človeške družbe.
vo kravo in konja, nekaj kokoši pa ni imelo niti kokošnjaka, tako da so spale kar po drevju.
Polagoma se je zdaj vse spremenilo. Zboljšali so vinograd, nasade, napravili sončne lehe, več krav imajo, i volov, prašičev, kokoši itd.. Pa se ne ustavijo. Letos bodo dozidali nove hleve, kokošnjake, svinjake, čebelnjak, nove grede in sil. niče. Med šolo in večjo zgradbo, ki so jo dobili od mestnega odbora za dijaški dom, bodo napravili cesto, ob njej pa bodo gospodarska poslopja. Napravili bodo tudi dva laboratorija za vino in splošno kmetijstvo ter dvorano, kjer se bodo shajali kmetje iz vasi na kmetijska predavanja in posvetovanja Tudi produkcija na šolskem posestvu, ki meri okrog 30 ha, sq bo letos zelo zvišala. V borbi zà dvig gospodarstva Istre, zlasti pa za napredek kmetijstva ima šola v Skoc. janu zelo važno nalogo in vlogo. Tu se bodo posvetovali kmetje, sem bodo prihajali po nasvete, ogledali si bodo na lastne oči nove načine dela in nove kulture. Od tod bodo izšli novi kadri za vodstvo naših zadrug in krajevnih odborov.
Za te naloge se na šolj pripravljajo učenci, delavci in profesorji, da bo šola vsem za zgled.
Največ jo skrb na šoli posvečajo gojencem. Letos bo prva večja skupina dijakov dovršila šolanje. Naše kmetijske zadruge posebno obdelovalne nestrpno pričakujejo novih zmožnih šil.
Na šoli, ki jo obiskuje 26 slovenskih in 23 italijanskih dijakov, poučujejo vse splošne predmete za nižjo srednjo šolo ter strokovne o raznih panogah kmetijstva. Poleg tega pa se dijaki usposabljajo še pri praktičnem delu na posestvu.
Po končanem študiju na šoli postane dijak kmetijski tehnik, lahko se vpiše na višjo kmetijsko šolo, potem pa celo na univerzo in postane ing. agronom. Verjetno se bo šola v Škocjanu Sčasoma razvila v višjo kmetijsko šolo, kar bj bilo zelo potrebno glede na naše potrebe in razmere istrskega kmetijstva.
Lansko leto je bil uspeh pouka na šoli prav dober. K temu je prispevala zlasti mladinska organizacija, ki skrbi za disciplino in red ter je profesorjem v veliko pomoč.
Istrski kmet od kmetijske šole v Škocjanu dosti pričakuje. Zdaj res opravlja šola svojo nalogo, tako važno za vzgojo novih kmetijskih strokovnjakov in dvig naše Istre.
ALBIN BUBNIČ
Posled na delovno predsedstvo ned čitanjem referata tov. Alme Rescitz
S
Vtdalijeve spletke in 1. maj
Tržaške demokratične množice so pretekla leta enotno proslavljale prvi maj v znamenju borbe proti imperializmu, za mir, za boljše življenje vsega delovnega ljudstva. V tem znamenju ga hočejo proslaviti tudi letos, toda Vidaliju to ni pogodu. Svoje razbijaštvo in frakcio-naštvo hoče vnesti tudi v proslavo prvega maja, pri čemer se po svoji stari navadi poslužuje laži in spletk. To uam najbolje dokazuje polemika, ki je nastala okrog odbora za proslavo prvega maja,
1$ t.m. je «Primorski dnevnika javil, da Je telovadnošportni odbor za proslavo I. maja ocenil in sprejel vaje, sestavljene za 1. maj v Trstu. Od članov odbora sta bila pri ocenjevanju navzoča tov. Turk in Valdisteno.
18. t.m. Je Vldalijev izvšilnl odbor v «Lavoratoru» izjavil, da nima * omenjenim odborom nič skupnega, ker je bil že ustanovljen odbor demokratičnih organizacij (Vidalije-vih). Ta odbor je pozval ZDTV, naj mu da na razpolago tri športne tehnike. Obenem je izvršilni odbor obsodil tovariše člane KP (Vidalljeve), ki da so stopili v omenjeni odbor, ne da bi se posvetovali s partijo, in obtožil tov. Joca, Boltarja In Ludovisija, da so izkoristili v svoje namene nebudnost nekaterih tovarišev. Dan kasneje je tudi Vlda-lijeva ZAM obsodila one tovariše, ki so stopili v odbor.
Da bi bila komedija še bolj popolna je 21. januarja Valdisteno objavil v «Lavoratoru» izjavo, kjer pravi, da je pristopil k omenjenemu odboru na lastno zgrešeno iniciativo, ne da bi se posvetoval s «partijo« in celo v nasprotju z njenimi navodili. Valdistena so torej prisili, da je snedel besedo in šel v Cali p s so. V resnici pa je bila stvar popolnoma drugačna.
«Primorski dnevnika je objavil 21. t.m. pojasnilo predstavnika ZDTV o ustanovitvi odbora za proslavo letošnjega 1. maja v Trstu, na. to pa še pojasnila tovarišev Ludo, visija iu Boltarja k poročilu izvršnega odbora Vidalijeve skupine, la teb pojasnil Je razvidno sledeče: Vprašanje proslave letošnjega 1. maja Je prvi sprožil Valdisteno Giuseppe, član tajništva ZDTV in pripadnik Vidalijeve skupine. Na pobudo izvršilnega komiteja te skupine je predlagal, naj letošnji telo-vadno-športni nastop organ zirata ZDTV in ZAM. Vsi člani tajništva ZDTV so ta predlog odobrili ne glede na svoje politično pripadnost, ker so v tem videli jamstvo, da bo tudi letošnji 1. maj manitestaclia enotnosti demokratičnih množic. Tajništvo ZDTV Je skupno z zastopniki ZAM na seji 13. t.m. razpravljalo o tem predlogu in sklenilo, da se osnuje športno.teiovadni odbor za proslavo 1. maja. Za tajnika odbora je bil izvoljen tov. Joco, za namestnika pa Valdisteno. Ker Je ta kasneje iznesel proti temu pomisleke, so namesto njiju dveh izvolili Ludovisija in Romana Carla. Na svoji seji 16. t.m. so tudi sprejeli objavo za tisk. 17. t.m. zjutraj pa Je prišel Valdisteno na sedež ZDTV in izjavil, da «oni» niso za to, da se proslavi 1. maj v taki obliki, kot Je bilo dogovorjeno, češ da že obstaja neki odbor za proslavo
l.	maja. Skupno z drugimi tovariši Je izstopil iz odbora.
Iz pojasnila tov. Ludovisija pa Je razvidno, da se Je Valdisteno 4. t.
m.	razgovarjai z njim In mu takrat postavil predloge glede športnih la telovadnih prireditev 1, maja. Valdisteno potem izrecno potrdil, da je ravnokar prišel s seje izvršilnega odbora Vidalijeve skupine, kjer so ga Donini, Destradi in Blazina pooblastili, naj razpravlja o teh argumentih.
Na vse te izjave ni Lavoratore niti črhnil, kar potrjuje zadre-so vidalijevcev, ki spletkarijo proti enotni pros.avi 1. maja. Kljub vsemu temu pa resnični demokrati vztrajajo na tem, da vse demokratično ljudstvo enotno proslavi 1-maj, ne glede na to, ali Vidaliju W ugaja ali ne.

KRONIKA
:: Proslave 2$letmce Leninove smrti so bile po celi Jugoslaviji. Nu p.cslavi v Beogradu je ob prisotnosti maršala T-ta in es alili ćlanov CK KPJ dejal DJuro Salaj meJ drugim: «Lenin je umrl, toda njegovo deio živi. Njegove ideje poosebljene in tisočkrat potrjene v praksi. Te ideje navdihujejo milijone ljudi za borbo proti imperialo mu, za borbo za zgraditev socializma in komunizma, njegove besede kažejo pot k napredku, k enakopravnosti, k svobodi, boljšemu življenju - k socializmu. V Ljubljani se je proslave udeležil tudi Louis Adam C.
:: Eno izmed največjib livarn so odprli v Zemunu. V tej tovarni, ki nosi ime «Aleksander Ran-kovičii bodo izdelovali stroje in tehnične naprave za živilsko, kemično in druge industrije. Za namestitev več t.sočev delavcev grade obsežno deiavsko nase je.
:: Za prekop Donava-Tisa-Dona-va bodo letos porabili 1500 milijonov dni.
:: Po naredbi mio is ra za ljudsko z-ravje se morajo vsi oni, ki so oboleli za malteško mrzlico zuraviu v bolnici. Zdravljenje bo brezplačno.
:: Nove poštne vozove, ki so eni izmed najdaljših v Evropi so dali v promet v Jugoslaviji. Izdelali so jih delavci tovarne «Jasemca».
:: Vse kaže, da bo letošnja zima ugodna za razna gozdna dela. Po vsej Sloveniji snujejo tron lovske brigade, ki bodo pomagale izpolniti plan tudi v gozdnem gospodarstvu.
:: Upravo za mehanizacijo kmetijstva so usta .ovili pri vladi LRS. Ta uprava bo skrbela za mehanizacijo držav, ega, zadružnega in zaseb ega sektorja v kmetijstvu.
:: Število kmet jsk h zacrug v LR Srbiji je naraslo od 1900 zadrug s 300.000 člani v letu 1945 na 3.467 zadrug s 1,440.374 člani v lanskem letu.
:: Lani so Tolminci ustanovili 32 lro-t-ib brigad, ki so sode.ovale pri obnov, planin, graditvi novin m obnovitvi porušenih staj za živino.
:: Z gozdnimi pasovi bodo v Vojvodini zavarovali rodovitno obdelano zemljo, da bi se hitro ne izsušila ob suhem vetru.
:: Industrija kože v Karlovcu stalno prekoračuje dnevne proizvodne plane.
:: Nov serum proli kokošji kugi
,e odkril dr. Slapatin. Izdeluje ga tovarna «Vetseruma» pri Zrgrebu.
S tem svojim odkritjem je dal veter narstvu sredstvo za pobijanje nalez j.ve bolezni, ki je prizadejala kckošjereji vsako leto milijonsko škodo.
:: 223.808 din so zbrali nemški ujetniki pred odhodom v domovino za Združenje invalidov Jugoslavije.
:: 788 kmetov iz Makedonije in Kosmeta je obiskalo Opatijo kot turisti.
:: Pol milijarde dinarjev bodo iz. dan letos za izsuševalna dela na Skndrskcm jezeru.
:: Novo uredbo je izdala zvezna vlada o šoiah za učence v trgovini. Na njih bodo učenci poleg praktičnega pouka dobili tudi potrebno strokovno in teoretično izobrazbo.
:: Od 348.880 nepismenih se je v LRH naučilo pisati v treh letih nekaj nad 161.000 :: Saboter in špijon Boka) je bil v L.ubijani obsojen na smrt. Na razpravi se je pokazalo, da niso razne papeške menze, dobrodelne pisarne, razne organizacije pod krinko mednarodnega sodelovanja za pomoč razseljencem nič drugega kot navadna zbirališča Sp>Jonov in agenture za zbiranje vojnih zločincev.
:: Drugi kongres Ljudske fronte Hrvatske je priče) z delom.
8.789,180.800 di t zn: 51 proračun LR Borne in Hercegovine, katerega je soglasno sprejela ljudska skupščina.
:: V medmestnem tekmovanju je
zmagala Ljudska fronta Skopja, ki Je lansko leto dosegla na boljše uspehe pri prostovolnjih delih.
Z DRUGEGA KONGRESA KOMUNISTIČNE PARTIJE SRBIJE
„Ko bomo zgradili socializem,
bo odpravljeno z vsemi obtožbami"
Uceuci mariborske ze.ezujšice šole kažejo po rezultatih pri praktičnem delu, da bodo nekoč nenadomestljivi mojstri
vprašanje ekonomskih odnosov, tretjič, vprašanje, na kakšen način in v kakšnem času je mogoče priti do federacije, recimo med nami in Bolgari, četrtič vprašanje nesporazumov glede oblike naših ekonomskih in drugih odnosov z Albanijo; petič, nepravilen odnos odnosno nepravilno ravnanje z našo državo, ki je dala v vojni velikanske žrtve in zaslužila, da bi z njo kot z najvestejšo zaveznico v najtežjih časih za vse zasužnjene evropske narode — zlasti za narode ZSSR bolje ravnali.»
«Naša perspektiva je jasna. Vztrajati moramo na svoji poti in zgraditi socializem v svoji državi in zgradili ga bomo kljub različnim oviram. Ko bomo zgradili socializem, bo opravljeno tudi z vsemi obtožbami. Tedaj se
bo pokazalo, kaj more neka Par.ija,
tako slabo. «Kaj še! Ko sem randrai cele tedne, preden sem si dobil dela, tistikrat je slaba predla. Zdaj pa zaslužim kot zidar prav dobro. Le z njo se ne morem pogovoriti, ker ima oster jetiki.
«Kje pa imaš sinčka, Zora?» jo vprašam radovedno, da bo še kaj povedala?».
«V gimnaziji je».
«To je hudo, kaj ne? Pa koliko se to stane?»
«Na mesec plačamo 250 dinarjev».
«Nič več?»
«Ne».
«Pa knjige, hrana in drugo?»
«S tem je vse plačano. Knjige je dobil fant od tovarišev, ki so lani končali prvi razred».
«To je pa res hudo! Bolje je v Trstu, kjer stanejo samo knjige in nekaj zvezkov nič manj kot 12 tisoč lir. Koliko pa bi morala zaslutiti, da bi plačala še hrano, stanovanje in šolske pristojbine?»
Neverjetno me pogleda, ostali pa se ji smejejo. Se se ne vda, pravi. da ni dovolj obleke. Ne utegnem izgovoriti besede, ko vstane iz kota
ki ima jasno določene cilje in je enotna, kaj morejo narodi neke države, četudi so majhni, če so enotni in verujejo v Partijo, ki jih vodi, naša Partija pa bo privedla naše narode v boljše življenje, v socializem — o tem bodimo globoko prepričani.»
S kongresom Komunistične partije Srbije se je končala cela vrsta kongresov komunističnih partij posameznih republik, ki so bili po V. kongresu KPJ.
Edvard Kardelj
je spregovoril o uspeh h, ki jih je dosegla Partija v pretefclo'ti, in dejal, da «nam doseženi rezultati govore o tem, da imajo naš delavski razred, naše delovne množice danes v KPJ s tov. Titom na čelu trdno tako teoretično, kakor tudi praktično sposjbno vodilno silo za zgraditev socializma, silo, ki je -posebna uporabljati v tej borbi prav tiste mt;ode in organizacijske oblike, k: najbolj ustrezajo našim objektivnim pogojem pa so zato tudj najučinkovitejše».
Aleksander Rankovič
je na kongresu spregovoril o «vsakovrstnih ribičih v kainem, ki so izkoristili razdira no resolucijo Informbiroa z namenom, da bi prvikrat v življenju postali načelni ljudje. O njih je dejal, da so bili «ostanki oportunistov v Partiji, nezdravi in Partiji tuji elementi, ki so kapitulirali pred zgodovinskimi nalogami in težavami graditve socializma v naši državi».
Nato je omenil kritike v Bolgariji, ki sedaj posebno poudarjajo vprašanje federacije Južnih Slovenov tei zlagano m netočno obtožujejo CK KPJ. češ da po njegovi krivdi ni prišlo do federacije.
Dejal je: «To vprašanje smo mi postavili v začetku 1945 leta in ponudi'» bo garskim voditeljem združ tev tako. da bi bila Bolgarija ena republ.k no-
ve države Južnih Slovanov. V Sofiji so bili mnenja, da je treba glede na posebne državne tradicije urediti odnose v tej bodoči državi tako, da bi bila po eni strani Jugoslavija kot celota .na drugi strani pa Bolgarija Zadeva je prišla na diskusijo v Moskvi. V začetku je bil tov. Stalin na klonjen bolgarskemu mnenju, ko pa mu je bi) predložen dokument, da Imata n.pr. Srbija in Crna gora prav tako svoje posebne državne tradicije... je soglašal z našim mnenjem. Vprašanje federacije smo morali tedaj odgoditi Iz mednarodnih razlogov».
«Naša Partija je bila in ostane na stališču borbe za združitev Južnih Slovanov, toda ta združitev mora biti uresničena na temelju njihove enakopravnosti, bratskega sodelovanja in ■nedsebojnega spoštovanja».
Maršal Tito
je razkrinkal lažno propagando proti Jugoslaviji. Dejal je: «Zaradi internacionalizma in zaradi nadalji jega razvoja socializma na svetu smo morali '-prejeti to borbo za resnico in proti laži ter zavijanju - za socialistično moralo in pravilna pojmovanja o odnosih med državami, ki gradijo in že lijo zgraditi socializem.»
Nato Je omeni), da nekateri smatrajo stvar kot zelo trag čno, da govore, da ne bi morali žrtvovati samo sebe, ampak tudi dižavo in pridobitve borbe, samo da bi biio mednarodno napredno gibanje enotno. Oni ne vidijo, da gre v tem primeru za nekaj popol .oma drugega:
«Prvič, vprašanje «odnosov» med socialističnimi državami na dani stopnji, o čemer smo že govorili, drugič,
Ter. REGENT
65-letnik
m ".‘
fitd 66 leti se je robil na Kou-tovelu fov. Ivan Regent, ki Je posvetil vse svoje živi'en je in delo borbi za pravice izkoriščanih.
Svoje delovanje je pričel v Trstu z odločno borbo proti naraščajočemu fašiitičnemu terorju. Nadaljeval jo je, ko se je moral preseliti v Ljubljano, nato pa v Parizu, Belgiji, v Moskvi in po vojni zopet v Trstu.
Sedaj je minister za delo pri vladi LRS. Kot predan borec za pravice deovnega razreda Je bil tov. Regent izvoljen za člana polit, biroja CK KPS in člana CK KPJ.
Tovarišu Regentu, dolgoletnemu tržaškemu revolucionarnemu borcu, čestitamo k njegovi 65 letnici in mu želimo še dolgo uspešno delo v boju za zgraditev socializma v Jugoslaviji.
IEHJ IM 12 SLIVEHME
Pred nekaj tedni tem krotil po Sloveniji, op zoval javno življenje in ljudi z velikim zanimanjem. Primerjal sem resnico, ki sem jo videl na lastne oči z očitki nekaterih tržaških lističev.
Ne bom pisal o novih zgradbah, o zadružn h domovih (pišejo, da so iz blata, pa pozabljajo, da bi take dež in burja odnesli), o blokih sta-novajskih hiš za delavce, sploh o delovnem poletu ljudstva. Predolgo bi bilo le golo naštevanje vsega tega. Zato le nekaj bežnih vtisov.
Premožni kmet se mi pritožuje, da m mogel dobiti pastirčka, čeprav je ponuml 20 tisoč d nar jev. Dejstva ga silijo v priznanje, da bo polagoma vse na kmetih zlezlo v zadruge. To že sluti, opravičuje se le: «Znaš. tako bo. prat' gotovo, mi stari smo nevezani na staro, težko to sprejemamo.» Pa mi pove.
da bodo v vasi zgradili zadružni hlev, da ne bo treba toliko pastirčkov, ki ne marajo več služiti posameznemu kmetu.
Kaj bi rekli gospodje, ki trdijo, da so v Jugoslaviji izdali sociali: zem in da podpirajo kulake, ko bi slišati večje ter manjše kmete razpravljati o socializaciji in o zadruž-ništtm, in kako se bi dalo to uvesti?
Obstal sem, ko sem slišal dva kmeta, stara znanca: «Zdaj smo ie preboleli. Za nas je rešen problem socializacije kmetijstva».
Premagala sta prirojeni ali podedovani egoizem kmeta, svoja posestva sta oddala kmetijski zadrugi, delata na državnem posestvu. Preveč jih je bilo v majhni vasici, kjer bo lahko sedaj manj ljudi rdruženih v zadrugo več naredilo in Icp'e živelo kot prej.
Seveda, ne gre pa lahko, kakov |
po olju. Socializem se ne gradi v mehkem naslanjaču in ob polni mizi. Božja mana je padala le v prav. Hičnih časih. Borba Za lepše življenje je krvava in trda, uspehi pa so prav zaradi tega bolj trdni.
Tudi godrnjačev je vmes. Saj bi bito sploh čudno, če bi jih ne bilo. Svojevrstni so, niso zdravi, če se ne pritožujejo.
Taka je Zora o neki vasi priključene Primorske. Ni slaba, saj je sodelovala med borbo, le toži rada, jezik pa ji rad teče.
Pravi, da gre slabo, včasih da je bilo bolje. Ko pa jo vprašam, zakaj gre slabo in kaj hudega se ji je dogodilo, ne zna odgovoriti.
«Ali je mož brez dela?»
«Kaj še! Ne pust,jo ga na miru Zdaj ta, zdaj tam, litui vedno še preveč dela!»
«To je slabo?»
Vprašam njenega moža, če je res
stara žena in jo vpraša: «Kdaj pa je bilo v naši vasi v trgovini toliko blaga? Jaz imam že nekaj let in sem dosti videla. Pred nekaj leti so bili redki fantini, ki so ime. li suknje. Zdaj pa ga ni frkolaca, da je ne bi imel. Nekaterim gospodičnam pa je žal, ker ne morejo več pogostoma v Trst in ker nima-i jo tistih finih nogavic, ki so jih prinesli Amerikanci».
Vsi bi skoraj počili od smeha. Stara ji je dobro povedala. Toda ne bi se smejali, če bi slišali kot jaz, na vlaku pri St. Petru na Krasu, ženo srednjih let in dve gospodični, ki sploh ne marata sprejeli nobeno delo. Obupane so bile. češ da ni več takega veselja kot pred leti. Najbolj so to občutile, ko so poslušale za božične praznike tr-H | žaški radio. Slišalo se je brnenje zrakoplova, ki je iz Rima odpeljal v Trst «Babbo Natale», rožljanje nebeških ključev, nato pa navdušen sprim-.n iisozev in tisožev veselih otrok na Ak vedo tu v Trstu, ko je pristal zrakoplov «Joj, kako je moglo biti fatn lepo. Zaltaj ne moremo v Trst. Tako rada vi to videla», vZ'i-h'.e mlado dekle. Jaz pa komaj vzdržim, da ne počim od smeha, k"jti jaz vem, da ni iz Rima prišel na Akvedot ne zrakoplov ne kaj drugega razen mizerije.
7. velikim zanimanjem zato poslušam italijanskega delavca v Ljubljani, «Včasih se mi zdijo to sanje, ko pomislim na prejšnje čase. Skakal sem od podjetnika do podjetnika skoraj cel mesec, da sem dobil dela za nekaj tednov-Sl ba mi Je predla. Mislim na svoje prijatelje, ki so brez zaposlitve, na one, ki morajo stavkati za svoje pravice, na vse to mislim in primerjam z razmerami, ki so tu, kjer je dela za vse, ki hočejo delati»,
«Koliko pa zaslužite?»
«Mesečno plačo imam 6 tisoč dinarjev, h nadurami pa dosežem včasih 10, pa nudi 12 fsoč. Za hrano v dietetični menzi dam 1200 dinarjev. Nekaj porabim za drupe potrebe in razvade, ostalo pa pošljem v Milan svoji ženi in otroku. V Ljubljani delam že od leta 1945».
Kr mu po v zrn, kaj pišejo nekateri tržaški Hst’ poševno «Il I nvo-rato-e», ne more vet leti. «Poglej naokrog, po u’icah, pridi v naš ita-l-lanski krožek, pa boš videl, kako se imajo italijanski delavci v Jugoslaviji, kako smo si lepo uredili prostore, kako se pripravljamo za kul. turno prireditev, kako se veselimo in prepevamo, čeprav daleč od rodnega kraja».
«Ali se je kaj zgodilo zaradi resolucije Kominforma? Je res, da so vas zaprli, in ustrahovali?»
«Kaj še? Zaradi tega dogodka se ni nobenemu nič slabega dogodilo. Jaz sem javno zavzel v prvem hipu nasprotno stališče, javno sem debatiral s tovarišem m.nistrom Regentom, Pa me ni nobeden niti dotaknil. Sam sem vse dobro preštudiral in se prepričal o neresničnih obtožbah. Nekatere so kaznovali že prej in potem, ker so sabot.rali in kradli. To so vendar navadni zločinci in je prav, da so jih zaprli.
Se bj mi povedal, pa se mu, je mudilo na delo. ALBIN BUBNIČ
lis»
im DRUGIH LJUDSKIH DEMOKRACIJ
1
ceni guspoMi piai Me» s i
v letu 1948 je v ZSSR porasla proizvodnja industrije, kmetijstva, narasel je blagovni promet, dvignil se je gmotni in kulturni standard prebivalcev.
Načrt celotne industrijske proizvodnje je bil izpolnjen s 106%. V primeri z janskim letom je proizvodnja narasla za 27%, predvojno raven pa je prekoračila za 18%. Da je ta porast tako velik, je velika zasluga mnogih tipov novih strojev, mehanizmov in aparatov, ki so jih začeli uporabljati v letu 1918.
Prav tako so bili v letu 1948 v kmetijstvu doseženi znatni uspehi. Celotni donos žita v SZ znaša nad 7 milijonov pudov kar je skoro toliko, kolikor v rodovitnih letih pred vojno. Zasejane površine so se v letu 1948 povečale v primerjavi z letom 1347 za 13,8 milijonov hektarov ,od tega odpade 10 milijonov hektarov na žito. Tudi setev ozimine za leto 1949 je presegla predvideni načrt.
V lanskem letu so Sovjeti v stepnih predelih pogo dili zaščitne gozdne pasove. V stepnih pokrajinah in v po-
OVJETSKA ZVEZA
delno pokrite z gozdovi, je bilo v letu 1948 pogozdenih zaščitnih pasov v skupni površini 199.090 ha, pripravljen pa je bil teren za pogozdovanje na površini 270.000 ha.
Kmetijstva so dobila od države v minulem letu trikrat več traktorjev, dvakrat več avtomobilov in dvakrat več kmetijskih strojev kakor v letu 1940.
V povojnih letih je bilo zgrajenih ali obnovljenih okrog 4000 državnih industrijskih podjetij. Državne in zadružne organ,zacije so odprie 5000 prodajaln in obrtniških delavnic. S podporo ustanov, krajevnih sovjetov in ostalega prebivalstva so državna podjetja zazidala ali obnovila 51 milijonov kv. metrov stanovanjske površine.
Zaradi splošnega razvoja narodnega gospodarstva in naraščanja proizvodnje potrošnega blaga, so se cene
i za tretje leto petletke so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnje nar ščanje narodnega gospodarstva v Sovjetski zvezi.
* * *
Donski bazen
velikanski premogovnik
ZSSR
Ko so se Nemci umikali iz Donskega bazena, so za seboj, kakor povsod, uničili vse naprave. Danes pa stoje že vse obnovljene in v mnogih rudnikih so delavci že dosegli predvojno proizvodnjo.
Eden izmed največjih rudnikov Donskega bazenu «Stalinpremog» je v letu 1948 dal preko načrta 350.000 ton premoga. Rudarji pa so se obvezali, da bodo v letu 1949 dosegli količino izkopanega premoga, kakor jo predvideva petletni načrt za leto 1950.
1900 rudarjev tega rudnika je dobilo naslov «častni rudar», a 13 najvišje odlikovanje «heroj socialističnega dela». Samo v letu 1948 so izplačali rudarjem in delavcem na tem sektorju za preko 100 mi-
Sovjetska zveza, Poljska, CSR, Romunija, Madžarska in Bolgarija so ustanovile gospodarski svet. v katerega lahko vstopijo vse države, ki bodo spoštovale nadelo vzajemne gospodarske pomoči in ki ž lijo med seboj g spodarsko sodelovati. Svet se bo sestajal izmenično v vseh državah, ki so članice tega sveta, predsvdeval bo predstavnik države, v kateri bo sestanek.
* * *
Predsednik Poljske republike Bo-leslav Bjerut je sprgjel ostavko podpredsednika poljske vlade Vladislava Gomulke in ministra za ad ministracijo Osubke Moravskega. Za podpredsednika vlade je imenovan Aleksander Zavadski. a na
predmetov v nadrobni prodaji znat- mesto Moravskega Vladislav Vojski.
no znižale. Kupna moč rublja se je podvojila. Zaradi tega in zaradi povišanja plač so se realne plače uslužbencev zvišale več kot dvakratno. V zadnjem letu se je število delavcev in uslužbencev v narodnem gospodarstvu povečalo za 2 milijona, kar je lO^ v primeri s predvojnimi leti.
V	lanskem letu je milijon kvalificiranih delavcev dokončalo obrtne in železničarske šole, preko dva milijona se jih je usposobilo na raznih tečajih, skoro 4 milijone že kvalificiranih delavcev pa svoje strokovno znanje še izpopolnjujo.
Na visokih šolah študira letos 794.000 dijakov ter 270.000 izrednih s’ušateljev. Tehnikume in druge srednje strokovne šole pa je končalo v lanskem letu 252.000 dijakov, letos pa obiskuje te vrste šol 1.094.000. kar presega število iz leta 1949 za 33 p/.
V	letu 1948 je doštudiralo 24.000 novih zdravnikov, povečali so tudi mnoge bolnice in sanatorije.
V	tretjem letu povojne stalinske petletke je bila predvojna raven narodnega gospodarstva ZSSR dosežena in prekoračena. Z izpolnitvijo plana
VI. Gomulka je prevzel položaj podpredsednika kontrolne komisije.
Riga v nočnih urah
OB ČETRTI OBLETNICI OSVOBODITVE
VARŠAVA VSTAJA IZ RUŠEVIN
POLJSKA
ijjonov rubljev nagrad.
É”	:y:	.. !
iiiwa
Zgodovinsko poslopje vrhovne ga sodišča Poljske obnavljajo
Novo življenje v svobodni Kitajski
Svobodna Kitajska obsega danes že okrog 3 milijone km2, to je eno tretjino celotnega kitajskega ozemlja. Prebivalcev pa živi na tem ozemlju okrog 200 milijonov, kar je enako polovici prebivalstva vse Evrope.
Najmočneje je v osvobojenih krajih odjeknila agrarna reforma, kajti kitajski kmetje so služili dolga stoletja kot popolnoma brezpravna raja kitajskim plemenitašem. Zdaj pa je ljudska oblast na osvobojene m ozemlju razdelila 21,5 milijo-itom kmečkih delavcev zemljo, živino in orodje, ki je za obdelovanje zemlje potrebno. Delovne brigade, ki se organizirajo po vaseh, pomagajo osvobojenim kmetom obdelovati zemljo in obnavljati porušene domove.
K mestih in industrijskih sredi-šč.h pa posvečajo največjo pažnjo P~oizvodnji. Nacionalizirali so vsa
(»djetja tujih kapitalistov ter na-
rodnih izdajalcev. Delovni kolektivi tekmujejo med seboj za čim večje uspehe. Tako so tekstilni delavci v Nardinu proizvodnjo oblek in perila za narodno osvobodilno vojsko trikrat povečali.
Naglo napreduje v osvobojeni Kitajski mesto Tengšan, ki je največje premogovno središče južno kitajskega zidu. Takoj po osvoboditvi so vojska in prostovoljne delovne brigade popravile stili mesto. Obnovili so vodovod, elektriko ter vsa prevozna sredstva, da sedaj rudnike lahko čim bolj izkoriščajo. Tudi kulturno je mesto zaživelo: že četrti dan po osvoboditvi so na univerzi nadaljevali s predavanji, ki so jih kuomintangov-ci ukinili.
Najvelji gozdni predeli Kitajske leže v Mandžuriji. Tu so obnovili U00 km gozdnih železnic ter zgradili preko 30 električnih žag.
V erugi svetovni vojni so cinci poleg Stalingrada najbolj un.či-li poljsko glavno mesto Varšavo. Uničenje Varšave se ne da popisati: neskončne ulice porušenih poslopij, strašne črne, gole stene, dimniki in ostanki železnih konstrukcij, kj grozeče strie v nebo.
To je bila Varšava po končani vojni. Prvi napad na Varšavo je bil 1939. leta, ko so Nemci najprej z letalskim bombardiranjem, potem pa še s topovskim obstreljevanjem poškodovali veliko število poslopij.
Leta 1942 pa je izbruhnila junaška vstaja židovskega ghetta, kjer so Nemci zaprli 300.000 Židov. Dva meseca se je ž dovska četrt borila proti ogromni nemški premoči. Po likvidaciji vstaje pa so Ntmri poklali vse Žide, židovsko četrt pa izravpali z zemljo. Na več kvadratnih km prostornem ozemlju, kjer je nekaj let pred vstajo teklo najiivahnejše življenje, kjer je cvetela trgovina, ni bilo več niti sledu o nekdanjem življenju — samo ogromno sipišče opek in kamenja je do višine dveh metrov ostalo na tistem ozemlju,
V drugi vstaji leta 1944 so Poljaki nudili 3 mesece Ncmeem odpor. Rdeča armada je v tistem času v veliki ofenzivi dosegla desni breg Visle. Po težkih borbah je nujno potrebovala oddih in ni mog l^Ypomagati varšavskemu uporu, ki so ga brez sporazuma z Rdečo armado vodili voditelji delavske stranke. Nemci so v tem uporu uničili še ostanek Varšave — prav vse prebivalstvo, od otrok do starcev pa so odpeljcli v taborišča. Posebne čete nemških vojakov so na-I to pod vodstvom SS-ocev z d. n a. i mitom in bomibami uničevali še tista poslopja, ki so ostala cela.
Ko je Rdeča armada januarja 1945. leta prestopila Vislo in osvobodila Varšavo, je le nekaj sto ljudi, katerim se je posrečilo skriti se pred nemško divjo vojsko, pozdravilo osvoboditelje.
Ce si po vojni vprašal prebivalce poljskega velemesta: «Kako dol. go bo treba, da boste odpravili sledove uničenja?» so vc.m skom.-z. gnili z rameni: «Kdo ve? Morda eno generacijo, morda več, vsekakor pa najmanj 50 let».
Ce pa vprašate danes Poljaka, vam bo z zanosom odgovoril; «Cez deset let bo Varšava v glavnem žc dograjena! Cez 18 let pa ne bo niti duha ne sluha o razvalinah. Na mestu, kjer je stala predvojna Varšava, bo stalo veliko moderno mesto».
In če gledaš danes Varšavo, moraš verjeti, da se bodo te besede uresničile. Se pred dvema letoma je bilo obiskovalcu tega mesta i
tesnobno pri srcu, ko je hodil med 1
| porušenimi stavbam: in temnimi, v nebo štrlečimi dimniki. Danes I pa napravlja Varšava vtis enega
sam;ga ogromnega slavbišča. Lani je bila ulica Nowy Swiat še na obeh straneh polna samih razvalin. Danes se dvigajo poslopja, na zunaj s.cer še neometana, toda obljudena. Povsod gori elektrika, povsod je življenje, posebno velikomestno pa na samih ulicah, kjer je polno trgovin. Ryng, najslarejši zgodovinski trg po katerem ni mogel lansko leto še voziti avtomobil, je danes prometni trg, ki jma sicer še tu in tam uničeno zidovje z o-stanki fresk, večinoma pa Se dvigajo povsod že obnovljena po-slopja.
In tako je po vsej Varšavi:	ob-
novili so šole in bolnice, dogradili stanovanjska poslopja in palače za ministrstva, zgradili že tri mostove preko Visle. Ponos Poljakov pa je trinadstropno moderno poslopje, ki so ga varšavski zidarji zgradili v 19 dneh kot dar kongresu zedinjenih delavskih strank.
Lansko leto so znašale investicije za izgradnjo Varšave 8 milijard zlotov, letos pa so dosegle vsoto 25,4 milijarde zlotov. Poljaki imajo namen obnoviti tudi zgodovinske dele Varšave, tam kjer je stalo židovsko predmestje pa zgraditi moderne dele mesta.
Tako bo v nekaj letih vstala poljska prestolnica iz ruševin s pomočjo vseh svobodnih Poljakov * * *
Med Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko je bila podaljšana trgovinska pogodba iz leta 1947 za nekaj mesecev, dokler ne zaključijo pogajanj za nov trgovinski sporazum.
Knjižna proizvodnja
v letu 1948
Pouaiki o lem, ka-aiia ,e ud . e^no-
slovaška knjiži a produkcija v preteklem letu, so ze.o zanimivi in pouc i. lem letu, so zelo zanimivi in poučni. Te podatke zbirajo v publikacijskem oddelku ministrstva informacij in prosvete, kamor je vsak založnik do-žan poslati po en izvod no »e knj ge-Lani je na čeikov ovasUem izšlo 5970 knjig. Češka denrnča tvorba je zastopana s 4286 knjigemi, v slovaškem jeziku pa je kšlo 770 publikacij, v različnih tujih jeziših 222. prevodov 692. Kakor je razvidno, je imela do mača ustvarjalnost veliko premoč nad prevodi iz tujih literatur. In tudi v prevodih se je v letu 1918. pokazala težnja po kakovostni izbiri in po svetovni napredni literaturi Zelo je tudi napredovala Slovaška, ki vs./no leto izdaja večje število izbranih knjig literarnega, znanstvenega in gospodarskega značaja.
Češka proza je zastopana s 432 knjigami, pesništvo s 133 zbirkami, otroška knjiga s 426 knjigami, dramatičnih del je izšlo 76, znanstvenih del 1902, drobnih in priložnostnih tiskov 752, šolskih knjig 350, knjig s slikami ali fotografijami 57, koledarjev 103, slovarjev 14, izdelali so 26 zemljepisnih atlasov in map v obliki knjig, ostalo so pa praktične publikacije (telefonski seznam, vozni red itd).
Zelo je razveseljiv«) visoko število izdanih znanstvenih knjig, katerim moramo prišteti šolske knjige, ki so predvsem namenjene visokošolskemu študiju. CeškoslovasSka izdaja dramatičnih del pa ni tako bogata kot v preteklih letih, toda nedvomno je kvalitetno zelo visoka.
V preteklem letu so na Češkoslova-
škem izdali €92 prevodov; največ It angleščine, in sicer 142 knj g, sovjetski avtorji so zastopani s 135 ki jlga-mi, ameriška literatura s 111 deli, franco kih knjig prevedli 96, nemških 33, poljskih 26, lati sk h 24, jugoslovanskih 14, it; hjanskih 12, da sklh 11, norveških 11, švedskih 10, bolgarskih 9. holandskih 8, švicarskih 7, kitajskih 6, španskih 5. kan"ds ih 4, madžarskih 4, Grčija, Venezuela in Indija so vsaka zastopane z dvema prevodoma, po en prevod je iz Ch le, Koreje, Arabije in iz hebrejščine. Dočim sj v prejšnjih letih izdali nrjveč angleških pisateljev, prodira sedaj na češkoslovaški knjižni trg z velikim uspehom sovjetska knjiga, kar najbolj d/ kaiu.e izpremembo češkoslovaške kulturne orientacije.
Nezadržno pada kot kulturna velesila Francija. Pri prevodih iz i eniškega jezika je treba pripomniti, da je šlo predvsem za informar j,ka dela ali pa spise avstrijsk h in nen šicih demokratov. Ze o razveseljivo je dejstvo, da se široki krogi močno zanimajo za latinščino. Velik napre lek je bil v prevodih slovanskih pisateljev, zk.sti polj. skih in jugoslovanskih. Kulturni stik s slovanskimi državami se bo pokazal v prihodnjih letih še bolj intenzivno kot plod tudi pogodbeno pog ob jenih kulturnih odnošajev Ceškos.ovnške s slovanskimi državami in drž .vami ljudskih demokracij Romunije in Madžarske.
Med prevodi je bilo največ romanovi in sicer 395, tem siedi znansDena literatura s 195 prevodi, poe/ija je zastopana z 29 prevodi o roška literatura pa s 50 knjigami. Veliko je bilo tudi zanimanje češkoslovaške javnosti za tujo likovno umetnost, kar dokazuje, med drugim izdaja 6 krj g sdk in fotografij tuje likovne kulture.
nr^jmnjvwv-JJvrLivvr.w^wwvwwwwvW",www^^^
Škodljive posledice spora, ki so jih vidalijevci vnesli v Enotne sindikate se kažejo v zelo ostri in otipljivi obliki zlasti v večjih tržaških tovarnah, med katerimi zavzema zelo važno mesto tovarna strojev. Delavstvo v tej tovarni je vsa ta leta kazalo veliko borbenost in razredno zavest, ki sta kljubovali vsem napadom delodajalcev in poskusom razdvajanja Delavske zbornice. Kakor za vse večje tovarne, velja tudi za tovarno strojev dejstvo, da je delavstvo najbolj borbeno tam, kjer dela v večjem številu. V tovarni strojev je namreč zaposlenih okoli dva tisoč delavcev in nameščencev, ki delajo v šestnajstih delavnicah.
Za borbenost delavstva pa še ni dovolj, da je nekje zaposleno v velikem številu in da torej ni izpostavljeno tako neposrednemu pritisku, kakor se dogaja v malih tovarnah in podjetjih zelo mnogo je tudi odvisno od sindikalnega vodstva v tovarni. Dokler ni prišlo v partiji in množičnih organizacijah kakor tudi v sindikatih do razdora, je delavstvo odločno kljubovalo vsem poskusom industrijcev. da bi okrnili njegove priborjene pravice. Na čelu delavstva v tovarni strojev je bil odločen tovarniški odbor ki je v vseh vorašanjih zavzemal borbeni stališče ter tudi znal ta vprašanja reševati v korist delavcev. Po razkolu v sindikalni organizaciji pa so postali delodajalci in njih varuhi imperialisti, ki so razdor spretno izkoristili, mnogo bolj predrznj so dali aretirati člane tovarniškega odbora in jih nato odpustili z dela. Namesto prejšnjih borbenih in razredno zavednih članov tovarniškega odbora so prišli novi ljudje s social-demo-kratskimi in reformističnimi težnjami. Položaj v tovarni, se je začel zato in dneva v dan. vidno slabšati.
O tem položaju bi se dalo zelo mnogo napisati. Omejili se bomo samo na nekaj primerov vsakdanjega življenja v tovarni, ki najbolj nazorno kažejo, kakšna je nova sindikalna politika v praksi in kakšni so njeni sadovi.
Vsi delavci v tovarni občutijo povečan pritisk in pravo ofenzivo delodajalcev. Razni delovodje, pazniki in podobni ljudje so postali osornejši in bolj oblastni ter nalagajo delavcem vedno nove omejitve. Naraslo je šikiniranje in pazniki nočejo upoštevati, da delavci pridejo mnogokrat nekaj minut prekasno na delo le zato ker se ne morejo pravočasno preobleči, ker morajo zaradi velikega števila delavstva dolgo čakati, da pridejo na vrsto. Pazniki nočejo upoštevati da de-layci niso torej pri tem nič krivi, kljub temu pa jim zamudo zara-
čunajo. Razni delovodje tudi pritiskajo na delavce, da bi čim bolj zvišali proizvodnjo, od česar p;, delavci nimajo nobene koristi.
Drugi način pritiska je grožnja z odpustom z dela. Razni delovodje širijo glasove o odpustitvi hkrati pa ponujajo delavcem izplačilo 1200 delovnih ur, če se prostovoljno odrečejo zaposlitvi. Pri tem merijo najbolj na poii-
problemov, zlasti problemov vajencev. Razni oportunisti so sedaj prav lahko zadovoljni Prej so namreč trdili, da so bili tovarniški odbori preveč revolucionarni. Tako je sedaj tovarniški odbor vedno na repu notranji komisiji Delavske zbornice in zato ni čudno, da ti oportunisti zagovarjajo sodelovanje z Delavsko zbornico.
V večjih tovarnah lahko najbolje opažamo, kako vplivajo razni politični dogodki kakor tudi vse mestno gospodarsko življenje na delovno ljudstvo. Zato smo šli pogledat med delavce v tovarno strojev, da se prepričamo o vpliva zadnjih dogodkov na njih vsakdanje življenje in delo. Iz njihovega pripovedovanja smo v glavnem Izluščili naslednja dejstva.
tično zrele in razredno zavedne delavce ki naj bj pred grožjo odpusta sprejeli ponujeno odpravnino, češ če ne sprejmejo tega, izgubijo vse. Namen tega pritiska je prozoren: iznebiti se najbolj zavednih delavcev, da bo-potem strt vsak odpor v tovarni.
Pri vsem tem pritisku pa se ne opaža nikak odločen odpor tako imenovanih vidalijevcev, ki pravijo:	«Kaj pa naj počnemo,
saj imajo vse oni v rokah». Ta miselnost se polagoma širi tudi med nekatere druge delavce, ki postajajo zato vedno bolj brezbrižni in pasivni. Da bi čimbolj oslabili borbenost delavstva, so začeli tovarnarji tudi premeščati najbolj zavedne delavce iz ene delavnice v drugo. S tem jih hočejo pomešati z manj zavednimi delavci, člani Delavske zbornice ter razbiti strnjenost, ki vlada v nekaterih delavnicah.
Drugo sredstvo za gojenje oportunizma so nadure. Čeprav stalno govore o odpustih, o prevelikem številu delavcev, o pomanjkanju naročil, silijo delavce, naj delajo nadure. Mnogi delavci delajo do deset in tudi do dvanajst ur na dan ter ob praznikih K temu jih silijo nizke mezde, ki znašajo za kvalificirane in specializirane delavce komaj od 24 tisoč do 28 tisoč lir na mesec, Z vsemi temi nadurami zaslužijo specializirani delavci največ do 35 lir na mesec. Vsiljevanje teh nadur je toliko bolj sumljivo, v kolikor nimajo delodajalci od tega velike gospodarske koristi, ker v nadurah nc morejo delavci več delati s tako intenzivnostjo. S temi nadurami hočejo vzbuditi v delavstvu oportunizem, medsebojno zavist in razdore ter jih odvračati od konkretne borbe za zvišanje mezd. Pri tem nas ne sme motiti zadnja stavka, ker je šlo le za neznatne poviške, ki ne rešijo življenjskih problemov delavcev
Tudi delavska mladjna se v zadnjem času ne bori več tako odločno kot prej za rešitev svojih
Razni vidalijevcj odvračajo delavstvo od vsake borbe tudi s tem, da za stalno razdvajajo s poudarjanjem nastalega spora in osredotočujejo vso nje-kakor da bi bil to njegov edini problen). Pri tem pa pozabljajo vsa bistvena življenjska vprašanja delavcev v tovarni.
Mnogi pa se ne strinjajo s ta-lavskj zbornici zagovarjajo skupen nastop toda le v nekaki mi-
li borbi, omejeni na gospodarska vprašanja. Nasprotujejo pa vsakemu odločnejšemu nastopu, ker se nočejo zameriti delodajalcem. Za vsak nastop se boje da ne bi bil preveč revolucionaren.
Mnogj Pa še ne strinjajo s takim sodelovanjem z Delavsko zbornico in mu nasprotujejo ter pravijo, da sodelovanje s tako zbornico pomeni sodelovanje z razrednim sovražnikom, ki je dal pobudo za njeno ustanovitev. Glede zadnje stavke pa delavci menijo, da bo mogoče kaj doseči le z večjim skupnim nastopom vseh tržaških delavcev.
Da bo slika tega stanja v tovarni še bolj popolna, naj omenimo še stališče . do osebnih izkaznic. Ko je Lavoratore še vedno glasno pozival vse tržaško demokratično ljudstvo, naj ne dviga enojezičnih izkaznic, so Enotni sindikati na oglasni deski pozivali delavce, naj se hodijo slikat n« njih sedež, kjer bodo plačali za slike 100 lir. Takšna je torej Vidalijeva teorija in taktika.
Ta žalostna slika posledic Vida-lijevega razbijaštva v tovarni pa-
nas ne sme spravljati v pesimizem. Mnogi delavci se zavedajo, da je treba s tem oportunizmom pomesti ter se vrniti k starim revolucionarnim tradicijam ki e-dine lahko zagotove uspešno borbo za obrambo njihovih pravic. Žalostne posledice take politike nam pač najbolje kažejo da smo bili in da smo na pravi poti in nam narekujejo dolžnost, da se še odločneje borimo proti oportunizmu jn razbijaštvu, ki koristita le našim razrednim sovražnikom.
Tovarna strojev Je že dolgo 4»** l’0'*0* tržaških delavcev, zlasti kovinarjev. V tej tovarni os lzde»'*,, str°J« in turbine za najvetje prekooceanske ladje, ki so rezale'”1^”* “orja in nosile sloves tržaških ladjedelnic po svem sv«**- SMlaJ Je mnogo teh ladij potopljenih na globokem morskem ds* ,a<MedeInice skoraj počivajo, ravno tako tovarna strojev. Mnol1*1 tlel*vcem grozi odpust, mnogi so prisiljeni delati nadure, da sUtimn<> Preživljajo sebe In družino. In vendar bi bik» mnogo del*1 ** ** *** hoteli. Zaledne države gradijo svojo industrijo in po- tre**!**0 s*T°Je, toda ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedel nift ^ *raterim spada tudi tovarna strojev. Je vsa ta naročila odb Ho.
Avtomobil hiti po gladkem asfaltu, ki ga je očistil *'akujski veter. Na enj strani ceste se dvigajo svetih hiše, na drugi pa h}ti mimo nas zelenilo obcestnega drevoreda Skozi drevesa pa pobliskava morje kot ogledalo.
«Neizčrpne rezerve nafte so pod dnom Kaspiškega morja — nam pravj mlad geolog, ki je opazoval zdaj nove zgradbe, ki so hitele, mimo nas, zdaj silhuete ladij v Bakujskem zalivu in komaj vidne jeklene stolpe na daljni morski obali.
«Po proračunu geologov segajo veliki sloji nafte prav do meja Kavkaškega masiva, od Bakuja do Krasnovodska», je nadaljeval. «Raziskave so dale pozitivne rezultate. Nafte niso našli samo na naši obali, temveč tudi pri Kras-novodskem, na drugi strani Kaspiškega morja. Prav tako so našli nafto tudi na otokih, ki leže v tej smeri. Vse to nam jasno govori, da so rezerve nafte pod morsko gladino izredno velike».
«Morda so tudi večje od onih pri Bakuju?»
«Brez dvoma. In razen tega, da so lansko leto naše ekspedicije odkrile sloje nafte v raznih krajih Azerhejdžana, v Kirovabadski oblasti, v hribih Tališa. v Kari-stanu, vrtajo sedaj že v Govsanu, Naftalinu in po drugih krajih. In čeprav predvidevajo, da so ta najdišča bogata, menijo, da se jih niti primerjati ne da z onimi pod Kaspiškim morjem. Res pa je to, da je ravno v tem prddelu še največ neznanega».
Vozimo se po ulicah «Črne ladje». Nič nas več ne spominja na tijegovo staro ime. Svetle zgradbe rdečkaste, rumenkaste in bele barve. V asfaltu se kakor v ogledalu vidi nebo. Tu so domo-
MODERNI MOSTIŠČARJI
NA KASPIŠKEM MORJU
àpajo me in dan i?. zemeljblùh
nedet “dim zlato..
vi kulture z njihovimi raznobarvnimi lepaki. 2e smo na koncu ceste, toda mesto se tu še vedno nadaljuje. Tovarne skladišča, hladilnice, tu in tam se belijo ogrodja novih stavb.
Požgana po soncu se je polegla rumena trava. Strogo geometr-ske oblike jeklenih stolpov so bile videti, narisane na nebu. Samo njihovi obrisi niso beli, temveč črni. Skopa, neprijazna pokrajina, toda, kadar se spomniš na ono kar je skrito v njej, da teče po njenih žilah dragocena «črna kri», tako potrebna naši industriji, poljedelstvu in državi, tedaj gleda človek z drugimi očmi na to pokrajino. Te.daj samo rečeš: «Glej, to je tvoje «črno zlato» — pojdi in vzemi ga».
Medtem to ni tako enostavno. Zemlja zelo dobro skriva svoja bogastva. Toda sovjetske ljudi ne more nič ustaviti. Prav tu v Leninski četrti so bakujski delavci vrtali 4.000 metrov globoko. Mi bomo črpali nafto od povsod, kjer je, pa čeprav prav iz dna morja.
Z avtomobilom smo prišli na obrežje in daleč proč od obale smo zagledali okenčaste konstruk-
■ VVVVVUVSMAJ,WVWVVVWWVVVSAAAJVVVVV,iA^^VyVVW!^VWVVš.VVVVVVVVVVV,%^^	VVWVV%JVW5dVWVWW%AAAfUnAi,
PEMCILIM
Kaj nam je dala zadnje čase influenca, ko skoro ni bilo hiše, kjer bi ne imeli bolnika, skoro ga ni bilo urada, kjer ne bi koga obiskala pa naj si je bil nižji ali višji urad, bolj ali manj imeniten uradnik, ko influenca ni imela nobene olike in spoštovanja, kar se je dalo, vse je zagrabila. Ljubezni ni našla pri ljudeh, čim bolj se jih je oklepala, tem bolj so jo podili in še drugim pravili, kako jo najlaže preženejo. Vsak ti postane prijatelj, vsak meni, da je zdravnik, in ti svetuje, da pij čaj, ne pozabi na aspirin, kupi si to, kupi si ono, in ni jih malo, ki ti toplo polagajo na srce: zdravi se z brinovcem. Toda kje dobiti res pravi brinovec. Pravi brinovec je redkost, pravi brinovec je res pravi dar božji. Ni ga skoro na tej zemeljski krogli, ki bi kuhal in žgal boljši brinovec kot slovenska zemlja.
Ze davno so ljudje poznali in cenili brinje. Tudi v starih časih so razsajale hude bolezni, ki so mučile in morile uboge prcbival-
Prizor
borce delavcev s policijo
i' ,,	i
v »lavnih dneh Tržadkega proletariata,
ce zemlje, še vse bolj kot moderna influenca. Bila je na pnimer grozna kolera. Imeli so posebne bolnice, samo za bolnike, ki so imeli kolero. Na vse mogoče načine so jih zdravili in fneganjali nesrečno kolero; toda glavno zdravilo je bilo brinje in brinove jagode, ki so jih zažigali v teh bolniških sobah, ker so menili, da te močno dišeče pare po brinju še najbolj preženejo hudo kolero. Takrat je bilo zdravilstvo pol za šalo, pol za res, toda bolniki so bili zares in če so polagali glavno zdravilno moč na brinje, mora že nekaj biti v. tem brinju.
čudovita rastlina kraiko gmajno
Brinje jv čudovita rastlina, rastlina naših gmajn in bili bi ozkosrčni, če bi menili, da raste samo po naših gmajnah. Najdemo jo tudi po svetu, predvsem na severni polovici naše zemlje, po svetlih iglastih gozdovih po nižavah, še posebno pa v višjih legah.
Brin je vedno zelen in ima iglice kot naši iglavci; smreka, bor, tisa. Človeku, ki je hodil po gmajni, je bil brin že od davna znak dolgega življenja, saj je videl, da raste ta brinov grm kar naprej, da je skoraj vedno enak, vedno zelen. Učene knjige pišejo, da dočaka tak brinov grm tudi svojih osem sto let. Ni čuda, da so ga torej imeli za znak dolgega in trdoživega življenja in mu pripisovali čudodelne lastnosti. V tistih časih, ko so ljudje verovali v zle duhove in čarovnice, je imel brin še prav posebno veljavo. Videvali so ga, kako trdoživo kljubuje na samotni gmajni vsem neprilikam in nevšečnostim. V drevesa je treščilo, druga drevesa in grme je polomilo, brin pa je rastel kar naprej, kljuboval je vsemu sam na samotni gmajni. Nič mu ni moglo do žive-
Slrekevnjalil bi temu sicer eperekuli tetin "l j miški Ulas /e Ipcz/i i>lits„
ga,
ne.
tudi čarovnice in zli duhovi
Kaj je bilo bolj naravno, kot da
ce in zli duhovi. Ce te je prijela v starih časih huda bolezen, ki
so ga klicali na pomoč tam, kjer bi, .jjudje t> gmajno. Vsak si že prej utegnili imeti vmes prste čarovni- ogleda, katere grme bo obral. Z
^velpdmi rešeti gredo pa z roka-jjiicgjni, da jih ne bi drobne igli-.F« ubadale v kožo. Vsak gleda, ra prehitel drugega. In začno. Smukajo brin in stepajo ga v velika rešeta. Jagode ostanejo na rešetu, iglice gredo pa skozi. In f°.36 rešeto polno, pa v vrečo z ii> ?i^Wi kodami. Težak posel, »nf •	^Pogibati se po vegasti
! Voljni *n stepati brin, prenašati liehs^ Vreči 0<i grma do grma, po Ln°£ ^ ^eze vsemogoča golazen, nisi vedel ne od kod ne zakaj, n» ■'“‘sveč seveda pajkov vseh veli-
oren barv< k' si jih s stepanjem koti doma na brinovi veji 'pe oomba nedolžne prebivalce.
bilo lepšega kot pripisati jo č<p rovnici, zlobnj sosedi. Čarovnice se boje brinja, kadi z brinjem pri bolniku in podkadil ji boš. Pa če si delal maslo in se noče in noče v pinj zlepa pokazati maslo, nič naravnejšega, kot zvrniti krivdo na sosedo, ki ti ne privošči dobrega masla. Napravi pinjo iz brinovega lesa ali pa tol-kač ali Pa vsaj palico tolkača iz brinjevega lesa in maslo se ti bo strjevalo in kepilo kar samo od sebe.
Toda kaj bomo motovilili okoli čarovnic, povrnimo se raje v dobo penicilina.
Penicilin je zdravilo in dobro zdravilo, toda drago je in delajo ga daleč, daleč. Brin je pa domače zdravilo, ki se rodi na naših gmajnah; res sicer, da ga ne predpisujejo zdravniki in da ga ne kupujemo v lekarnah in pijemo po kapljicah, toda včasih odtehta vse skupaj. Kuhajo ga iz brinovih jagod.
Obiranje br nja
» Tam poleti, ko začno brinove jagode modreti in zoreti, gredo
tari ne^a^ memikov nabereš
tet* Prav °hiraš, boi nabrat naj-jagod. Toda vsak grm Brin lsto'asno več vrst jagod. tel f°ri ^Ve *efi’ Lrtos je odcve-necZ^1 .aa b°* Me k letu, ko-,cvet^et^a a!* pa ieseni' ker pa jedn VSal<0 Iet0> imaš na grmu ° “točasno zrete in pa zelene gofj e- 'Ludi nima vsak grm ja-grt’. mgode nosijo samo ženski cvet ’- mo^ci grmi pa spomladi le van j10 in sc kadijo. Ce le dregneš 5ma,v *.e raznaša njih prah po ia j, * ln oprašuje ženske grme, jagode0 opraženi cveti dali
rejoT* brinove jagode še prebellici ln Ogledajo, «a*0 iih v i Al sc ria ^hem lepo razgrnejo, » ’aalo osuše. Potem jih zdro-
Priden in imaš srečo, ga
bijo in dajo v čebre in zalijejo z vodo. Brin se moči, sladkor, ki je v brinovi jagodi, pa se polagoma raztaplja in prehaja v alkohol. Kadar se brinove jagode dovolj napijejo in razkroje, te,- prično lesti z vrha na dno, tedaj je treba kuhati brinovec.
Prve kapljlee so najboljše
Kotel za kuhanje žganja pozna vsak otrok; najboljši so bakreni. Glavno je, da nekje kuhamo zavreto drozga; to drozga moramo v kotlu leuhati počasi, da polagoma in enakomerno hlape pare olja in žganja. Je to velika umetnost; ne zna vsakdo tega, je to teže kot hruške peči. Važno je, koliko daš drozge v kotel, kako kuriš, da se U ne pripali. Pare, ki izhajajo iz kotla, je treba hladiti, da se zgoste v tekočino. Navadno napeljejo dolgo zvito bakreno cev skozi vodo, drugi pa samo kapo hladijo.
Teče. Prvo je najmočnejše. Toda pri brinovcu ni tako kot pri drugem žganju. Tu teče tudi znamenito domače zdravilo — brinovo olje. Druga žganja teko naravnost v steklenico tu pa ne. Tekočina iz cevi teče V posebno

posodico, ki je kot kaka čajna ročka, le da ima dve odtočni cevki: skozi spodnjo odteka brinovec, skozi zgornjo pa brinovo olje, ki splava na vrh. Proti koncu poskušajo, te je še kaj žganja, da ne bi vode lovili, saj te je v studencu dovoli, natočijo kozarček tekočine, ki prihaja iz ohlajenih cevi in polijejo tleče glavnje. Ce zagori, je še žganje, še love, če pa glavnja ugasne, teče samo še
cije stolpov. Ze neštetokrat smo imeli priliko, da smo srečali te simbolične stolpe Stalinovih petletk, ki kažejo pot v bodočnost. Oni so že postali del pokrajine v Potkavkazju, toda vseeno; kljub temu da se že dolgo časa poznamo z njimi, se to pot ob srečanju s stolpi nad vodo nismo mngli rešiti radostnega občutka: z njih vrtajo v morsko dno.
Ob sami vodi smo. Se er. trenutek in avto je šel naprej. Pogledali smo na desni — voda. levo prav tako pljuskajo valovi, prav tako kot b[ plul avtomobil. Vozimo se po ozkem nasipu, ki sega daleč v morje. Pred nosom avtomobila se je pojavila ograja.
Ob nasipu je pristal motorni čoln. Pripeljal nas bo > prostora, kjer vrtajo v morje. Voda se je pričela peniti pod udarci njegovega vijaka.
«Pristajanje bo malo težko, «nam je govoril geolog, potem pa je nadaljeval», prosim, da mi oprostite, da sem izbral ta precej neugodni dan, da se spoznate z vrtanjem v morje, toiia kaj sem hotel, ko je na Kaspiškem morju v enem letu samo 31 dni morje mirno.
Ko smo ga vprašali, kako daleč so ti stolpi od obale, nam je odgovoril, da so do sedaj addalje-nt največ 7 km. Teh ni malo in na tem delu so v teku samo . poizkusna vrtanja. Po drugih de-Ji lih Kaspiškega morja so zrasli že celi gozdovi vrtalnih strojev. Tam že črpajo nafto na 150 krajih. Z obalo so zvezani s cevmi, po katerih teče nafta: te leže na morskem dnu.
Približali smo se prvemu vrtalnemu stolpu. Ta je bil pritrjen na železnih ceveh, zabitih v morsko dno. Na ceveh je napravljen pod, na podu pa stoji stolp, visok 40 metrov. Na njem. so kakor navadno, obešene cevi, ki iih spuščajo v že prebito odprtino. Sveder se vrti in meter za
voda in kotel napolnijo I novo svežo drozgo in tako dalje, da je vse pokuhano. Nacurljano žganje dajejo samo v kotel in prekuhajo drugič. Sedaj šele teče prava pijača. Posebno Usta, ki priteče prav prva. To je močno, če daš na jezik, ti kar ohromi jezik in se ti ođ hudega kar oči zasolzijo. To ni za prodajo. To je za domačo hišo in najboljše prijatelje. To je najmočnejše zdravilo za največjo potrebo.
Kaj vso brin oxdravl
Tudi drugod po svetu kuhajo brinovec. Toda malokje ga kuhajo čistega iz samih jagod kot naš Kras. Ponekod pomešajo jagode s sladom raznih žit in žgo iz tistega brinovec, duh sicer ima po brinju, toda ni iz samega brinja, Ali pa nalijejo drugega žganja na brinove jagode ali pa vejice in nato prekopajo. Kje je vse to od našega brinovca. Zato pa uživa tak sloves naš brinovec. Marsikomu se toži po njem, kozarček te božje pijače ti napolni ves dom s prijetno vonjavo in zazdi se ti, kot bi se izptehajal po sončni gmajni.
1
Metrom spuščajo cevi niže. Na
Ì
Influenca je v zadnjem času razsajala in še razsaja v marsikateri deželj in niti Trstu ni prizanesla, čemur Pa se ni čuditi, saj Tržačanov se tako nobena nezgoda ne izogne. Najhujša pa je bila po dosedanjih vesteh influenca na Tirolskem, kjer je obolelo 40 odst vseh prebivalcev.
*	* f
V angleški pokrajini Lande, znani iz raznih policijskih romanov, so odkrili in obnovili zločin, ki sc je zgodil pred 2500 leti. Našli so zogleneli okostnjak, paleontologi pa so s Sherlok Hol-mesovim instinktom ugotovili, da je bila žrtev zavratno ubita.
*	4= *
Med veliko žalostjo je doletela velika srečj družino pokojnega «netalurgičnega delavca v Nancyu, v čigar leseni nogi so našli 100 tisoč frankov.
lesenih tleh so pazljivo zložene papirnate vreče, napolnjene z ilovico za preiskušanje materiala, na katerega nalete med vrtanjem.
Na prvi pogled je bilo videti vse enostavno in naravno. Toda ko smo s pozornostjo gledali vitka nosilce, v katere se udarjali valovi, pa so izginile vse predstave o enostavnosti vrtanja v morsko dno; vrtalni stroj je bil videti kakor skrivnostni otok na morju.
To je tako imenovana baza na koleh, nam je pojasnil geolog.
Pomislite samo, koliko truda zahteva izgradnja take črpalke na vedno razburkanem morju. Prvi je gradil take stolpe na morju inženir Timotejev. To je bila drzna odločitev. Pozneje sta t-- način izpopolnila Asa n Muri in inženir Roginski.
Stolpe je treba zabiti deset do dvanajst metrov globoko v morsko dno. To so delali delavci z majhnih ladij; mnogokrat so morali delo prekinit'	slabe-
ga vremena.
Naš čoln je zaplaval dalje, preko razburkane morske površine k novemu otoku. Tak >j sem opazil, da je ta otok drugače zgrajen, kot prvi. Tanke noge so bile zvezane in učvrščene z železnimi cevmi. Ko smo se še bolj približali, spio opazili pod leseno streho nekoliko stolpičev v obliki prizme. Malo vstran se je dvigal še en stolp z majhno leseno hišico, v kater,- počivajo delavci. Od hišice do stolpa vodi ozek mostič.
Sprejel nas je inženir v črni delovni obleki. Tako je že tudi sam počrnel, da so i iu iz lica sijale le oči in beli zobje. Z veliko težavo smo se izkrcali na lesen otočič.
«Naj vas predstavim» je dejal geolog, potem ko se je obrnil k inženirju, ki se nam je približeval. «To je konstruktor novih podvodnih podpornikov, inženir Mežlumov. Razgovarjajte se z njim. jaz moram še k drugim vrtalnim strojem.; Ce hočete, lahko ostanete tu še do drugega jutra. Inženir va c h- snreinil v mesto»
Zanimali smo se za nove konstrukcije. Inženir nam je odgovoril. da je posebnost njegove konstrukcije v tem. da niso pri njej potrebni potapljači pri začetnem delu in da jih lahko postavljajo tudi ob nemirnem morju. V tovarni izdelujejo cevast^ nosilce različne dolžine za različne globine morja. Ti nosile; imajo noge, ki se lahko po potrebi podaljšajo ali skrčijo. Pri postavljanju takih temeljev se konstrukcija lahko uravnovesi tako. da se do potrebi zabije v morsko dno eno nogo globlje kot drugo.
Tudi cevi pritrjuješ brez potapljačev. Skozi cevi teh temeljev sipajo cemk tako prodira ria dno. na katerem se hitro strdi. Taka konstrukcija vzdrži najmočnejše nevihte, j pa tudi dvakrat cenejša od tiste na koleh. Njena velika prednost je pa tudi, da jo lahko postavijo na vseh morskih globinah.
Veter narašča. Valovi postajajo z vsakim udarcem vetra močnejši, vse večji postajajo in udarjajo na naš leseni krov, kakor bi ga hoteli odnest; s seboj. Toda na lesenem otku poje vrtalni stroj svojo pesem dalje.
Temna senca se vzpenja na stoln, Zdi se ml. kot i ; na jambor plezal mornar, da bi v megli zagledal prvi svit.
fr*?. Vir t''mi- memeó
?......................................................................—...................-........... _ _ ................................... .
tèehiti c' prehrani
Velika vetrna živil ni užitna v takem stanju, v kakršnem je prirodi. Zato pripravljamo živila v jedi, s čimer popravljamo njih okus in prebavljivost. S kuhanjem in pečenjem menjamo tudi razmerje med poedinimi se-stavnami v raz ičmh živilih, ponaj-več : odajamo ali pa odvzamemo vodo. Kuhana jedila so laže prebavljiva kot surova, ker s tem odstranimo mreni-ce, v k:,term so hranime sestavine, ali pa izmenjamo teže prebavljive snovi v laže prebavljive.
Toplota živil znaša za uoje čke S5-40 st. C, za odras ega pa do 55 st. C. Živila z nižjo toplino povzročajo želodčno obolenje, bo.j počasno srčno de ovarije in pri večjih množinah tudi zi iž rije te es e topline.'Už vanje ledu in sladoleda je vedno kočljivo, poleg tega se pa lahko še inficiramo. Vroča živila pokvarijo sluznico v prebavilih in škodljivo vplivajo tudi na prebavljene fermente. Prav tako je škodljivo tudi menjavanje tcn'e in hladne hrane ali pijače.
Pn pripravljrnju živil uporabljamo raznovrstne dišave in začimbe, tod: popolnoma pozabljamo, da je nameri teh dodatkov, prvotni okus jedila iz-pretnenlti m izboljšati, ne pa povsem predrugačiti. Za o je treba te dodatke pametno uporabljati, da ne škodujejo prebavilom.
Ti dodatki so n <i.> ostri, dražijo sluznico, ovirajo delovanje fermentov in s tem zmanjšujejo porabo beljakovin. Zlasti škodujejo ledvicam in povzročajo lahko njih vne je. Škodljive uč nke puščajo tudi na živčevju. Tudi kisa ne smemo preveč použiti, kajti kisla Jedila podpirajo želodčna in čre-
da zjutraj premalo jemo. Angleški izdatni zajtrk je posnemanja vreden. Ker so prebavni organi zjutraj spočiti in prazni, lahko več sprejmejo in ne potrebujejo tako kmalu nove hrane. Večerjo v obsegu, kakor je pri nas običajen, užijmo vsaj dve uri pred spanjem. Sedenje ali ležanje po zaužitju hrane ne vpliva dobro na prebavo. Priporočljiv je stari rek: «Po Jedi stoj ali hodi tisoč korakov.»
Pri uživanju jedi ne smemo hiteti. Hrano moramo dobro prežvečiti, to se pravi, razkosati in prepojiti s slino. Ce požtramo neprežvečeno hrano, obtežujemo želodec in manjšamo Izrabljanje živil.
Pitja med obedom ali takoj po obedu ne priporočamo že zaradi tega ne, ker tekočina razredčuje želodčno kislino. Prevelika množina tekočine preveč pospešuje srčno delo, kajti vsa použita snov mora skozi krvni obtok, kar lahko pokvari že oslabljeno srce. Navaditi se moramo tudi, da hodimo redno na veliko potrebo, najprimerneje vsako jutro, preden gremo na le o.	b. T.
TUkot	widiietóu.
Sajaste lonce in povne lahko očistimo, če jih namažemo z mastjo, preden jih denemo na ogenj. Saje odstranimo s časopisnim papirjem.
Da se nam nageljni ohranijo dlje časa sveži, denimo v vodo malo sladkorja in potem vode več dni ne menjavajmo.
Kožne izpuščaje, ki se javljajo zlasti poziraj m spomladi, lahko o-zdravimo, če jih pomažemo z ribjim
oMe m
fara »p iv slabega lisba
na naše žene
Mesto Trst je poplavljeno z najrazličnejšimi ilustriranimi časopis;, kj prihajajo k nam od vseh strani sveta. To so večinoma —sti ničvredne in nemoralne vsebine, s še bolj ničvrednimi slikami, ki zastrupljajo našo mladino, pa tudj naše žene. Te revije s slabimi novelami in romani in še s slabšimi slikami ustvarjajo v miselnosti naših žena svet, kj ga ni, svet sanjave, nerealne ljubezni, lažnega razkošja in pogubnega brezdelja. Tako čtivo ubija v naših ženah borbenost, razredno zavest, vzbuja v nas nezadovoljstvo nad stvarnostjo in nas s tem oddaljuje od osnovnega cilja našega življenja.
Me žene nočemo brezdelja — hočemo delo! Nočemo lažnega razkošja, temveč blagostanje, ne sentimentalne ljubezni, temveč družinsko srečo.
In prav zato bomo odločno odklanjale vse lažne romane in novele, vse čtrand Hotele. Bolere Luna park. itd.
S konference ASIŽ.Z na Proseku
ZDRAVNIK:
Iz IN gr «»odre in iz M gr bete vol ne spleteš čepico in raknvlčkei
ZVIT MORSKI ROPAR
v kuhinji
vesna obolenja. Za okisovanje priporočamo le vinski kis. Octova kislina je hud strup in mora biti močno razredčena, da ne učinkuje škodljivo ali celo 'mrtno.
M ogo hranilnih ses-avin gre v Izguba pri nepravilnem pripravljanju hrane. Mgsa n. pr. se. smemo dajati kuhati v mrzlo vodo, marveč v vrelo vodo nakar se napravi okoli mesa mrena beljakovine, ki čuva, da ostanejo hranilne snovi v mesu. Ce kuhamo zelenjavo ali sadeže porabimo /a hrano tudi vodo, od kuhanja, ki obsega raztopljene in neraztopljene hranilne sestavine. Krompir zaliimo z vodo samo toliko, kol kor se voda vkuha. Ce vodo odlivamo, odlijemo tudi veliko hranilnih snovi.
Jedi uživajmo torej vedno z vodo, v kateri m» se kuhale, ali pa če že moramo, ortlljmo čim manj vode.
Kako brano už varno?
Za dan potrebno hrano dovajamo telesu v določenih dnevnih čas h, in sicer dopoldne (zjutraj), opoldne In zvečer. Nekaj malega použijemo v | ob1 ki malice tudi med obema g’avnl-' ma obrokoma. Običajno je obed naj- . izdatnejši. Skoraj vsi grešimo v tem, j
Ko se sprehajaš po cesti, nič ne veš, nič ne slutiš, kaj se odigrava po hišah, mimo katerih stopaš; če pa nekje pečejo ribe, ti pa tega ne morejo zatajiti. Vonj ti pa še nič ne pove, katero ribo pravkar kopljejo v vrelem olju; če pa evro sladke sipe ali kalamare, takoj lahko zavohaš, kaj stavi gospodinja v ponev. Ce se ti zahoče te vrste jedi, si mirne duše zavežeš oči in se odpraviš po prelepem Trstu in nos te bo popeljal v gostilno, kamor si želiš.
Tako je s sipami in sorodniki. Pa kako so dobre; posebno sedaj v teh mesecih. Sicer jih je tudi v drugih mesecih vedno dovolj na ribjem trgu, toda so vse boj trde in ne tako dobre m sladke.
Na trgu SJ Sipe prav mak» privlačne. Leže tam nametane kot ohlapni mehovi umazano-sive barve, med njimi in po niih pa se cedi neokusen rjavo črn sok. Od vsakega meha pa še visi cel kup niti in bradaviča stih izrastkov.
Sipa m riba, je pa prebivalec morja in je zato dobila pia vico, da jo prodajajo na ribjem trga Je bližnji sorodnik polžov in školjk, toda bi kdo morda dejal: Saj poznam školjke in poiže, toda ti imajo vendar lupino. «Da, dragi, tudi sipa ima lupino toda dočim je imajo polži in školjke zunaj, jo jmajo sipe znotraj. Sr mai ne spominjate, da vas je trgovec ljubeznivo pobaral, če naj vzame iz sip kost, da je ne boste po nepotrebnem nosili domov? Kar pritisnil je sipo in iz nje je švrknila bela elipsasta apnena kost - lupina. Te lupine drobe v prah zazobniprašek.pa tudi kanarčkom jih stavijo v kletke; zlatarji pa vtiskavajo v ta mehe g apneč oblike, v katere vlivajo zlate predmete.
Doma sipo lepo operemo in začnemo z delom. V sredi so usta, iz njih potegnemo dve ostri čeljusti, taki kot Papigin kljun; z njima sipa prav do. bro razkosava svoj plen.Za čeljustma je v ustih še strgača, s katero svoj Plen še nadalje drobi. Okoli ust je osem kratkih izrrstkov in dva dolga: to so lovk" por s(e 2 hradavi'a-ml; pravimo jim priseski. S temi pri.
seski, ki so kot male krpice, se prisesa na podlago in premika po dnu ali pa se prisesa na svoj plen, da ji ne uide.
Na glavi pod lovkami so velike oči, ki jih pri čiščenju vržemo proč. Pod očmi je cevka, ki ima odprtinico, to je lijak; pod njim pa je zareza. V telesu'e pod zarezo in lijakom odprtina. Skozi zarezo prihaja voda v votlino in nosi čisto vodo škrgam, ki so tam, da z njimi sipa diha in da odplakuje nesnago; v to votllmo se prazni tudi zadnie črevo in ob'sti: stisne zarezo,
Tudi če vidi sipa dobro kosilce pa se boji, da ji bo ušlo, brizgne porcijo tega barvila.
Očistili smo sipo, ostrgali priseske, jo dobro oprali, razrezali na košče in malo posolili; tedaj jo povaljamo v moki razgrejemo olje in kmalu se prične širiti prijetni vonj. Na krožnik kolesce limone in ali sl moreš misliti krožnik rdečega radiča al* pa solate in kozarček dobre kapljice?
Nekateri pa razrežejo česen in peteršilj ter vržejo to v vrelo olje, nato pa koščke sipe, potresejo s soljo in poprom ter dodajo za spoznanje cimeta in vina. To vam jp jed!
Sipa je prebivalec morja, velik in zvit ropar. Love jih s trnki, vilami in mrežami. V morju spreminja barvo; jajčka pritrdi ob obalah na morske rastline v obliki grozdov in temu pravijo morsko grozdje.
* » *
Ali se nadarjenost podeduje ?
stisne telo, iz votline brizgne vodo skozi lijak navzven In sipo nese nazaj kakor raketo.
Prerežemo sipo po dolgem, iztrebimo črevo, ledvice škrge, srce, jetra in naenkrat imamo vso roko rjavo -črno in tudi sipa je rjavočrna; prerezali smo črnilni mehur. V telesno votlino se izliva tudi črnilni mehur; to je poseben organ, ki ga imajo sipe in nje sorodniki za obrambo pred sovražniki:	stisne črnilni mehur,
brizgne to umazano snov skozi lijak in vse morje okoli sipe se zamegli.
Izredno mnogo so y vseh časih razpravljali, ali se nadarjenost prenese od staršev na otroke ali ne. Učenjaki menijo različno; tako n. pr. trde nekateri, da se talenti rode slučajno in zanikajo, da bi otroci podedovali nadarjenost po starših; kot dokaz navajajo vrsto znanstvenikov in umetnikov, ki so svojim potomcem zapustili zgolj inie in nobene dote, zaradi katere so sami zasloveli.
Nekateri znanstveniki pa navajajo precejšnje število primerov, ki govore za to da je nadarjenost dedna in da prehaja včasih na o-troke ali pa na vnuke. Tako je bil
n.	pr. oče znamenitega znanstvenika Galileja izredno izobražen človek skladatelj jn glasbenik, sin znanstvenika pa jg bil velik literat ter je pomagal očetu pri poizkusih.
Peter In Marija Curie sta leta 1911. prejela Nobelovo nagrado za kemijo in isto nagrado je čez nekaj let dobila njiju hči Trene za dela,
k* jih je izvršila ob sodelovanju z materj'*.
KAKO
USTAVIMO KRVAVITEV?
Odrasel človek ima povprečno 5 do 6 kg krvi. Ako izgubi tretjino krvi, umre. Zato je ena najvažnejših nalog prve pomoči, da ustavi krvavitev kar se da hitro.
Krvavitev iz manjših žil se kaj hitro ustavi, če dvigneš krvaveči ud in ga držiš kvišku, ker zaradi lastne teže, kri ne more tako hitro navzgor. Na glavi ustavimo krvavitev, če tiščimo vratno arterijo (žilo dovodnteo karotido) ob vratna vretenca.
Uspešno ustavimo kri na nog! ali roki, če podvežemo krvaveči ud s prožno vezjo, ki jo dobro nategnemo in zadrgnemo, da ne more kri proti rani. Za to porabimo lahko prožno naramnico, podvezo, prožno cev iz gumija za pretakanje vina, prožen pas itd. Ce rabiš vrvico, moraš podložili brisačo ali robec, da se vrvica ne zareže v meso.
Pri vsakem podvezovanju žil pa je treba strogo upoštevati naslednja pravila: več kot dve uri ne sme biti podvezan noben ud, ker sicer tkivo ne dobiva potrebne hrane, ki jo dovaja kri, in odmret
V skrajni sili, ako nimaš prav nič drugega prj roki, zatisni krvavečo žilo kar direktno s palcem. Ne obotavljaj se, četudi preti nevarnost, da se rana okuži, ne išči dolgo obvez ali prevez! Ce se rana onesnaži, je to še vedno bolje, ka-|kor da ponesrečenec izkrvavi Palice naj tiščj žilo vsaj deset minut, *da se medtem kri dodobra strdi.
Najpogostejše so pač krvavitve iz nosu. Prizadeti naj leži tako, da sta mu glava in hrbet precej više od ostalega dela telesa, ali pa naj sede; sede pa ne sme glave povešati predse, ampak naj jo drži naravnost pokonci. Odpeti mu je treba tesno obleko! Zatisne naj si sam nosnici in drži neprenehoma mirno stisnjeni približno 10 minut, da se krj strdi in zamaši krvavečo žilico. Krvaveči naj se nikar ne useku je, naj ne govori, naj ne kašlja in naj se ne odhrkava, ker bi se strjena kri iz nosnic odplavita In bi znova prjčel krvaveti. Dobro je, če imaš slučajno pri roki košček ledu in ga vtakneš v nosnico. Ako krvavitev pri vsem tem ne odneha, mu s tanko šibo ali topim koncem svinčnika potisnj kakor mezinec velik kos razkužene tančice ali pa čiste vate v tisto nosnico, ki krvavi, jn jo tako dobro zamaši! Včasih odttfka potem kri nazaj, posebno če drži prizadeti glavo upognjeno nazaj, kar ni prav.
Ce nekomu krvavi uho, ne dajaj mu, da vdihava skozi nos gorke al; mrzle ali s kisom pomešane vode. V krvaveče uho potisni zamašek čjste antiseptične gaze in ga z njo dobro zamaši. Glavo naj drži pokonci. Na uho devljj sveže mrzle obkladke.
Iz ust nam teče kri največkrat, če st izderemo ali izbijemo zob. Na krvavečo rano naj bolnik drži mrzlo vodo nekaj trenutkov mimo v ustih. Preden se voda ugreje. jo mora nadomestiti z drugo. Prj tem pa ne sme krvaveči grgrati in si izplakovati usta, ker bi voda lahko odplavila že strjeno kri z rane in bj se krvavitev zopet povečala. Ce krvavi rana močneje, si zamaši zobno luknjo z gazo ali vato in čeljusti krepko stisni. Krvavitev v kratkem preneha, če pritiska zamašek enakomerno in neprestano približno deset minut na rano.
Ce krvavi žrelo, naj požira bolnik koščke ledu, sneg ali sladoled, ali pa zelo mrzlo vodo; nikakor pa ne sme grgrati. Pri vsaki močnejši krvavitvi je treba seveda takoj poklicati zdravnika!
T B.
Prav tako je muzikalni talen značilen za družino Bach, ki je dali vrsto pevcev, organistov in sklada teljev.
Nedvomno je torej, da imajo si novi «velikih» precejšnjo možnost da sprejmejo kali nadarjenosti, k
more na ugodnih tleh dati vidm sadove.
Zastrupljenja pri domačih živalih
Mnogokrat se pojavi zastruplje-nje in kmetovalci ne vedo, kako bi jim hitro pomagali. Zato sem v članku opisal najnavadnejša zastrupljenja in prvo pomoč.
Zastrupljenje imenujejo vsako Škodljivo kemično delovanje na organizem. V širšem pomenu izhaja zastrupljenje iz motenj v prebavi, pri katerih se razvijajo v telesu razne strupene kemične spojine (avtointoksikacija) ali pa jz kužnih bolezni, kjer proizvajajo mikrobi strupene snovi (toksine), v ožjem smislu pa razumemo pod zastrupljenjem škodljivo delovanje, ki ga povzročajo na organizem strupene rastline ali nekatere znane kemikalije.
Strupene snovi prihajajo v telo skozi usta (zdravila, krma), skozi kožo (pri pranju živali s tobakom, kreolino itd.) ali pa z vdihavanjem (ciankalij, dim).
Delovanje strupa je odvisno od vrste strupa, 'od njegove množine, od časa, kako dolgo je deloval, od načina, kako je prišel v telo in od občutljivosti živali za razne vrste strupov. Zelo težko je dognati, s katero snovjo je žival zastrupljena, kajti s kemično preiskavo mnogokrat ni mogoče ugotoviti vrste strupa, posebno če je žival dobila le majhno količino škodljive snovi.
kovimi preparati in ga ni dež dobro izpral. Navadna zdravila so magnezija v prahu, žveplo ali železni prah.
FOSFOR
Netek, stokanje, zlatenica, krvavitev na koži in sluznicah, kašelj in težko dihanje so glavni znaki zastrupljenja. Protizdravila so kalijev permanganat ali modra galica (velika žival 10 gr na mnogo vode).
SVINEC
Nevarno je pokladati krmo izpod dreves, ki so bila škropljena s svinčenimi preparati. Znaki so: vnetje želodca in črevesja, kolika, slinjenje, bruhanje, griža, živčni krči, trepetanje, epileptični napadi, paraliza jezika ali nog. Kronično zastrupljenje se pojavlja v okolici tovarn (glej arzenik). Zdravila:	glviuberjeva alj grenka sol
<1 kg.).
BUIÌVALN1 KAMEN
Mnogo ga je na dnu vinskih sodov, v tako imenovani feci. Nevarni so torej živini vinski izcedki. Znali; so: vnetje ustne, želodčne in črevesne sluznice, bruhanje, griža in slabost. Protizdravila so tanin, hrastova skorja, kava in oljnate snovi.
TALIJ (stiup za podgane) Mnogokrat postavimo strup za podgane na taka mesta, da se pomeša z drugo krmo in se živali nehote zastrupijo. Znaki so razni izpuščaji na koži, izpadanje dlake, mršavost, poseben način hoje. Protistrup je natrijev triosulfat.
KUHINJSKA SOL Povzroča močno vnetje želodca in čreves, slabost, paralizo nog, žejo, grižo, trepetanje in krče, če jo zaužijemo v preveliki množini. V Um primeru zdravimo živino tako, da ji dajamo velike množine vode ter lanenega alj parafinovega olja.	Dr. LEG1SA
(Nadaljevanje prehodnjič)
'dCmeicv-cAd /
Pri «Ljudsker-	tedniku»
sodelujejo naši	najboljši
kmetijski strokovnjaki CiUjte njihova navodila ir» širite

ZNAKI
Učinkj strupov so najrazličnejši in jih lahko zamenjamo z znaki mnogih drugih bolezni. Delujejo na želodčno črevesni kanal, na živčni sistem, povzročajo vnetje ustne sluznice, kože, ledvic, srca ;i» sploh vseh drugih organov.
ZDRAVLJENJE
Pri zdravljenju se moramo potruditi, da čim hitreje in v čim večji množini odpravimo strup iz telesa, da operemo ž.val, če je pri. šel strup v telo skozi kožo, da da. mo živali zdravila, ki zavlačujejo vsrkavanje strupenih snovi (olje, mast mlek°). da damo zdravila, ki tvorijo s strupeno snovjo neškodljive spojine, da damo zdravila, k. imajo nasnrotni učinek od strupa, in taka ki pomagajo delovanju organov, na katere je strupena snov najhuje delovala tsrcc. črevesje).
Kot splošno dobra zdravila uporabljajo: a) živalsko ali rastlinsko olje v prahu pri zastrupljenju z zelišči; b) mleko, kateremu dodamo nekaj tanina (5 litrov mleka in 1 liter 5 odst. taninove raztopine) pri zastrupljenju z drugimi strupi (metalnimi).
ARSEN1K
Pri zastrupljenju z arzenjkom se pojavi želodčno črevesno vnetje s koliko, grižo (tudi krvavo) s srčno in telesno slabostjo; pogostoma se pojavlja pri govedu, ki se pase na travnikih v bližini kem'čnih tovarn, ker se iz dima izločuje arzenik in pada na travo. Pri tovarniškem zastrupljenju se pojavljajo znaki polagoma. Isto se dogaja, če Be krmi živina s senom izpod sadja, ki je bilo šropljeno z arzeni-
ZAORUŽNI
SVETOVALEC
A. K. — Semedela: Naša zadruga bo imela te dni občni zbor, kako naj sestavimo dnevni red.
Odgovor: za redni občni zbor je potreben naslednji dnevni red:
1)	Otvoritev in ugotovitev števila prisotnih članov in s tem v zve. zj sklepčnost občnega zbora;
2)	Izvolitev zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika in eventualno predsednika občnega zbora;
3)	Poročilo upravnega odbora, čitanje in odobritev zaključnih računov in bilance;
4)	Poročilo nadzornega odbora in izglasovanje razreš'ice upravnemu in nadzornemu odboru:
5)	Izvolitev novega upravnega odbora jn nadzornega odbora;
6)	Določitev zneska, do katerega odbor lahko zadrugo zadolži;
7)	Slučajnosti.
Cc je na dnevnem redu tudi sprememba pravil, postavimo to točko takoj, ko izglasujemo razrešni-co. Ce so še kaki drugi predlogi, jih je treba postaviti po vrstnem redu, kamor spadajo.
S. C.
VEČ POZORNOSTI NAŠIM OLJČNIM NASADOM'
Na našem ozemliju so gojili oljke že od C-asa Rimljanov. Oljka ima pri nas najboljše podnebne in talne pogoje za svoj razvoj, tako da zasluži, da ji posvetimo več pozornosti, kakor do sedaj. In tudi pomanjkanje maščob na domačem in tujih, tržiščih nas sili, da sc odločimo, da izboljšamo dosedanie nasade in začnemo s pospešnim tempom saditi nova drei’e.'a. Vem, da je huda zima teta 1929 in 194i> odvzela več kot enemu kmetovalcu voljo do dela, toda tako hude zime, da bi uničile oljčne nasade, so vendar redke in korist, ki jo prinaša ta lianoga narodnega gospodarstva, Pa je zelo velika.
Naši oljčni nasadi so zelo zanemarjeni. Kmet so spomni na oljčno drevo le v času, ko sadeži dozorijo. Ne moremo se zaradi tega čuditi, da je donosnost teh dreves tako nizka. Letos je oljčna mušica (Da cus oleae) povzročila v obalnem pasu veliko škodo. Vprašamo se pa, če so ukrenili naši kmetovalci kaj zoper tega škodljivca ali pa če nameravajo ukreniti kaj, da se v bodočnosti prepreči uničevalno delo te mušice? Ozrimo sc malo Po naših hribčkih, po katerih raste oljka. | To so večinoma stara popolnoma zanemarjena drevesa, ki štrlijo v vis kot goli okostnjaki. Plodnega lesa je zelo malo in zato je donosnost dreves zelo nizka. Povsod opažamo divje poganjke, ki črpajo rastlini hrano in na ta način ovirajo nje razvoj. Suhe veje in stara drevesna sken-ja so prava skrivališča za razno mrčes, ki v pravem času napada sadno drevje.
Predvsem je potrebno, in to sedaj v pomladanskem času, da pomladimo stara dercvesa z odločnim obrezovanjem. Drevesno krono moramo čim bolj znižati, tako laže škropimo in obiramo sadeže. Z dreves moramo odstraniti vse suhe veje in divje poganjke. Ponekod, kjer rastejo drevesa pregosto, moramo najslabša odstraniti. Gnila stebla moramo očistiti in rane razkužiti z drevesnim karbolinejem. Pozimi moramo namazati steblo in reje z raztopino zelene galice (solfato di ferro). Na 100 litrov vode vzamemo 10 ko zelene galice in 3 kg apna. To so ukrepi ki jih moramo izvajati pri starih nasadih.
Obnova nasadov
Izkušnje so dokazale, da niso ose oljke enako podvržene mrazu. Zelo odporna vrsta je n. pr. naša «Belica» (Bianchera), ki je obenem zelo rodovitna. To vrsto bomo predvsem upoštevali pri novih nasadih, Kot podlago lahko vzamemo divje oljke, med katere prištevamo tako imenovane «kami one» ki so gelo bujne rasli, imajo gladko de-
blo in lub pripravljen za cepljenje, Ni nobene težave pri nabavi podlag. Pri starih deblih imamo nešteto število ukoreninjenih poganjkov, ki jih lahko presadimo kar na stalno mesto. Te poganjke zakopljemo s koreninami 30-40 cm globoko v zemljo. Seveda dobim' lepa drevesca in pravilno krono, le če vzgojimo sadike iz semen ali v tem primeru moramo calcati več let, dokler drevo obrodi. Za enkrat se lahko poslužimo materiala, ki si ga vsak kmet lahko preskrbi doma. Ce hočemo vneti dober pridelek moremo presajeno drevo precepiti. Cepiče si moralno narezati v mesecu februarju, ti naj bodo mlad, in zdravi. Nabrane cepiče shranimo v zemlji povezane in ovite v mokri vreči do časa cepljenja.
Gnojenje in oskrbovanje oljk
Kakor'vsako sadno drevo, potrebuje tudi oljka hrane, lei jo dobi edino, če ji gnojimo kot vsaki kulturni rastlini. Najboljši čas za gno-enje sta jesen in zgodnja Pomlad (fabruar-marec). Od vseh gnojil se
najbolj obnese hlevski gnoj, razni odpadki ali zeleno podavanje stročnic (leguminoze). Od umetnih gnojil priporočamo super fosfat (2 kg na vsako drevo), kalijevo sol (1 kg na vsako drevo) in anion sulfat (1 kg). Z dušičnim, gnojili ne smemo gnojiti dreves, ki smo jih pomladili, ker bi pognala preveč lesa na škodo rodnih vejic. Čeprav rase oljka povsod — uspeva tudi na najbolj siromašnih tleh — je vendar občutljiva, če jo preveč zane marimo. Ne smemo pričakovati večjega pridelka od dreves, ki jih ne okopavamo in gnojimo.
Kot ostala sadna drevesa, napadajo tudi oljčno drevo razni škodljivci, in bolezni. Proti tem se moramo beviti a pravilnim in pravočasnim škropljenjem. O boleznih n škodljivcih bomo govorili o pos sebnih člankih, v «Tedniku»; vredno pa je poudariti, da je naboljš" preventivna obramba proti vsem tem nezgodam pravilna nega in gnojenje. To poslednje pa velja za vsako sadno drevo in kulturne rastline sploh.
Dr FRANC JURISFVIC
Priprava suhe svini ine in svinjske masti
Pa ostane svinjsko meso dobro in užitno, ga konserviramo; pri nas običajno tako, da ga osolimo in prekadimo. Soliti je treba mtso tako-le: V temen prostor (klet) po stavimo primerno posodo (čeber) s pipo blizu dna. Na dno posode pa ooložimo nekaj deščic, da ne pride meso v dotiko z lesom. Da ne zamašimo pipe od znotraj z mesom, postavimo pred odprtino kakšen krožnik.
Ko je meso pripravljeno in očiščeno, ga položimo na trsno, plast vrh plasti, v posodo. Morebitne praznine med plastmi zalo žimo z manjšimi kosi mesa. Nato zalijemo z vrelo vodo, v kateri naj ostane meso kvečjemu 4 ure. Na ta način dosežemo, da se očisti mesa preostala kri, spričo katere bi meso pričelo gniti, ker se kri naglo razkraja.
Ze istega dne raztopimo v vreli vodi na vsakih 100 kg mesa 8 kg soh, 1 kg sladkorja in 40 g solitra. Poleg tega zavremo še toliko vode, da bomo z njo popolnoma prekrili meso v posodi. Raztopino postavimo na hladno, da se popolnoma ohladi. Naslednjega dne, ko smo iz po sode iztočili prvo vodo in meso oplaknili z drugo čisto vodo, vlijemo raztopino v vodo tako.1 da ie mesq popolnonia pod tekočino. Naj
vrh mesa postavimo lesen pokrov, nanj pa kamenje, da tišči meso pod vodo. Slana voda ostane dobra tri tedne. Treba pa je, da je vsak dan nekaj iztočimo iz posode in jo po tem znova nalijemo na vrh mesa. Priporočljivo je, da meso v tem času (treh tednov) enkrat zrahljamo in preobrnemo.
Manjše kose pustimo v raztopini 10 do 12 dni večje pa tri do štiri tedne. Nato vzamemo meso iz raztopine, da se očedi in osuši, nakar ga postavimo v dimnik ali shrambo, pripravljeno za prekajevanje — v prekajevalnico. Bistveni pogoj za trpežnoit mesa je enakomerno in pravilno osuševanje, ne pa množina dima. Razumljivo je, da rabimo za prekajevanje le suha drva. Kdor meni, da je treba prav v ta namen uporabiti sveža in mokra drva češ da bo bim bolj gost, se moti. Meso ostane v takšnem dimu ves čas vlažno in se lahko pokvari. Prekadimo pa meso zato. da se dobro osuši, kajti le suho meso ostane dolgo časa zdravo in okusno Dobro je, da prekajeno meso Približno aprila meseca, ko se začnejo toplejši dnevi, zavijemo v svež ča sopisni papir in ga vložimo v ka ko posodo med p' pel. Tako shra imno se čez poletje naiv olio ohrani
(O masti v prihodnji številki)
kmetskim svetovalcem
Vprašanje: Nameravam posejati njivo s travniško deteljo. Pri nas so mnenja različna. Kdaj sejemo in koliko semena potrebujemo na ha? (V.N. K.
L. O. Cežarji).
Odgovor:	Travniška ali rdeča de-
telja (Trifolium pratense) je dvoletna rastlina. V tretjem letu že peša. Pri nas jo sejemo v obalnem pasu meseca februarja - marca, v v.šjih predelih lahko tudi v aprilu. Deteljo lahko sejemo med ozimino ali jarme - med žito - pred prvim brananjem. Na 1000 m2 potrebujemo 2-3 kg semena.
Vprašanje: Hotel bi vedeti, kakšna razlika je med ap .enim dušikom in norveškim solitrom, o obeh teti gnojilih se pri nas dosti govori Nekateri kmetje so vneti za prvo, drugi pa pravijo, da so ravno z apnenim dušikom imeli bridke izkušnje? (A. K. Marezige).
Odgovor:	Apneni dušin ikalcijev
cianamid) vsebuje 16-20% duš.ka in 35-40% apna. Zelo priporočljivo gnojilo za kisla zemljišča (tista, katerim primanjkuje apna). V Sloveniji uporabljajo danes velike kol čine lega gnojila, medtem ko ga pred leti niso upoštevali, kmetje so r.amieč menili, da je strupeno in da uničuje rastline. Zakaj? Apneni dušik tvori v zemlji nekaj dni, potem ko ga trosimo, strupeno snov, ki u. iči že vsako rastlino v kali. Ce ga tros mo n.pr, kot čilski soliter osmodimo zelene rastline. Kadar trosimo to gnojilo z roko si poškodujemo kožo, posebno če je roka ranjena. Tudi obraz rado ožge. Vse te nevšečnosti lahko preprečimo, če tros mo dušik 10-14 dni pred setvijo m si roke in obraz nama-ženo s kako maščobo. Danes Izdeluje tvornica Ruše v Jugoslaviji tako imenovani oljnati apneni dušik, ki ne škoduje niti č’oveku niti rastlinam. Norveški soliter, to hitro delujoče du iično gnojilo, je posebno priporočljiv za splomiada-sko površno gno'enje in se v nobenem pogledu ne razlikuje od našim kmetom dobro znanega «čilskega solitra».
Vprašanje: Na več krajih obalnega pasu istrskega okrožja opažamo letos; da je odstotek olja pri predelavi oljk zelo nizek. Ponekod doseže celo do 10%, medtem k0 dajo oljke iz višjih predelov n.pr. 18-20% olja. Pravijo, da je kriva temu «oljčna muš'ca». Mi pa smo opazili le maihne črvičke, ki iz’edaio notranjost sadu. Prosim, da mi objasmte ža kakšnega škodljivca gre in kako se proti njemu uspešno borimo? (K.A, Zadruga Korte) Odgovor: Gre v resnici za škodljivca, ki nam je letos povzročil velikansko škoda in zato tovarišu iz Kort odgovaramo v posebnem članku v današnji številki «Tednika».
12
LIUE>5*I TEDNIK
*4..
|M4RfE MAÌEUpvt4
KOMAN
'ZcTa? Je natanko vedela, na katero stran se bo postavna.
Stopila je iz vrta na polje. Šele tu, v samoti, iz obličja v obličje z neskončnostjo, ki jo je vznemirjala, toda poganjala k odločitvam in dejanjem, si je slovesno obljubila, da bo namen in smoter njenega življenja naporno delo in če treba tudi boj in žrtvovanje za najlepši svet. k] je in mora biti bodočnost človeštva.
V vedrem, mirnem in ustaljenem razpoloženju se je vračala domov preko Hradčank. Obiskala je Kaftanko, ki je imela vedr'co že doma, ko pa
TStef-
nanjo, ko je spet zagledala Jaruševo blagostanje, ko je videla obogatele kmetice, ki jim je nepričakovano bogastvo dvigalo glave in napihovalo podbradke. Hotela je biti gotova, da je oče odšel za zmerom, in je tudi bila radovedna na skrivnost smrti, ki vtisne slehernemu mrliču nov pečat nerešljive uganke.
Šla je k mrliču, toda vrata za seboj je pustila odprta ira stežaj.
Mlinar je ležal v odprti krsti, ki je bila obrobljena z belim papirjem. Voščene sveče in smrečje
so razširjali mračen vonj po cerkvi. Lenka je imela v lazaretu priliko videti umirajoče, ki so jih nesli umreti drugam, a to so bili neznani ljudje, ni poznala njihove okolice ne njihovih teženj, sanj in želja. Ta mrtvec pa ni bil samo svoj mrlič, ampak je pomenil tudi kos njene mrtve otroške mladosti. Kraj sinje mladosti, kjer je spoznavala svet in kjer je bil ta umrli mož njen čemerni čuvaj. Zdaj pa leži tu zasenčen od smrti.
Ležal je na katafalku, ki se je očitno razlikoval od vsakdanjosti ostale sobe. Vpričo njega je sobna oprava stopala v ozadje in bila videti majhna, neznatna. I steklena omara z razbito zrcalno steno i omara za perilo, a na njem zviti svečnik i stojalo za obleke. Na vse je legla ničevost mrtvega človeškega trupla, v ospredje je molel samo on, iztegnjen v višini dekličinega obraza.
»Kaj bo povedal? Ah, saj je zares mrtev. Zdaj me ne bo pahnil od sebe«.
Kamn'ta negibnost je poudarjala sence, ki so migljale po njem, kadar je prepih zganil plamene sveče. Njegova črna svatovska obleka je bila videti prazna, tako ohlapno ie blago ležalo v gubah v krsti, a bele kratke nogavice so bile brez oblike, kakor da so napolnjene s kodeljo.
»Nič, nič ne ve. Samo to, da je smrt«.
Doslej je bila smrt za Lenko odmišljen pojm. Zdaj se je dotaknila smrti, podobna Tomažu, ki je
je slišala zaškripati vrata, jo je naglo pokrila	vtaknil prste v Kristove rane Smrt je, je resnič-
predpasnikom. Lenka je to opazila, a rekla sama pri sebi:
»Le imej jo, stara!«
In ko je pogledala na malega Tončka, si je še dejala:
»Imaš pravico na mnogo več, mnogo več«. J Kaftanka je začela takoj tarnati. Iz teh tožb? je Lenka razbrala sliko sedanjega življenja dru zine Ostala je pri njej do večera, ko so se vm'lij z dela trije dolgi fantje, lačni, ozebli, raztrgani, in s Betina, sključena, brezzoba in nagubanega obra-‘‘ za kakor starka v ponošeni obleki.
»Od jutra takole leta na delo in dnino, a ne-o zadostuje za življenje. Ko bi me že gospod bog«| hotel vzeti k sebi«, je tarnala Kaftanka. »Danesi* pojdem še umiti gospoda očeta in ga položiti v|! krsto. Marinka mi bo morala pomagati, sama ne*| bi zmogla tega«.	S
Otrok se je takoj obesil Betini okrog vratu: »Mamica, kaj si mi prinesla?«
In ko ga je mati vzela v naročje, se je pokazal njegov revni, od pomanjkanja napeti trebušček in rahitične nožice. Lenka je sočutno obrnila proč oči od tega zoprnega pogleda.
Betina pa je videla v njem najlepše dete na svetu, ker ga je božala in gladila ter govorila Lenki:	r
»Viš, takrat sem ti ga dajala, tega fanta, a da-J* nes ne biti ga dala niti za zlato telel«
Lenka je spala to noč v mlinu na peči na svojem otroškem ležišču. V kuhinji se je zgrnila vsalj družina. Nihče ni govoril. Še en prag je moralaI*
Lenka prekoračiti. Morala se je prepričati o tem, da je gospod oče zares mrtev. In potem je bila prosta. Osvobojena telesnih vezi z rodbino, tako se ji je zdelo. Nato se bo posvetila popolnoma in brez ovir stvari, ki se ji je edina zdela vredna, da bi človek zanjo živel in umrl.
Na dan pogreba so se sorodniki gnetli okrog mize, ki jo je Marija pogrnila za žalostno gostijo. Lenka je izmenjala z njimi hladne poljube na lica, nakar so tetke, stare ženice in Kaftanka pri vratih planile v glasen jok kot na povelje.
»Tudi ti se pojdi poslovit od njega, preden ga zabijejol« je cvilila Kaftanka. »Tako lepo smo revčka opravili, kakor za svatbo«.
»Moram, moram«, si je dajala Lenka poguma m premagovala spomin na predvčerajšnje jutro, ko je ugasnd vpričo nje v poslednjem, smrtnem in sovražnem zasmehu.
Nekaj od tega sovraštva pa je nekako prešlo
NAS VELIKI PESNIK

VEUKX MOJSTER SLOVENSKE BESEDE OTONi ZUPANČIČ JE SLAVIL 23. JANUARJA SVOJ DVA INSEDEMDESETI ROJSTNI DAN.
KAKOR SI JE VELIKI PESNIK ZNAL UTRETI S SVOJO LJUBEZNIJO DO RODNE ZEMLJE IN S SVOJO ČUDOVITO BESEDO ROT DO NAŠIH SRC, TAKO SI JE S SVOJO PESMIJO, KI JE VLIVALA NAŠEMU NARODU POGUMA V NAJTEŽJIH DNEH NASE ZGO L-DOVINE, PRIDOBIL NASE OBČUDOVANJE IN SPO-? ŠTOVANJE.
TRŽAŠKI SLOVENCI MU KLIČEMO: DA BI SE DOLGA LETA BIL NAS KULTURNI VODNIK!	i
na, a pomeni ostudno truplo, kos nečistega telesa, ostanek po gostiji.
»N'koli nečem, da bi me postavili na takšen oder«, si je mislila deklica. »Mrtvega človeka j c treba pokriti m ga polož ti v stran, v tišino, v mrak. Sveče in sijaj mu delajo silo. Ko bi vsaj ne bilo tega krutega obraza, ki je otrpnil v poslednjem zlobnem izrazu, s katerim je odšel v večen spomin ali v večno pozabljenje! So njegove te sklenjene roke, položene visoko na prsi in povezane z molkom! Kaftanka . vi ste menda hoteli nekoga prevariti v večnosti? Ta se ne da!«
Ponavljala si je:
»To je moj oče, to je moj oče«.
S temi besedami si je trkala na srce. Sprva sc ni nič odzvalo Sveži in pozabljeni spori, trdovratni boji, blazni izbruhi jezo so stali med njo in tem mrtvim truplom, nad katerim je stala zdaj kot zmagovalec, zakaj on je bil mrtev, ona pa živi. Je pa tudi v resnici zmagovalec? Se ne bo oče boril tudi zdaj, ko je mrtev? Gotovo je, da je ne bo nihče nikoli s surovo roko povlekel iz raja, ne bo uničil njene nedolžne radosti s satanskim pogledom, toda ali se tu neha njegova moč? Alj je nima v pesti že s tem, da je prav za prav telo njegovega telesa, da nosi v krvi to moriino bolezen, ki je zrušila njega, odpornega trmoglavca? Ali se ne more neprestano bojevati v sebi proti njegovemu nasilnemu značaju, ki je v njej poganjal proti njeni vaji Lji in dobremu prizadevanju?
Trkala si je na srce in p oz vedovala:
»Ali se zares nič ne oglaša?«
Tetke so gledale nanjo skozi odprta vrata, zato je pristopila h krsti in pokrižala mrliča, da bi zadostila njihovim navadam. Skrbno se je čuvala, da bi se ga ne dotaknila, čutila je v zraku, nad njim hlad neživega telesa, kakor da je s svojimi križi blagoslovila ledeno skorjo. Nato sc je naglo obrnila in z olajšanjem zaprla vrata.
Marija je čakala samo še nanjo za kavo. Nekoliko so se tetke branile, potem pa je ena rekla:
»Jesti se mora«.
In je po vab Ta druge, naj sežejo po prigrizku. »JeJ!« je rekla druga in razlomila buhtelj. »Tja moramo vsi«.
Ana je jedla samo iz vljudnosti, oba moža sta molče izpila kavo in načela spet z zamolklim glasom pogovor, ki sta ga bila pretrgala:
»Si že govoril z majorko?« je vprašal Jaruš.


PENICILIN SE LAHKO SKRIJE
(Nadaljevanje z 9. strani) Brinova jaoóaa ima rdečkasto rumeno meso. Ce jo žvečimo, je najprej sladko, potem pa postaja vedno bolj grenko. Vse mogoče sestavine vsebuje: sladkor, kalro, smole, hlapljiva olja. Stari župnik Knajp priporoča vsem, ki imajo slab želodec, da žvečijo brinove jagode, in sicer štiriindvajset dni zaporedoma. Začnemo prvi dan s petimi jagodami, potem pa vsak dan po eno več, tako da vzamemo 12 dni petnajst jagod, potem pa vsak dan eno manj. Tudi meni Knajp. da je brinovec priznano zdravilo za želodec in proti prehladu.
Pravijo tudi, da vzamejo brinove jagode slab duh iz ust; brinje, da žene vodo iz človeka — zato so ga zelo cenili proti vodenici. Na vinu kuhano brinje ozdravi kašelj, je dobro za krče v črevesju; brinje odstrani otekline. In še nas uče stare knjige in ljudska izkušnja: brinovo olje zdravi vodenico, zlatenico, bolečine v želodcu in mehurju, pa pij aa Po kapljicah ali pa si z njim drgni obolelo mesto. Pravijo, da ga ni boljšega proti glistam kot je to olje po kapljicah na vodi, če ga drgneš po koži telesa, kjer te znotraj dražijo nesrečne gliste.
Že Valvazor ga /e čeka!
Znameniti zgodovinar Vahiazor pravi v IH knjigi svojega znamenitega dela:	Slava	Vojvodine
Kranjske, da no naši predniki —
saj je takrat Kranjska obsegala ves primorski Kras — stresali v sode brinove jagode in na njih nalivali vode. To vam je bila pijača, ki je rezala v jezik, dišala po brinju in odžejala, posebno poleti, da je bilo veselje. Kolikor so odpili pijače, toliko so na vrhu nalili nove vode, in dobre pijače zlepa ni zmanjkalo.
Ce te je v prejšnjih časih, bilo je to še pred prvo svetovno vojno, prišel kdo obiskat s Krasa v Trst, nikoli ni bil v zadreg1, kaj naj ti •prinese v dar; staro «ciler-co» pravega domačega brin ovca in če si imel gliščave otroke še steklenico brinovega olja, pa je bil gost vedno dobrodošel. Saj si ga lahko kupil v trgovini, toda nikoli nisi vedel, kaj se je prav za mav še kuhalo poleg brinja v kotlu.
In če hočeš Prav dobro prekaditi meso, da bi dišalo kot pečenka na angleški pojedini, nikoli ne bo pravi gospodar pozabil, da bo prekadil meso z brinovim dimom. Ali ko tlačijo zelje, bo dobra gospodinja poleg soli vedno vrgla nekaj brinovih jagod pod noge tistemu, ki tlači zelje. Ponekod do ■ dajo te jagode tudi v pečenke, posebno gosi so baje zelo dobro in okusne, če med vse dišave pridamo še nekaj brinovih jagod.
Dalo bi se še pisati in govoriti o brinju. Toda vse do svoje mere. Naj omenim še, da prodajajo v Trstu za božična drevesca tudi lepe brinove grme. Tudi letos so jih. V prejšnjih časih pa naš tržaški hrib sploh ni poznal drugačnega božičnega drevesca kot brinovega. Včasih zraste brin
prav v drevo, večkrat v drevesce, hes je prav lep, iz njega delajo razne drobnarije, tudi bariglice. Baje je kis iz take bariglice silno dober in žlahtno diši. Tu pa tam delajo tudi iz lepih vej bičevnike. Pastirji pa devljejo tanek brinov lub v svoje pastirske pipe in cigarete namesto tobaka, vsaj včasih je bilo tako.
Tak je torej brin in take so njegove dobre lastnosti. Toda nehvaležnost je plačilo sveta, na gmajni, kjer že raste od davna, mu vzamejo domovinsko pravico, ščitijo gmajno, brin posekajo, še prav izkopljejo ga in dostikrat dajejo njegov les in veje in jagode toploto v apnenici, kjer žgo njegovo tovarišico kraško skalo v apno. In še v ognju pokaže svojo moč. kadi se * gostim črnim dimom, . -
{Tržaško morje in njegoy slovenski slikar
Spominska razstava tržaške: slikarja Alberta Sirka
ga
V rahli januarski burji trepeče r.rak v bledo bleščečem soncu nad kraškimi goljavami. Breg pod Križem je ves zimsko pisan z borovci med brezlistnim hrastičjcm. Zimzeleno grmičje se oprjemlje sivega kraškega skalovja, ki vsepovsod oblastno sili na dan. Tam spodaj pa se širi v daljo rahlo razgibano morje, sinje modro pri bregu, prozorno bleščeče proti laguni pri Gra-dežu, temno modro proti Piranu. Vse je svečano praznično kot nedeljsko oblečene Križanke med vijugastimi ulicami na dan, ko se proslavlja slikar, umetnik teh obal.
Cas je že bil. Naš prvi slovenski slikar morja, ki se je bil vrnil iz izgnanstva pa padcu fašizma in nacizma še vedno nj pokazal svojih umetnin, stvaritev iz dobe, odkar je moral v svet, svoji ožji domovi-nici, Smrt ga je prej zatekla in v nedeljo 23. t. m., več kot leto dni po njegovi smrti, smo ga komaj mogli videti v njegovih delih, ko smo zbrali njegova dela, kar ni bilo lahko. Tako kot je zapisal Simon Gregorčič k izdaji svojih pesmi:
«.Raztresene sem ude zbral, ne vseh, a kdor pregleda te, spozna mu glavo in srce».
Po deseti uri že so se začeli zbirati vaščani in nevaščani v mali dvorani Prosvetnega društvf «Vesne» (z brjača pred njo je obširen razgled na morje). Slikar L. Spacal je s celo vrsto dobrovoljnih pomočnikov urejeval in razmeščal slike na modri zavesi, ki je okusno zastirala vse stene.
Šibko urico za tem se po dvoranici ni dalo več gibati, — preveč je bilo obiskovalcev.
Predsednik «Vesne» je izrekel dobrodošlico gostom in domačinom, vdovi pok. umetnika, Pori Sirkovi, in sorodnikom (v Križu ima še sestro in brata), zastopnikom slovensko - hrvatske prosvetne zveze: Podpredsednika dr. A. Budala, Z. Jelinčiča, D. Mavra, slikarja L. Spacala itd.
Pomačin in prijatelj pokojnega slikarja Košuta je na kratko očrtal življenje umetnika ter nakazal nekaj značilnih lastnosti «Berlota Jo-žinovega», ki je vedno ostal trdno navezan na svojo rojstno vas, vraščen v svojo grudo «sedem sež-njev globoko». Na morje priklenjen « nepretrganimi vezmi: ostal jc ribič med ribiči, kmet med kriškimi kmeti. Vedno iskren v vsakda njem življenju, v umetnosti in ’ Politiki. (Nekaj politično-polemič-nih neslanosti, ki jih je govornik neokusno naprtil nedolžnemu pokojniku, pustimo ob strani zaradi spoštovanja njegovega sporilina). Bil je neupogljivo zaveden Slovenec protifašist, ki so ga zato preganjali, da je moral v emigracijo. Bil j „ rnl"n 26. m^to 1667 v Križ" Šolal se je v Trstu in jc dovršil umetnostno akademijo v Benetkah. Potoval je deset let kot mornar in slikar po Sredozemlju ter poučeval risanje na srednji šoli v Trstu in na Šentjakobski šoli, dokler ni moral zbežati kot antifašist preko meje. Poučeval je risanje na mnogih srednjih šolah v Jugoslaviji, nazadnje v Celju. Nacistični okupatorji so ga izgnali v Srbijo, a po osvoboditvi se je vrnil v Trst umret, dve leti po povratku, dne 15. septembra 1947., za boleznijo, ki jo je staknil v izgnanstvu. Baz-stavljal je v Trstu, na Reki; v Opa-‘iji. Gorici, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Skopju, Mariboru in Celju. V inozemstvu pa v Londonu bi na Češkem.
Odposlanec Slovensko - hrvatske Prosvetne zveze tov. Jelinčič je Pozdravil umetniško prireditev v imenu naše najvišje kulturne usta-bove SHPZ in njenega odseka za danost jn umetnost, ki jc razstavo
pripravila v smislu sklepov njenega občnega zbora v maju 1948. leta. Takrat je bilo govora, da je treba poleg drugih panog umetnosti, ki ■ h naše ljudstvo že dolgo goji: glasbe, literature, dramatike... našemu človeku približati tudi likovno umetnost, slikarstvo in kiparstvo, ki sta bili doslej privilegij le premožnih slojev.
Nepričakovana smrt kriškega umetnika je razlog, da je SHPZ začela uresničevati moj načrt ravno s spominsko razstavo velikega domačega umetnika, kriško-trža-škega, slovenskega m ljudskega po vsem značaju svojih umetnostnih stvaritev: po predmetu in po duhu.
Nato je na kratko označil nekatere značilne poteze njegove umetnosti.
Preprost, iskren in prostodušen je bil kot človek. Tak je bil tudi v umetnosti. Domači kriški breg in morje pod njim se mu je bilo neizbrisno vtisnilo v dušo, ga je vzpodbudilo, da je začel slikati in slikal je morje vse življenje in koder je hodil. S kakšnim uspehom je slikal, je razvidno n. pr. iz ocen umetnostnega kritika K. Dobide, ki
(Razgledi

je zapisal že več kot pred 10 leti: «Sirk je prvi slikar morja med Slovenci». Slikali so morje sicer tudi drugi slovenski slikarji, vendar je bil glavni predmet njih slik prav za prav pokrajina ob morju, obrežje, medtem ko je pri Sirku središče vsega morje z ladjami, ribiči, z njihovim delom in življenjem.
Z njim je slovensko morje pri Trstu dobilo svojega umetnika, svojega slikarja. Z njegovo umetnostjo ie bil ta delec naše zemlje kulturno zvezan s skupno slovensko domovino v nerazrušno celoto. To je, veliki kulturni čin in prispevek slikarja in umetnika Alberta Sirka v slovensko kulturno zakladnico.
Vendar niso zanj značilne le slike z morja. Njegovi portreti so enako velike umetniške vrednosti, ker nam ne. kažejo portretiranca le po zunanji fizični podobi, temveč tud; njegov duhovni lik.
Slikal je z vsemi različnimi slikarskimi tehnikami, največ z oljnatimi barvami:	vendar	je dosegel
morda še največjo popolnost z akva-relnimi, t. im. vodnimi barvami, z neverjetno prosojnostjo tonov in z rahlimi barvnimi prehodi. Toda obvladal je tudi vse panoge grafičnih tehnik, lesorez, kamnotisk. itd. poleg risbe s svinčnikom, s pasteli in gvaši.
Preprost, veder, in čustveno spontan je bil Sirk kot človek, taka je tudi njegova umetnost. Zato je razumljivo, zakaj ni hotel in ni mogel med skrajne razumarske moderniste. Bil je v jedru modem realistični impresionist, ki je svet
SIRK: MATERIN PORTRET
PUVA STIVUHA • ntSVIttHA MMtAIKU fBANCATA BAtStANA • UVOCN.
Članak o AAAitmmt • a ikioal-o italijanskim aaahootn ir AAASrAN* • M AAVBAA, ANTIČNI At AMANTI V AAAStANOVIH NOAIUAM • • A A HOM CATICA It MLABOtTI J.COOIMA VADA! SKA6A * HAITIKA UABItOAl TV A CANKAMJAVIM HLAACAV V TASTU * O TA/ASkAH OLASBANAA HVLJBNJU • DNOBIt • TU FNIUKiK. ABASAMAfU PVi tUKI •
JANUARJA PRIČNE IZHAJATI 2E ČETRTI LETNIK KULTURNE REVIJE «RAZGLEDOV». NAJ NE BO NA TRŽAŠKEM OZEMLJU SLOVENCA, KI BI SE NE NAROČIL NA TO NASO EDINO SLOVENSKO TRŽAŠKO KULTURNO REVIJO!
Te dni je umrl v Moskvi najsta-rejši ruski književnik Aleksander Serafimovič, klasik sovjetske litera-ture, katerega delo je bilo tesno povezano z boljševiško partijo in delavskim razredom.
Rojen 1863. leta na Donu se je 1903. v Moskvi zbližal z M. Gorkim in od takrat dalje vedno ‘delal z njim. Sodeloval je aktivno v revoluciji 1918.
Leta 1924 je izšel njegov najboljši roman Železna reka, ki je klasično delo sovjetske literature. To je-junaška epopeja revolucije. Scrafi-movičevo delo je prevedeno na mnoge svetovne jezike.
Tržačan dirigent Jakov Cipci, kj živi v Ljubljani, je dirigiral simfonični koncert na proslavi svoje ga 30 letnega umetniškega dela. Težišče tega koncerta je bila Beethovnova Eroica. Na koncertu sodeloval tudi italijanski čelist Enrico Mainardi,
gledal enostavno realistično in ga takega tudi slikal. Ni poznal težkih zapletenih barvnih, nekompozi-lijskih problemov.
Iztrgal se je tujim vplivom, ob katerih se je ob začetku šolal in našel svojo lastno umetniško podobo, podobo Kraševca. Zato njegova umetnost kasneje ni več poznala skokov v svojem razvoju, ven-
dar je ostala živa, sveža, vedra in krepka kot on, a v globini mehka in lirična.
Ves popoldan in zvečer so iz do: mače vasi in iz vsega tržaškega Krasa prihajali ogledovat umetnine demačega slikarja, in mislim, da ni bilo težko pristnemu Kraševcu razumeti in čutiti njegovo umetnost.
Z. J.
Leninova ‘osebnost, ki se zrcali v njegovem jasnem, logičnem izražanju, v zakonitosti vseh njegovih naukov, je postala predmet mnogih strokovnih spisov in literarnih del. Pisatelji so Leninovo življenje, njegovo delo in življenje oblikovali pripovedkah, romanih in pesmih ter na ta način posredovali preprostim širokim množicam misli velikega učitelja.
Največ govore o velikem učitelju socializma «Povesti o Leninu», ki jih je spisal Kononov. Te povesti so polne vdanosti do velikega Lenina ter opisujejo njegovo pregnanstvo v Sibiriji, dalje politično borbo, Leninovo skrivanje pred carsko policijo, predvsem pa njegov velik uspeh v Oktobrski revoluciji. V teh povestih srečamo tudi Lenina v prijateljskem odnosu z otroki, dalje čutimo njegov tovariški odnos do delavcev in kmetov. V «saki Kononovi besedi čutimo spoštovanje in ljubezen, ki st ga je znal Lenin pridobiti pri ljudeh.
Roman «Kruh» Alekseja Tolstoja obravnava obdobje revolucije leta 1919 in izdajalsko ravnanje Trockega pri sklepanju Brest-Litovskcga miru. V tem svojem delu je Tolstoj upodobil Lenina v Petrogradu in Moskvi pri delu, pri organizaciji, v borbi same revolucije ter po uspešni revoluciji v borbi proti lakoti. Tolsto) opisuje tudi Leninova najvernejša pomočnika Stalina, ki brani Caricin, sedanji Stalingrad in Vorošilova, revolucionarnega vojskovodjo. Lenin nastopa v romanu «Kruh» kot miren, a neizčrpen borec in organizator ter teoretik.
Gorki je v svojih spominih osvetlil Leninovo osebnost pred revolucijo, slika ga pn šahu, lovu in knji-, gah do leta 1917, ko se je vrnil v , Petrograd, da organizira revolucijo,
Q Leninu in njegovih teorijah govore često v družbi Klima Samgi-na. Ostrovski je v svojem romanu «Kako se je kalilo jeklo», opisal globoko žalost, ki je zajela vse delovno ljudstvo ob Leninovi smrti.
Kako je Leninova osebnost vplivala na ljudsko tvornost, nam dokazujejo razne ljudske pripovedke, ki so nastale med sovjetskimi narodi in ki so navezane na Lenina.
Beloruska pripovedka «O Leninski pravici» pripoveduje o dveh
Tržaška'
bibliografija
Ako hočemo dognati, kakšne knji ge, kateri časopisi in sploh kaj je v tisku v neki deželi v tej ali on: dobi, se moramo zateči k bibliografiji ali popisu v tisku izišlih stvari.
Za dela, ki so bila tiskana ali založena na Tržaškem ozemlju ali se nanj nanašala v času cd L maja do 30. septembra 1947, je znanstvena bibliografija pravkar izšla. Tržaška bibliografija je nujno potrebna vsaki znanstveni ustanovi, vsakemu kulturnemu delavcu ter slehernemu, ki se zanima za najrazličnejša vprašanja v zvezi s Tržaškim ozem ijem in Julijsko krajino.
Prvi zvezek Tržaške bibliografi, js obsega na Tržaškem ozemlju tiskana ali izdana slovenska in italijanska dela, na tem ozemlju tiskana ali izdana dela v raznih jezikih tar dela v zvezi s Trstom in Julij sko krajino. Dobo po mirovni pogodbi bo obravnaval drugi zvezek ki je v pripravi.
Tržaško bibliografij" zahtevajte na naslov: Narodna in ' študijska knjižnica Trst, poštni predal 8. Cena L. 200.
bratih, ki sta iskala pravice pri kmetu, trgovcu in tovarnarju. Sele med delavci v tovarni sta slišala o Leninu, ga poiskala, govorila z njim in Lenin je bratu Ivanu odkril, da je pravica v rokah delovnega ljudstva, za katero se mora samo boriti.
Prav tako pozna armenska ljudska poezija «Povest o Leninu», ki jo je zložil nepismeni tekstilni delavec. V njej opisuje Lenina kot socialnega zakonodajca. Opisuje ga kot junaka, obkroženega od delavcev in kmetov, ki v skupni borbi izvojujejo zmago nad imperializmom in bogataši.
V	preprosti povesti, ki je podobna starim legendam in narodnim povestim, je ljudski avtor toplo obžaril Leninov lik.
Vsa literarna dela o Leninu pa prekaša pesem Vladimira Majakov-skega: «Vladimir lljič Lenin».
Majakovski opeva v verzih Leninovo življenje in njegovo osebnost, opeva njegovo skromnost in preprostost, njegovo odkritosrčnost in povezanost z množicami, na «roko, s stoterimi prsti združeno v udarno pest».
V	svoji pesnitvi uporablja Majakovski Leninove izreke in gesla <n tako v vezani besedi ovekoveči ideologijo socialistične revolucije in njenega voditelja. Dalje opeva pesnitev veliko Leninovo delo v revoluciji sami in njegovo borbo za izgradnjo sovjetskih socialističnih republik. Obenem je pesnitev Ma-jakovskega poziv vsem deželam sveta na borbo proti buržoaziji.
Vsi, od velikega pesnika Maja* kovskega do ljudskih pesnikov so skušali postaviti po svojih močeh spomenik nesmrtnemu Leninu, obenem pa so pripomogli, da so s svojo umetniško besedo uresničili Leni-1 nove ideje.
TISI "
PRVE FILMSKE GENERACIJE
AH je mogoče, da obvladuje ena dežela s svojo filmsko industrijo ves svetovni film? To ni v nobenem primeru teoretično vprašanje, 8e upoštevamo, da preplavljajo flolywoodski filmi že dolgo časa skoraj ves svet. Glede na važnost filma v sodobnem življenju to ni vprašanje, ki bi se nanašalo na filmska industrijo naše ali katere koli dežele, temveč je vprašanje sploš nega značaja in mora zanimati vsakogar, ki film resno pojmuje.
Odgovor na vprašanje, bomo sku žali najti v zgodovini te relativne mlade umetnosti. V letu 1908 je vsakdo pod besedo film razumel francoski film in na filmskih programih so prevladovala imena, kakor: Pathk, Gaumond, Molier itd. Francoska filmska industrija je gospodarila na filmskih tržiščih vseh dežel in vsi ameriški filmski napori v letih pred prvo svetovno vojno so bili zaman beta 1912. pa so se oči vsega sveta obrnile na Italijo, ki je prva proiz vajala celovečerne umetniške filme v današnjem smislu. Najbolj je tedaj zaslovela italijanska družba
KRONIKA I
Češkoslovaški državni film je v preteklem letu doživel veliko spremembo: prevzel je po majski revoluciji kapitalistični umetniški in industrijski filmski aparat, katerega je bilo potrebno socialistično preurediti- Poleg tehnične reorganizacije je reorganiziral tudi u-stvarjalno delo, torej dramaturgijo in sodelovanje vseh ostalih umetniških panog. Vsem filmskim avtorjem je omogočeno resnično socialistično ustvarjalno delo in filmski pisatelji so postali direktni nameščenci češkoslovaškega državnega filma, isto je tudj s filmskimi igralci, ki imajo vsi priliko udejstvovat; se pri gledalskem filmskem studiu v Pragi.
REKORDNA DALJAVA PROJEKCIJE
Zlinski kino na prostem, na katerem je bil filmski festival za delovne ljudi, ima 15.000 prostorov: projekcijski aparat meče slike na platno iz daljave 80 metrov, kar predstavlja doslej največjo daljavo. Filmsko platno je 10,5 m visoko in 3.80 m široko, kar omogoča gledanje na daljavo 200 m. Da se zvok ne izgubi, so nameščeni štirje viiinski in štirje globinski zvočniki.
BOLGARSKA KINEMATOGRAFIJA
je izdala že 200 številk svojega filmskega žurnala. Oddelek za filmsko kroniko je izdelal že vrsto kratkih filmov, n. pr. Jadralni šport. Romunski otroci na Bolgarskem, Zgodovinski kongres osvobodilne fronte, Fizkulturnj praznile itd.
V FRANCIJ»
so izdelali nov sistem barvnega filma, ki je mnogo enostavnejši od dosedanjega. Zaradi tega francoskega izuma so močno padle delnice Technicolora na borzi v New Yorku. V ameriških filmskih krogih se razburjajo zaradi novega sistema Bratov Roux in Amerikanci že vodijo pogovore, da bj uvedli ta sistem v Ameriki.
Cines, ki je dosegla uspeh s filmom «Quo vadiš?»; italijanska umetnika
Francesca Berlini ter Menucchelli sta postala svetovna zvezdnika v teh nekaj letih italijanskega gospostva svetovnih kinematogranj. riot odgovor na to je bil nov polet francoskega filma. Večji vpliv pa je tedaj dosegel danski film. Primer Danske lahko služi kot odgovor na vprašanje, postavljeno v začetku članka, t. j., da more tudi majhna dežela kakor Danska, k» iteje dva milijona piebivaleev do sgči vodilno vlogo v Ulmski industriji; seveda je danski film dose-gei velik uspeh le zaradi svoje Kvalitete.
Danski film je užival sloves še nekaj let v času prve svetovne vojne, ko se je začela dvigati nemška filmska industrija, ki je delo vala skupaj z dansko in švedsko. Izredno aktivne so postale nemške družbe Mester, Biscop.e m Union. Ta je pod vodstvom Pavla David-sona postala skoro najvažnejša filmska družba v Nemčiji.
Edina dežela v tej aobi, kjer so predvajali filme vseh dežel, je bila sivica, m ko je tam videl Davidson italijanski film Madame Talien, se ie lotil filma Strast (Madame Du-oarry). Ta fum je po prvi svetovni vojni dosegel svetovno p»iznanje, s jirner je nemški film prevzel vo-.ulno mesto v Evropi.
Druga dežela, ki je iz svetovne vojne odnesla koristi, so bile ZDA.
Zelo velU je bil ameriški pri spevek k filmski tehniki in umetnosti; dovolj je, da omenimo D. W. Grilita ter' filme: Rojstvo nekega naroda in Nestrpnost ali Uspeh C. Chaplina.
Po prvi svetovni vojni so se jasno po kazale ekspanzionistične težnje hol-lywodske filmske industrije in jasno le postalo, da v vojni poraženi narodi ne bodo mogli obdržati svojega nacionalnega filma, dokler se ne zaščitijo proti dotoku ameriških filmov. Prva se je v tem pogledu zganila Nemčija in zahtevala za Uvoz vsakega tujega filma izvoz enega nemškega; Nemčiji so sledile še druge dežele.
V dvajsetih letih so razne svrop-$ke države skušale ustanoviti sodelovanje v kinematografiji, da zaščitijo nacionalno filmsko produkcijo. Prvi in vsekakor najzanimivejši poskus je bjl dogovor med Nemčijo in Veliko Britanijo. Amerika pa, nedvomno najmočnejši faktor v mednarodni kinematografiji, ni bila ravnodušna do povojnih evropskih filmskih uspehov in flolly vvood je začel vabiti evropske ig»alce ter ju« nuditi desetkrat višje plače, kot so jih prejemali v Evropi. Tako so med prvimi povabili Polo Negri in Emila Janingsa, igralca iz filma «Strast»; njima so sledili nešteti igralci, pisci scenarijev, režiserji in glasbeniki iz vseh cv. ropskih dežel.
Deta 1928. in 1929., ko je zvočnih film zamenjal nemega, je kazalo da bo zaradi jezikovnih razlik zopet vzcvetel narodni film, toda Hollywood se ni zamajal. V Parizu, Londonu, Berlinu in Dunaju so se močno trudili ,da bi razbili ameriško nadvlado v kinematografiji. Tako ;o n. pr. Angleži izdelali zelo dober Nini «Atlantidp». tudi Francija, Avstrija in ČešlcoMovaška so prispevale veliko število dobrih filmov, toda Amerika ni popustila.


m
m
NEDELJA 30-1-49 11.15, Venturinijeve skladbe poje Komorn; zbor; 11.45, Nedeljska glas ba; 13.00, Glasba po željah; 14.30, Iz opernega sveta; 18.00 To kar vsakdo rad posluša; 19.45, Orkestralna glasba predklasičnih skladateljev: 20.45, Koloraturne operne arije; 21.00, Vesela oddaja; 22.00, Rachmaninov: Simfonija st. II.
PONEDELJEK 31-1-49
13,00,	Ruske pesmi; 13.30, Odlomki iz violinskih koncertov; 18.15, Mozart: Trio v Es duru op. 14; 18.45, Samospeve Bogomirja Leskovica poje Zleta Gjung:enac; 19.00, zdravniški vedež; 20.45. Delibes; «Lakme» opera v 3 dejanjih.
TOREK 1-II-49
13,00,	Češke jn slovaške melodije:
j 18.00, Klavirske skladbe modernih mojstrov; 20.00, Slovenske narodne I pesmi poje Slavica Batistuta; 20.15 | Arije iz Massenettovih oper; 20.45, Straussovi valčki; 21.00, Slušna igra.
SREDA 2-II-40
13.00,	Glasba po željah; 18.15, Iz slovanskih oper; 19.15, Glasbene slike; 20.00, Pesmi in plesi raznih narodov; 21.30, Zabavni orkester Bojana Adamiča; 22.15, Beethoven: Klavirski koncert v C duru.
ČETRTEK 3-11-49
13.00,	Pesmi in plesi jugoslovan-
skih narodov; 13.30, Iz skladb Ravela in Debussyja; 18.00, Orkester Albert Dermelj:	18.30, Cesar
Franck:	Preludij, koral in fuga:
20.00, Poje Komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 21.00, Slušna igra.
Začetek vojne leta 1939, je ustvaril novo situacijo. Svetovna vojna ie prinesla nove spremembe in britanski filmi so zasedli prvo mesto ter lahko rečemo, da so kljub težkim vojnim razmeram uAvarili svoj posebni slog. Angleški filmi bil povsod dobro s,>reje.ti, celo pij nieriških gled ! ih in tisku. Iz »vse-! ga sledi, da ni lahko dobiti mo o pol nad svetovno filmsko poizvod-njo niti s konc-ntni-ijo t le-Aov, kakor je to poizkušal Ifollywood.
Kriza, ki jo čutimo v mednarodni filmski proizvodnji danes, ne ba r šena, dokler bo ameriška filmska industrija upravljala vsa filmska tržišča; vendar pa niso pr; tem odločilni samo trgovski vzroki povsem razumljivo je, da imajo ljudje najrajši domačo proizvodnjo in pravilna razdelitev najboljšega, kar je bilo ustvarjenega v domačih proizvodnjah, je edina in prava rešitev, ki jo morajo sprejeti vsi in čim prej bo Hollywood to upošteval, tem prej bodo nastali boljši časi na področju kinematografije tako za Hollywood kakor za vse dežele.
(J Mirnem {ilmii:
Konino smo dobili tudi v Trst lim «Ohmpiada 1948». Ta film ima
precej zanimivo in poučno preteklost. Kakor je že pisalo svetoma iportno časopisje, je hotela z njim mtjlesko /Umska družba E igle Lion dokazali moč angleškega sporta m opravičiti razočaranja, ki so nastala ko .angleški čpor.tuiki le niso destali tistih usest na olimpiadi, na katera so računali.
Italijanski športni krogi, ki so si ogledali /Um, „o to onazHi in zahtevali od /Umske družbe, ki je film naredila, da epremmii vsebino Hi ma, kjer italijanskih lahkoatletov ni videti, čeprav so ti dosegi, na ■ olimpiadi celo vrsto lepih mest.
Filmska družba je imela namen, da film proda tudi v Italijo in podala svojega zastopnika u Rim z novimi, «italijanskimi» kopijami. Film so v Italiji tudi po svoje sinhronizirali. Tako srno dobili drugo 'rdnjo «Olimpiade 1948» v filmu
Ta druga izdaja je prišla tudi k tam v Trst. O f»m filmu samem je težko govoriti. Ni tak «kot original», tam tekst komentatorja je prirejen . o svoje, vsebina je raztrgana, manjka cela vrsta športnih panog, ki
so vsekakor važne, kot skok v višino, boks, dviganje uteži, manjkajo
številne discipline v plavanju itd.
Na račun tega se film dalj časa kot je potrebno zadrži pri obredih v domovini olimpìade, v Grčiji. Ne manjka besed o miru. Fiim pa ne kaže angleške vojne ladje, s kater.o so ol-uipUjsko baklo preuesli iz Gr-;/e. Ko -vidiš na plamu luhkoatiete, ki nosijo bakljo po grških pleta,nah, si ne moreš kaj, da ne bi pom.slil na besede o miru. ki si jih pravkar Midi in na Marloosove junake ki so tudi današnpi grJca stvarnost.
Zimski del olimpiade je pomanjkljiv. Najbrže mso Angleži tega dela olimpijskih slavnosti preveč filmali, ker pač v tem delu olimpiade niso dosegli nikakih režuUa-tov. Cehoslovackov, ki so na z inski olimpiadi dosegli 3 zlate kolajne, sploh ne omenijo.
Letni (tel slavnosti se pričenja z otvoritvijo olimpiade. Kljub t.mu da je Zatopek prve dni dosegel lepo zmago na 10.009 m, ki je bila senzacija rele olimpiade, te lahkoatletske panoge ne vidimo na platnu. Vidimo pa tek naslednjega dneva, ko je moral Zatopek (Ccho lov k,
»•V-,*V»"VV"-.-rr.-	-.•.•AVVVVVUVVUVVVVVtVVVVV
Slika u sovjetskega nima «Rdeča ruta», ki ga bomo kmalu gledali v Trstu
PREPROSTA ŠTUDIJA
Ta preprosta štud ja napravi na re. Sevalca lep vtis. Skoraj neverjetno je, da je tu možna zmaga za be'ega. Bela robna kmeta pač nimata nobene bodočnosti. Ako črni doseže pozicijo, v kateri Ima svojega kralja na belem polju g8, s svojim konjem pa potuje po šahovnici, je zmaga za belega izključena. Prva naloga je omejiti gibanje črnega konja, ki hoče preko polja e? uiti iz svojega kotčka. Groba zastaviti mu pot nc g»‘e, ker lovec ne more kriti polja e7 In fS. Bell mora konja loviti ind.rektno. Figur Je na šahovnici tako m lo, da se morejo takoj uveriti, da je prva poteza z lov-cem nesmiselna. Preostane nam samo poteza s kmetom
(Diagram)
pač vleči konj
3.	--- Sg8-e7
4.	Lc3-b4 Crni zgubi. Preti izguba konja ali pa mat na g8. Da se črni konj žrtvuje, tudi nič ne pomaga, ker je polje h8 iste barve kakor je lovec. Beli kralj bi preko polja h6 osvojil kmeta na h7 in belim kmetom je odprta pot do 8 vrste.
Ing. Sikošek Boris
VVWVVVW^%%”^VVV.*.'SA.«t,»,
PIRC in GLIG0RIĆ
iaAopdka tvorniki ‘J-uQ(pdaviire
Beli na potezi dobi!
I. h4-h5
Črni Kralj je v patu. Ostaneta samo potezi s konjem ali s kmetom.
1. ----- Sg8-e7
Sedaj pa že vidimo prve finese, ki jih pozicija skriva v sebi. Komponist je lepo sestavil izg bo konja ali pa mat po 2. Lb2-a3. To Je glavna ideja te Stud »e. S kon em torej ne gre. Vsekakor je bolje .po e/a s kmeiom.
1.	----- c6 c5
Crm je zaprl diagonalo a3-f8 ter
hoče s svojim konjem zbežati preko polja e7. Proti tej grožnji ima beli samo en odgovor
2.	Lb2-e5!	.	c5-c4
3.	Le5-c3!	-------
Pot kmetu je zaprta. Sedaj mora
PRVA
RADIJSKA POSTAJA ALEKSANDRA POPOVA
Pred 50 leti — 1895 se je po znanstvenem svetu razšiiila vest, da je ruski učenj ik Aleksander Stepanovič Popov iznašel brezžično telegrafijo. Eno največjih odkritij sobodne tehnike in človeštva se je porodilo v Rusiji.
Poizkusi, raziskovanja in odkritja na področju elektrike so stari že desetletja. Leta 1831. je angleški fizik in kemik Faraday odkril in. lukcijo in elektroanalizo. To je bil prvi korak k velikemu odkritju. Potem je cela vrsta učenjakov s svojimi različnimi poizkusi in odkritji stremila za tem, da iznajde novo sredstvo za sporazumevanje med ljudmi. To so bili Ampere, Morse, L'ndsay, Marconi, Hertz, Tesla in drugi.
Na osnovi teh odkritij je ruski učenjak in iznajditelj Aleksander Stepanovič Popov preizkušal svoje aparate za brezžično telegraf jo. V Viborškem zalimi, v mali hiš-ci na otoku Tejknr-Sari je montiral prvo oddajno radijsko postajo in vzpostavil radijsko zvezo z obalnim parnikom Ribica, na katerem je bil sprejemni aparat Ker so ti poizkusi odi čno uspieli je Popov z delom nadaljeval. Istega leta je montiral neko večjo rad jsko postajo na vojni ladji Evropa, medtem ko je sprejemni ‘aparat poslovil na križarko Afrika. Med tema dvema parnikoma je bila torej rad. jslea zveza v razdalji petih. vrst.
Rezultati teh poizkusov so popolnoma zadovoljili iznajditelja, ki se je trudil še nadalje, da svoj i-zum izpopolni. Medtem pa se kljub njegovim naporom rad,o v Rusiji ni naglo razvijal zaradi okorelosti in kratkovidnosti carskega režima.
Aleksander Stepanovič Popov ni doživel končne »n popolne zmage svoje iznajdbe v Rusiji, kajti šele po Oktobrski vevohic j; se je r njegovi domovini pričela razvijati radiofonija.
Medtem je Marconi znatno napredoval s svojimi poskusi in leta 1899. je njegov prvi rad ogram prešel kanal La Manche, a dve leti kasne ie so njegove rad osignale čuli onstran Atlantika. Brezžični te ..	—— _ -mm- — —j	legrafiji, ki se je Po Marconijem
A	vpSk--------1*	zaslugi uveljavila po vsem svetu
•	/	je naglo sledila brezžična telefoni
ja, a po koncu prve svetovne voj ne so se pojavile tudi prve radijske postaje z različnim programom.
Čeprav so že 28. marca 1914. od-
.. ,	.dajali iz Bruxellesa Prvi koncert
Karikatura predstavlja zmago- i ^ radiU( vendar ^
vaica Jugoslovanskega šaho skegu | rodia začel šele po Prvi svetovni šampionata za leto 194'», Pirca In i VOjnp
Gligoriča. Oba Jugoslovanska moj- j Se{e Mn	vzniknejo v Ame.
st.a sta znana že svetovni šahovski j ^ a mi v E	radi Ske
jr.vm.sii zaradi številnih uspehov F0JtaJe in , m2 je radio 2ajcl ie
„n‘rer,1 lurmrJlh' Na. 5ar’1 i ves svet. V povojnih letih se j« plona u sta oba mojstra pokaz da radiofonija naglo širila ter kr-tki, najbolj stalno formo In n».lbo jšo Pednji j„ dolgi radijski valovi so igr»o in si povsem zasluženo delt'a
LìljP
prvo mesu».
lobli.
naglo razlivali po vsej zemeljski

Qlimpiada 19h8
torej zastopnilc ljudske demokracije) kloniti pred Belgijcem Reiijom. Komentator ne pove, da je bil Za-tope/c 'zmuien od preèn.cga dneva, in da je bita » tem Reif/ova zmaga Zato kolikor toliko lahka.
Potem siedi ikoic s p al.co, zmaga Tosolinija v metu diska (52.79). Med metalkami diska vidimo tudi Jugoslovanko Koledinovo. Zanimivi so teki «leteče matere» Blankens Koen. na 100 m (11.9 sok) in njen nastop v zadnji predaji na 4 x 80, ko je ona priborila Holandski že zapi’avljeno zlato kolajno. Prav tako je odličen njen stil v teku 80 m 2 zaprekami (11.2 sek).
Petoboja film ne kaže, prav tako tudi ne sailianja, deseto.o.a, in nogometa (kar je z zmago Jugoslavije nad Anglijo povsem razumljivo).
Nad vse zanimivo je videli Dillar-dove pete na teku na 100 m (10.3 sek, izenačen Owenscv rekord), kako se dvigajo z blazno naglico. Človek se kar ne more prenehati čuditi neverjetni sproščenosti njegovega tlesa. Zdi se, kot da bi bila prav vsaka mišica v njem najfinejša vzmet.
Pilaf II IM II MA C? il M K
Precej dolga je tudi reportaža s i 142 km dolge kolesarske proge. Prav tako z maratonskega teka in konjskih tekem.
Pri metu kladiva kaže,o vse metalce, razen —■ Gubljena. Njegovo zmago omenijo, ko komentator pove, da je Jugoslavija zasedla drugo mesto in obenem pravijo, da so se Angleži vseeno še kolikor toliko dobro plašit ali.
V filmu vidimo tudi plavanje 2b0 m hrbtno No Cerar se je odlično izkazal.
Ce bi imeli prostor, bi lahko naštevali vtise, ki so bili porazni. O Ji’mu, ki bi na nas vplival s svojo globoko realnostjo, ki bi nam <jo-i’oril o frorth, njegovem napredku, poslanstvu olimpij ke misli ni bilo niti duha niti sluha. Vsakdo, ki je mislil, ko je vstopil v dvorano, da bo videl resnično olimpiado, boj za
mago olimpijske misli, je bil kruto razočaran.
Nekdo je dejal ob koncu filma, da ja videl čudovito reklamo za an
Irske konjske d rke, mr eni sirani,. na dru-r pm rtMasno za vcaho-| tedenski «Totocalcio».
%
KJER RADOST IN VESELJE KREPITA NAM SRCE
RAZNE VESTI
tl-•. tw ^«iK A TC.-lCi C'--
t:n:a je prem gala repie^entanino moS.vo ZDA s 5:3 <3:0, 1:1, 1:2).
Tekma cicd Sudbury Wolvcs in Ion donskim VVembley AH S.r.rs je končala s 3:3. Neodločen rezultat govori o s'abi igri Kanadčanov. Ti so sedaj odSli v Pariz.
Švedska Je porazila ZDA v namiznem tenisu z 4:5.
Dvakrat v dveh dneh so izboljšali sovjetski rekord v drsanju na lOOOm. Najprvo ga je popravil Bclov iz Gorkega z 1:54,4, drugi pa je bil N. Don-še ko z 1:53,3 min.
V Megeve je v slalomu zmagal Couttet pred Oreillerem, Huer rsem, Ravanalem in Pozzo. Pri slalomu žensk pai je zma-gafai Schmittova- pred Seghiovo, MO rt elevo in Dfcsmamere-sovo.
S..uč r-ki teden v Chamoixu je končal v petek s tekem na 18 km. Tam je zmagal Francoz Carrara z 1.07:01, v teku na 10 km pa so zmagale Nord jke na čelu z Pekhoneno-vo (Finska) 37:37 min.
70.668 mladincev in mladink je v Esto iji tekmovalo v jese skem krosu.
Sovjetski boksarji so v povračilnem srečanju premagali tinsko mašivo z 8:0. tretje srečanje bo v Len ngradu.
Nogometno moštvo Izraela bo jeseni gostovalo v ZDA z 8 tekmami.
Pu jska se je prijavila za letoš je teniško tekmovanje za Davisov pokal. Tako poročajo varšavski listi.
Madžarski boksarji bodo v kratkem odevali v Pragi.
Miiri se je pr čel resno pripravljati za srečanje z Angiežem Dirkom Tur-pinom, ki bo v trstu 12. februarja.
Ilaroid Ab.ahams, znani angleški tekač na kratke proge je izdelal načrt za vsakoletno mednarodno tekmovanje v lahki atletiki. Po njegovem bi priredili vsako letccelo vrsto med-naredmh srečanj po istem sistemu, ki do sedaj velja za Davisov pokal v tenisa. Zdi se, da bo Abcahamsov predlog preučila komisija!
Ne svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki bo v S ockhoimu od 6. do 13 februarja bo tekmovalo 23 drž .v, ki bedo igrale v dveh skupinah. V prvi bo Franclja, ZDA, Jugoslavija, Madžarska, Egipt, Poljska, Galles, Fin ka, Luksemburg in Norveška.
V	d.ugi skupini pa bodo igrali CSR, Anglija, Avstrija, Švedska, Brazi ija, Holandska, Švica, Danska, Italija in Škotska.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju imajo v teh dneh v Mi anu.
V	Cullili (zgornja As;ška dolina) co pričeli trenirati italijanski skakači na smučeh. Trenirajo zaenkrat na dveh skakalnicah <25 in 50 metrov). Napovedujejo, da bedo čez nekaj dni odprli novo, «olimpijsko» skakalnico. Trening bo trajal cca. 40 dni, vodja treninga je Sepp Bradi.
Gazener Bilge, znani turški težko-ntlet, zmagovalec na olimpiadi, je podlegel težki tuberkulozi, ta je napadla njegov organizem, ko je prenehal trenirati.
Narava je naizčrpna zakladnica lepote. Je kot velika- in debela knjiga, v njej- je pa- dvoje poglavij: gore in sneg.
Gore. Le poglejte jih, kako so mogočne. Morda se n- m zdi na prvi pogled, da so stare. Da, res so, toda preizkušene in gorie tistemu, ki se jih loti nepripravljen.
Kdor hoče iti v gore, laziti po njihovih previsnih stenah, se mora tudi na to pripraviti. Tam bo spoznal morda prepozno da se je potrebno vsake stvari naučiti, tudi borbe z gorami. Ce ne poznaš te skrivnosti, tedaj tudj boš zmagal po previsnih stenah, ne boš prišel v stik z. modrim nebom tam gori na vrhu.
Sneg je drugo poglavje narave. Ta je prav za prav nerazdružljiv z goro samo. On je samo praznična obinka gora.
Da bi tudi ml' dina gore čim J bolj spoznala, da bi se jih naučila J premagovati in tudi uživati, je Slovensko planinsko društvo pred nekaj tedni ustanovilo svojo mladinsko sekcijo.
Mladinski odsek Planinskega društva s je nadel za prvo nalogo ds izvežhn svoje mladince v smučanju. Organizira in sodeluje v
i tekmah. Na njih je prišlo đo izraza nekaj prav dobrih mladih moči. Medtem pa gleda mladinski odsek, da bo število svojih članov še bolj povečal, tako da bo po nekaj tednih pričel s svojo drugo nalogo: vzgajati bodoči plezalni naraščaj.
Planinsko društvo jim bo dalo šolo za v gore.
Skale v Glinščici bodo zopet oživele, na njih. trdih kot so, se bodo učili naši mladi ljudje spoznavati svoje moči in dobivali še novih. Tam se bodo učili, kaj pom-ni beseda prijatelj v gori, kaj je zdrav, odporen človek.
Naša naloga je. da bomo tudi mi med niimi.
CAT je priredil v nedeljo smučarske tekme v Sapnadi
Tudj to nedeljo je bil zmagovalec Mauri, le ta }e ta teden še povečal razliko med njim in ostalimi tekmovalci (44.55). Drugo mesto je zasedel Giusti, tudi član CAT-a z 47.35 min. Levinj (Arzenal) je zasede] tretje mesto, 4. Mozetti (CAT): na petem je Vesel, ki se je na to, da je presmučal 8 km z zlomljeno smučko in da je malo treniral še kar zadovoljno izkazal. Pavletič je zasedel to nedeljo šesto mesto. Nostopilo je 23 tekmovalcev.
Reprezentanca Pia ninskeea društva
Tržaška šporlna nedeija
Skedenj prednjači
Stvar z zimskim prvenstvom je skoraj končana. Skedenj se je po svoji stari navadi zopet znašel na kom cu prvenstva in počasi prehitel vse tiste, ki so prav v začetku bolje uspevali, kot njegovo moštvo. Tako se je v nedeljo pokazala enajr storica Skednja kot zelo močna in vigrana, V pričetku tekme so imeli njeni nasprotniki — Costalunga veter v svoj prid. Zato je padel samo en gol in še ta v škodo Skednja. Toda kljub temu je b;lo videti že v prvem polčasu, da bo morala Costalunga, v drugem polčasu brez nadaljnjega kloniti. To se je tudi zgodilo. 2e v 10. min. je padel prvj gol po Sancinu, nato pst še štirje, da bi bila zmaga popolnejša. Tekma se je končala s 5:2 za Skedenj.
Druga tekma med Miljami in Dreherjem ni bila tako zanimiva. Milje so imele odličen napad in le svoji dobri obrambi in mlademu, toda sposobnemu vratar.'« se imsr zahvaliti Dreher, da ni bil premagan še z višjim številom golov (4:0).
Tovarna strojev — Sv. Ana 2:0 per forfait.
Skedenj	15	11	2	3	39	13	24
Aurora	15	9	4	2	41	13	22
Tov. strojev 15	9	3	3	31	12	21
Arrigoni	15	8	5	2	32	16	21
Milje	15	8	4	3	31	11	20
OMMSA	15	8	2	5	18	20	18
Kostalunga	14	6	5	3	31	22	17
Piran	15	6	5	4	27	23	17
Umag	15	7	3	5	29	26	17
Magdalena	15	5	4	6	18	31	14
A. Ponziana	15	4	3	8	19	21	11
Pristaniščniki	15	2	C	7	24	23	10
Sv. Ana	15	3	3	9	18	94	9
Medusa	15	3	2	10	17	37	8
Dreher	14	1	3	10	6 27		5
Rojan	15	1	2	12	14 56		4
Košarkarji doma
Tomažič je v košarki za moško prvenstvo STO-ja zopet enkrat dokazal Skoljetu, da se je z njim težko meriti- Tekma se je končala s 40:24. Prav na tak nač.n se je pa pomerila tov. sv. Andreja z Arzenalom (43:37). Sedaj je na kvalifikacijski lestvici prvi Tomažič, dru-|gi Sv. Andrej (Oba po 6 točk),
: sledita jima Arzenal in Col-llva ; (oba po 5 točk), na petem mestu jje Skoljet (2), zadnjj pa Dijaki A (0).
in v Pulju
Košarkarji OMMSE, Magdalene in Col-Ilve so gostovali v Pulju. Ker pa je nekaj igralcev manjkalo, zaradi nogometnih tekem ta ! moštva niso bila reprezentativna. jTekme so se končale takole: Pulj: iOMMSA 3:1, Pulj-Magdalena 13:10 in Gol llva-Pulj' 34:28t
Ponciana gre na trening
2ZA BISTRE G E A. V E
MREŽA
' • r
Mreža vsebuje pesem Josipa Murna.
Aleksandrova.
Ključ:
4-9. 2. 21 >2. 11 naslov gornje
pesmi;
13	- 17 . 7 . 1 mehkužec;
»i-8. 5. 17 - 9. 23. 21 - 3- 15-6 kraj v Vipavski dolini;
10 - 17 . 18 - 12 . 9 . 6 pn stolnica velike države;
14	. 11 . 20 . 10 ropot;
22 - 17 . 16 . 6 19 - 3 . 15 gora v Julijskih Alpah.
PREKRIŽANI LOKI
(rešitev)
Od leve na desno: h ponev; 2. RievŽa; 3. zlomek; 4. členek; 5. žrtev; o. Tešin; 7. kol č; 8. stalen; 9 strmec; 10. mod. l; 11. d von; 12. totem; 13. primat; 14. Trajan; 15. 8inek; Hi. Labin; 17. beton; 18. Gre 8°r; 19. krohot; 20. potek.
r'fi desne n» l*vo: 1. pohod; 2 rrrotor; 3, zmenek; 4. človek; 5. ZoiVrva1; 9. trnek; 7. Petek; ». st<r>»
š k; 9. stativ; 10. mrlič; 11. Domen; 12. t;den; 13. piover-; 14. trii 1; 15 samum; 16. lijak; 17. Banat; 18. greben; 19. kritik; 20. pogin.
KAJ PRAVITE ?
Ce gledamo predmete preblizu, jih več ne spoznamo. Prinašanto za primer šest precej povečanih sl.k, na katerih vidimo najbolj preproste predmete, katere srečamo kdo ve kolikokrat v našem življenju in često tudj večkrat v enem sam< m dnevu. Kakor vidimo, je bilo dovolj, da je naš fotograf le malo preveč približal k njim objektiv svojega aparata, pa so nastale slike, na katerih predmetov skoraj ne moremo več sPo znati. Zanimalo bi nas pa vseeno, kaj pravite vi o tem. katere predmete je slikal naš fotograf tako od blizu?
Kupon St. »9
za nagiacno ickmovanje Lmrtskega tednika
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska ž dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Montecclil 6
RoKopr-’r s* ne vračaj®
Zaradi bližnjega pričetka jugoslovanskega nogometnega prvenstva (20. marcaj, bo v kratgem odpotovalo moštvo Ponziane na trening; verjetno na dalmatinsko obalo (Split). Odhod bo v dneh od 14-15. februarja. Z moštvom bodo odpotovali tudi nekateri igralci Trž. prv. kot morebitna rezerva. Trening bo vodil Giorni,
Italijansko nogometno prvenstvo
Sampdoria-Fiorentina	2:1
Juventus-Genoa	2:t
Inter-Lazio	1:0
Atalanta-Milan	1:1
Novara-Modena	2:1
Bologna-Fadova	0:0
Palermo-Livorno	2:0
Lucchese-Pro. Patria	1:0
Torlno-Roma	2:1
Bari-Triestina	1:1
Kvalifikacijska lestvica
Torino	21 14	4	3	30 19	32
Inter	22 12	6	4	54 24	30
Genoa	22 U	7	4	38 23	29
Sampdorla	24 12	4	5	46 30	28
Lucchese	22 11	5	6	33 26	27
Triestina	22 9	8	5	30 20	26
Milan	21 10	5	6	39 25	25
Juventus	21 10	4	7	36 25	24
Fiorentina	22 9	5	8	32 37	23
Palermo	22 9	4	9	31 30	22
Bologna	22 5	12	5	28 31	22
Roma	22 8	5	9	33 35	21
Padova	22 6	8	8	23 30	20
Pro Patria	21 S	6	10	26 32	16
Modena	22 5	6	11	19 27	16
Atalanta	22 6	3	13	22 39	15
Bari	22 5	5	12	17 37	15
Livorno	22 4	7	11	22 41	15
Novara	21 5 * * r?	4	12	22 45	14
Znani črni	sprinter	Barse		Evvell	Je
bil ptfjfctdš«# z» profesionalca*, ker- je					
dobil od mesta Lancaster v da*					pri*
jazno htšrco;
16
LiuDjKi TfcDKIK
Mihec in JeKec
Jakec: Dobro: Kakšna razlika je med generalom Mao-Tse-Tungom in generalom Cangkajškom?
Mihec: Ta pa je zame prekunšt-na. Kar povej ti!
Jakec:	Pri generalu Mao-Tse-
Tungu puške pokajo, a pri generalu Cangkajšku kufre «pokajo».
« * $
Sam je ostal Bevin, žalostno je gledal na prazna stola svojih dveh tovarišev: kajti zavedal se je, da bo tudj njemu kmalu treba zbirat; kopita. Tedaj zagleda na tleh zamazan, zamaščen kos papirja, kakor ga človek rad odvrže, ko spravlja kovčege. Radovedno ga je pobral. Na listku je bilo pisano: Priključitev Trsta k Italiji.
J o c A PIŠE TEPI
Draga Pepa!
O volitvah so se listi m široko razpisali, kakor kaže bomo v Trstu res prav kmalu glasovali, Sem volivne imenike kontrolirati stopila, tam ime sem svoje našla, a še nekaj sem odkrila.
Poleg mojega imena najdem tudi svojo teto. ki smo v hladni grob jo dali s težkim srcem lansko leto. Moja teta vse življenje je oblasti spoštovala in zato vem, da volitvam se gotovo bo odzvala.
Na volivni dan nešteti se grobovi bodo odprli, okostnjaki ženski, moški, na volišča bodo vdrli. Marsikakšen živ Tržačan pa pod nosom se bo obrisal, ker "e imel premalo časa, da bi v imenik se vpisal.
Na podlagi tega dejstva mirne duše lahko pravim: na tržaškem je ozemlju boljše mrtvim, kakor zdravimi Sem pred dnevi zjutraj mimo v svoji postelji ležala, pa na lepem se zazibljem, da na tla sem skm-o pala To potres je, sem si rekla, to je iz zemlje ropotanje, mrtveci zdaj spodaj imajo predvolivno zborovanje.
Pa je kmalu vse končalo, so se hitro odločili, da vsi mrtveci soglasno bodo proti nam volili.
Kajti njim ni dosti mari kaj mi živi si želimo, najbolj pa na nas so jezni, če jih v miru ne pustimo.
In zato n mrtvih dušah
ti ne bom nič več pisala, kadar namreč mednje pridem rada živa bi ostala, ne pa, da bi za besede, ki o njih sem jih izrekla, tam na enostranskem svetu moja draga kri mi tekla j Da Cangkajšek je odstopil vem, da si na uho 'že ujela. Bog ve. če njegova žena zdaj še rada ga bo imela.
Oh, kako usoda včasih se s človekom pobalinca, prej je bila žena kralja, zdaj pa — vojnega zločinca. Kar sc pa vremena tiče se precej je ohladilo.
4 kar se sodišča tiče: je Čerina izpustilo, nareč tistega, ki streljal V zrak je v ulici Cavana. Pozno je, končujem pismo, ker zelo sem že zaspana.
Te pozdaravlja
Tvoja JUCA.
vr v
SUka kakor iz sanj
V nekem lepem hotelu so stanovali trije odlični potniki. Imena so jim bila: Bevin, Bidault in Marshall. O vsem mogočem so se menili, govorili so imenitne besede in delali so visoke načrte.
Ra se je najmlajši, Bidault, zmi-slil in dejal: «Dovolj mi je tega hotela. Vzel bom kovčege jn grem». Rečeno, storjeno: pobral je svoje stvari in zaklical «Au revoir mons-sieurs!»
Ni dolgo trajalo in dvignil se je tudi Marshall, vzel kovčege in de-| jal: «Good be!»
JE PAJEK MREŽE GEZ IN GEZ NAPEL volitve je razpisal da Trst bi vanje ejel




iéÉRV'5’

T-rir.
VIĐALI IN POTRES
Pred nekaj dnevi je marsikaterega Tržačana vrglo iz postelje ne prijetno zibanje in to v najlepših zgodnjih urah. Bil je potres.
Središče potresa je bilo v Jugoslaviji. Pravijo, da je vrglo iz postelje tudi Vidalija in da se je pri tem zelo jezil. Vendar si njemu bhžji krogi niso na jasnem kako se je jezil. Po eni verziji takole:
Viđali; Prokleta Jugoslavija, še spati me ne pusti pri miri*»
Po drugi verziji pa se je mož je zil bolj optimistično, takole: Viđali: Aha, zdrave sile v Jugoslaviji se majejo
Nov govornik
V nedeljo, dne 23. t.m., so otvorili v Sv, Križu, rojstnem kraju Alberta Sirka razstavo del tega priljubljenega in priznanega našega slikarja, ki jc prerano odio. Žil svoj čopič za večno. Ker je igralec Just Košuta Križan-doma-čin In je bil prijatelj pokojnika, so mu prireditelji poverili častne nalogo, da ob otvoritvi spregovori nekaj prijateljskih besed o svojem pokojnem prijatelju. Just Košuta se je odzval, a njegove besede so bile vse prej nego prijateljske. U-porabil je strogo kulturno prire ditev za razbijaške izpade, kakoi smo jih navajeni od raznih Viđali-jev, Malalanov itd.. Ce bi ga slišal pokojni dobrodušni Sirk. bi mu gotovo dejal:
«Res čuden si prijatelj mi, Košuta ko ti kulturna gesta je klofuta».
* * *
Berlin je eno Trat je drugo
Nedavno so listi pisali, da je prišel amerikanski guverner v Berlinu, gen. Clay do zaključka da nima smisla pomagati Nemcem, ker podtalno samo gojijo nacistične ideale. Upravičeno je tedaj «Ljudski tednik» izrazil misel kdaj bo naš general Airey glede Trsta in tržaških Italijanov prišel do enakega zaključka. Slišali srni. celo, da razni novinarji mislijo postaviti tozadevno vprašanje na tiskovni konferenci.
Po našem mnenju si lahko prihranijo trud, Kajti odgovor bo gotovo tale: «Nemci so eno, Italijani so drugo, Nemci so mojstri v dvojni igri. Italijani pa dvojne igre sploh ne poznajo. Njihove znane besede o «Doppio gioco» so le bajka, ki so si jo izmislili, da bi se postavili v bolj ugodno luč.
•
Obsodba Marija Zafreda
Url
Amerikanec: Vi bedasti Tržačan, zakaj pa se niste branili s palico?
Tržačan: Zato ker je v Trstu samoobramba kazniva!
« * *
Situacija
na Kitajskem
Vse uredbe bivše Cangkajškove vlade bodo v kratkem odpravljene in v veljavo stopijo Mao Ce Tungo-ve. Le orožje bo ostalo Cangkajško-vo, to se pravi amerikansko, kajti ga je narodno osvobodilna vojska nasprotniku toliko zaplenila, da novi vladi še nekaj let ne bo treba skrbeti za lastno vojno industrijo.
* * *
Pogovori s ceste
A: Poznal sem nekoga, ki se je pisal Sleva, a je bil korajžen za deset drugih.
B: Jaz pa poznam nekoga, ki se dobrodušno piše Košuta, a se obnaša na spominskih kulturnih prireditvah kakor kak občinski plemenski samec.
A: Na openskem tramvaju pa po# dražitve vožnje sploh niso smatrali potrebno objaviti tudi v slovenščini.
B: Lepo vas prosim, zakaj naj bi bil pa prav openski tramvaj izjema?
A: V februarju bo vozil v Bohinj na smučanje beli vlak.
B: Sem bral. A zanimivo bo to, da v tem belem vlaku najbrže ne bo nobenega «ta belega».
B : .-, ,
V Katynu je bil
Po znanem incidentu v ulici Cavana, kjer je policija ustrelila mirnega pasanta Ferrlnija naravnost v tilnik, vpraša neki novinar policista, ki je streljal: «Kje ste se naučili tako do^ bro ciljati?».
Policaj:	«Gospod, pozabljate, da
sem prakticiral v Kalynu!».
Okostnjak v Trstu
Policaj: Mamma tnia, kaj pa vi pri belem dnevu na ulici?
■ Okostnjak:	Ce sem v volivneB»
imeniku sem lahko menda tudi no ulici!
*