farja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina t dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, Polletna K 9*—, četrtletna K 4*50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo „ZarjeM Y Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in J 	od 6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka © vinarjev. ------
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Inserate. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
Štev. 106.
V Ljubljani,' v torek dne 10. oktobra 1911.
Leto L
Socialisti proti draginji.
Socialno demokratični poslanci so takoj, *° 86 je sešel državni zbor, vložili svoj predlog glede na draginjo z obširno utemeljitvijo. To delo, ki je programatično jako zanimivo, obenem pa nadvse aktuelno, kaže na klasičen način, kakšna razlika je med površnostjo meščanskih strank, ki uravnavajo vse svoje akcije le tako, da bi se volilcem zdelo, da silno delajo, pa med socialno demokracijo, ki opravlja svoje delo ne But aliquid fieri videatur", temveč tako, da je res storjeno. Predlog socialnih demokratov obsega vse panoge gospodarskega življenja, na katerih je remedura potrebna; ne zadovoljuje se pa z naštevanjem zahtev, temveč podaje resno in temeljito študijo, ki bo marsikomu odprla popolnoma nov horicont. Z na v&žnost predmeta podamo svojim čitateljem v naslednjih številkah ves predlog z uvodom v popolnem obsegu.
I.
Predlog, ki so ga vložili poslanci Adler, Pernerstorfer, Seitz, Daszjnski in sodrugi, pravi uvodoma:
Že leta in leta zahtevamo, da nastopi vlada proti neprenehoma naraščajoči draginji živil in stanovanj. Toda vsi naši opomini in vsa naša svarila so ostala brezuspešna Kljub našim opominom se je leta 1906. sklenil in uveljavil carinski tarif, ki je pognal cene blaga v državi visoko nad cene svetovnega trga.
Predlogi poslancev Schrammla in Ren-nerja leta 1907. so bili od protiljudske večine tedanjega parlamenta preglasovani. Zahteve, ki so jih stavili poslanci Hanusch in sodrugi leta 1909. so ostale neizpolnjene. Srbsko trgovinsko pogodbo je trgovinski minister dr. Weiss-kirchner ob dejanski pomoči poročevalca drja. Lichta kljub našemu ugovoru pustil in nadomestil z mnogo slabšo. Zakon o živinskih kugah se je po zahtevi agrarcev poostril; predlogi poslancev Davida, Schlossnikla in Hacken-berga so bili odklonjeni. Predlog poslanca Reumanna, da so dovoli uvoz argentinskega mesa, ne da bi se omejil čas in množina, ter predlog Davida, naj bi se ugotovilo, da Avstrija ne potrebuje ogrskega dovoljenja za uvoz argentinskega mesa, sta bila odklonjena meseca decembra 1910. Enaki predlog poslanca Reu-manna je bil meseca julija 1911. vnovič zavržen.
Dočim je tako večina, s katero so ravnali agrarci, pod vodstvom vlade, zametavala vse naše predloge, je postala draginja naravnost neznosna. Strašna beda je povzročila velikansko ljudsko gibanje, ki žuga, da potrga vse spone reda, od države zahteva obrambe proti oderuški gonji. Pod pritiskom tega ljudskega gibanja, so se morale tudi stranke, ki so prej
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Sooialen roman t dveh delih.
— Dobro govorite . . . vlečejo, srce vlečejo vaše besede za seboj ... Pa si misliš — moj Bog, da bi le skozi špranjo videla take ljudi in tako življenje. Kako živiš . . . Kakor ovca 1 ... Citati znam, kujige prebiram . . . mnogo razmišljam . . . časih ne spiš celo noč
•	• • vsled misli. Ampak kakšen smisel ima vse to? Oe ne	pogineš	in	prav tako pogineš,
e razmišljaš . J . Vse je zaman . . . Kmetje tu elajo in trepečejo za košček kruha ... a vendar ni nič. . . žali jih, jeze se, pijo, pretepajo se, pa spet delajo . . . delajo ... Kaj je to ? Nič ...
Z nasmehom v očeh in v glasu je govorila, tekoče; časih pk se je ustavila, kakor da bi naenkrat kakor nitko prestrigla svoje besede . .. Kmetje so molčali. Veter je božal okna, šumel v slami na strehi in časih tiho zagodel v dimniku. Pes je lajal. Nejevoljno so udarjale ob okna redke kaplje dežja. Plamen v svetilki je trepetal, zatemnel in se čez hip zopet enakomerno in žarko razgorel.
— Vaše besede sem poslušala — zato torej žive ljudje!... Čudno — poslušam vas in *idim, da vse to že vem! Ali poprej nisem slišala nič takega in tudi takih misli nisem imela . ..
— Založiti bo treba kaj malega, Tatjana, ln ugasniti luči — je dejal Štefan mrko in počasi. — Sicer opazijo ljudje, da je pri Cu-
pobijale naše predloge, postaviti na njihovo stran. Zato ponavljamo svoje predloge z upanjem, da bo parlament končno storil svojo dolžnost.
Nikakor se ne motimo o tem, da ima draginja svoje korenine globoko v bivstvu kapitalističnega družabnega reda, da torej ne more popolnoma izginiti, dokler obstoja privatna last proizvajalnih sredstev. V tem zmi-slu je gotovo resnično, da je draginja — kakor je dejal ministrski predsednik — svetovna kalamiteta, to se pravi kalamiteta, ki obstoja povsod, kjer je narodno gospodarstvo podjarmljeno od kapitalizma in bo obstojala, dokler ostane od njega podjarmljena. Ali kakorkoli je to resnično, je na drugi strani tudi nepreporno, da so cene blaga v Avstriji še višje kakor cene na svetovnem trgu. Draginjo, ki neizogibno izhaja iz bistva kapitalističnega proizvajalnega načina in ki izgine šele s kapitalističnim načinom proizvajanja, poostrujejo v Avstriji še koraki državnega zakonodajstva in uprave, carine in uvozne prepovedi, davčna in pristojbinska bremena, če v Avstriji ni mogoče odpraviti „svetovno kalamiteto" splošne draginje, smejo avstrijski narodi vendar zahtevati, da se odpravijo tiste določbe našega zakonodajstva in tiste odredbe naše uprave, ki dvigajo cene blaga v Avstriji še nad cene svetovnega trga.
II.
V	prvi vrsti zahtevamo pomoči zoper stanovanjsko bedo.
Razlastninski zakon zahtevamo, ki pooblašča občine, da odtegnejo mestno zemljo krempljem zemljiške špekulacije in jo dovedejo občinam samim ali pa stavbinskim zadrugam za obče-koristno stavbinstvo.
Zahtevamo, da se nadomestijo stavbinsko delavnost ovirajoče prepisne in vpisne pristojbine z davkom od naraščanja vrednosti, ki naj se vjema z zahtevami znanosti.
Zlasti zahtevamo tudi reformo davka od poslopij. Seveda ne bi bilo nikomur pomagano, če bi se država odrekla nekega dela hišno-najemninskega davka, ne da bi se znižale najemnine. Taka reforma bi bila brezkoristno darilo hišnim posestnikom. Reforma hišno-najem-ninskega davka se mora izvesti na tak način, da bodo hišni posestniki prisiljeni znižati najemnine, Cena stanovanj pa je odvisna od ponudbe in poiskavanja na stanovanjskem trgu. Samo hitra pomnožitev ponudbe na stanovanjskem trgu lahko izvrši pritisk na znižanje najemnin. Zato zahtevamo predvsem, da se popolnoma odpravi davek od poslopij za nove stavbe. Tak ukrep bi hitro poživel stavbinstvo, ponudbe na stanovanjskem trgu pa bi se tako povečale, da bi bili hišui posestniki prav kmalu prisiljeni znižati najemnine. V tisti meri, ka-
' makovih dolgo brlela luč. Nam je vseeno, ali za našega gosta utegne imeti zle posledice...
Tatjana je vstala in šla k ognjišču.
— Da-a I — je pritrdil Peter s tihim nasmehom. — Sedaj, kume, je treba napeti ušesa I Ce se pojavijo časopisi med ljudstvom...
— Ne govorim o sebi. .. Mene če tudi zapro, ni velike škode . . .
Zena je stopila k mizi in dejala:
— Umakni se . . .
Vstal jft, odšel vstran in gledajoč, kako Tatjana pogrinja mizo, je rekel smeje:
—	Po	ceni smo —	cel	kup za	groš, pa
če jih je v	kupu sto...
Materi se je zasmilil, sedaj ji je bil bolj po godu. Po končanem govoru se je oddehnila od blatne teže minulega dne, zadovoljna je bila s seboj in vsem je želela lepo in dobro.
—	Ne	sodite prav I	— je dejala.	— Človek	ne	sme soglašati s ceno,	ki mu	jo dolo-
čajo ti ljudje, ki ne potrebujejo od njega drugega nego kri. Sami se morate oceniti odznotraj, ne za sovražnike, temveč za prijatelje . . .
— Kakšne prijatelje imamo? — je tiho vzkliknil mužik. — Do prvega grižljaja .. .
— A jaz pravim, da ljudstvo ima prijatelje .. .
— Pa ne tu. Tako je! — se je zamišljeno odzval Štefan.
—- A dobite jih tu ...
Stefan je pomislil in tiho dejal:
— Da, da, tega nam je treba ....
— Sedite za mizo! — je prosila Tatjana.
kor bi se to vršilo, naj se potem zniža tudi davek za starejše stavbe. Izguba, ki bi jo država vsled tega utrpela, bi se brez težav lahko utrpela s prihranki od vojnih izdatkov in z novimi davki od dohodkov kapitala in velike posesti. Tak davek — luksusni davek od graščin, vil itd. — bi se labko uvedel v okvirju reforme poslopnega davka.
Kaj namerava Avstrija?
Socialno demokratični poslanci so na prvi seji, kakor smo že omenili, vložili interpelacijo na vlado o avstrijskih interesih z ozirom na vojno med Italijo in Turčijo. Interpelacija se glasi:
^Italijanska vlada je z drznim roparskim napadom na Tripolitanijo zmotila mir Evrope.
V	nasprotju z voljo najboljših delov italijanskega naroda, zlasti italijanskega proletariata, ki je z vrsto demonstracij dostojno izrazil svoj protest, je napadla turško zemljo in napovedala Turčiji vojno.
čutimo se ene misli z vso avstrijsko javnostjo, obsojajoči to pravolomstvo. Nikakor pa ne preziramo, da so druge vlade — vštevši zunanji urad avstro-ogrske monarhije —, ki so že davno prej sankcionirale roparski napad Italije, postale sokrivci italijanske vlade in da je razlagati to kolonialno vojno kakor vse druge pred njo z nenasitno pohlepnostjo mednarodnega kapitalizma, ki naganja vse države, vse vlade vnovič in vnovič na krvave osvojevalne pohode, pa vnovič in vnovič preliva kri neštetih ljudi in ogrožuje mir narodov, le da odpira kapitalu neprenehoma nove trge in mu pri-bavlja nove prilike za profitno nalaganje. Krivec je mednarodni kapitalizem; kot njegov agent ravna danes italijanska vlada, kakor so prej njegove agentinje ravnale angleška in nemška, francoska in avstrijska, ruska in ameri-kanska vlada.
Zločin italijanske vlade je tem strože obsojati, ker je nevarnost, da bi utegnila slabost Turčije povzročiti boje med balkanskimi narodi, ki bi ogrozili mir vsega kontinenta. Že se oglašajo tudi v Avstriji vojni hujskači, ki bi tudi nas radi potegnili v nesrečni konflikt. Zlasti krščansko socialno centralno glasilo, o katerem pravijo, da ima tesneodno-šajes prestolonaslednikom, se zdi, da hoče postati organ te občenevarne hujskanje. V takih razmerah smatramo za svojo dolžnost, izreči z vsem poudarkom, da hočejo narodiAvstrije pod vsemi pogoji mir, naj se zgodi na Balkanu, kar se hoče. Narodi Avstrije nočejo, da bi se država zaradi kakšnih pretvezenih interesov na balkanskem polotoku dala zapeljati v kakšno nevarno in drago pustolovščino. Albanija ni za nas vredna kosti niti enege tirolskega lovca.
Pri večerji je govoril Peter, ki so ga materine besede popolnoma prevzele in premagale, zopet živahno in urno:
— Mamica, jutri zjutraj morate na vse zgodaj odtod, da vas ne zavohajo ... In sicer na prihodnjo postajo, in ne v mesto ... S pošto se peljite .. .
— Zakaj ? Jaz jo odpeljem ... — je dejal Štefan.
— Nikari I V slučaju, da se kaj zgodi, te vprašajo: sli je prenočila pri tebi? Prenočila. Kje je ostala ? Jaz sem jo odpeljal.. . Aha, ti si jo odpeljal? Hajdi v luknjo! . . . Razumeš? A v ječo se nič ne mudi? Vse ob svojem času, kakor pravi prišlo vica ... A tako: prenočila je, najela voz in se odpeljala .. . Koliko jih prenočuje?
— Kje pa si se, Peter, naučil strahu ? — je porogljivo vprašala Tatjana.
— Vse je treba znati, kumica! — je vzkliknil Peter in se udaril po kolenu. — Strah in predrznost! Ali se še spominjaš, kako je sodnik udaril Vaganova zaradi časopisa? Za noben denar ne pregovoriš več Vaganova, da bi vzel kako knjigo v roke ... da! Verujte mi, mamica, Bpoznam se na vse te reči, to je vsem znano ... Spisov in knjig vam razdelim, kolikor hočete! Naše ljudstvo ni izobraženo, pa zelo plašno. Ampak čas suje človeka v rebra, da nehote odpre oči: Zakaj gret A knjiga človeku preprosto odgovarja: Za to in to! Misli in premišljaj! Vem za slučaje, daje čitanja nevešč človek bolje razumel kot izobraženec, zlasti če je izobraženec sit!... Vse-
Zivljenje avstrijskih narodov je ravno zdaj strašno obremenjeno vsled draginje. V mnogih delih države smo blizu lakoti. Razburjenost prebivalstva je tako velika, kakor že ni bila cela desetletja. V takih razmerah bi bilo zločinsko početje, če bi se beda ljudskih množic še povečala z mobilizacijo le enega polka, s premeščenjem čet, z novimi vojaškimi izdatki ali pa celo s kakšnim vojnim podjetjem. Gospodujoči razredi nosijo dosti težko odgovornost za bedo; odgovornosti za prelivanje krvi ne bi prenesli.
Vprašuje torej celotno vlado:
Ali je vlada pripravljena z odkrito in in jasno izjavo pomiriti prebivalstvo o tein, da smatra avstrijska vlada za svojo edino nalogo ohraniti narodni mir; da vztraja na tem stališču, naj bi se zgodilo karkoli na balkanskem polotoku; da zlasti nima namena storiti povodom turško italijanske vojne kakršenkoli vojaški korak?
NOVICE.
*	Dvor ln karteli. V državnem zboru so vložili socialno demokratični poslanci Hille-brand, Schiegl in sodrugi sledečo interpelacijo na ministrskega predsednika:
nGospod ministrski predsednik je na seji klubskih načelnikov dne 15. septembra dejal, da so draginje predvsem krivi karteli in pre-kupovalstvo. Žal da se je fgospod ministrski predsednik zadovoljil s to teoretično konstatacijo in da ni izvajal iz nje praktičnih sklepov. Doslej ni vlada nič motila kartelske in preku-povalske gonje. Ljudske množice se zelo Čudijo, da so besede gospoda ministrskega predsednika v tako ostrem nasprotju z deli njegove vlade. Začudenje narodov je pa tembolj razumljivo, ker lahko opazujejo, da sicer vonja cesarske vlade opozarja na škodljive učinke kartelov, da pa so sočasno privatne domene cesarskega obiteljskega zaklada in članov cesarske hiSe udeleženi pri nekaterih mogočnih kartelih, zlasti pri sladkornem, pri špirito-vem, pri železarskem kartelu in pri mlekarskih kartelih. Sicer ne pripadajo cesarske sladkorne tovarne formalno sladkornemu kartelu, ali znano je, da so s sladkornim kartelom v tesni zvezi in da se tudi ravnajo po njegovih določbah cen. Od ljubeznivih daril, ki jih daje država špiritusnemu kartelu, dobivajo tudi špi-ritne žgalnice cesarja in nadvojvod svoj del, kar je tem bolj presenetljivo, ker je znano, da so cesar in nadvojvode oproščeni osebnega dohodninskega davka. Pri železarskem kartelu je udeležen nadvojvoda Friderik kot glavni upnik in dolničar avstrijske rudniške in plavžarske družbe in na podraženje mleka ni nihče toliko pritiskal kolikor domenska uprava istega nadvojvode.
povsod hodim in mnogo vidim! Živeti se da, ampak pameti je treba in spretnosti, da ne padeš v lužo . . . Gosposke s svojim nosom tudi že čutijo, da med kmeti vre — malo se smejejo in neprijazno ... od gosposke se hočejo odvaditi. .. Pred dnevi so prišli v Smo* Ijakovo — majhno vasico nedaleč odtod — po davke, a kmetje so pokazali zobe, pograbili za kole . . . Komisar jim pravi: Pasja zalega! Torej zoper carja ste ? ! Kmet Spivak in mu je odgovoril : Poberi se k vragu s carjem vred! Kakšen car, ki trga človeku poslednjo srajco s pleč? . . . Tako daleč smo že, mamica 1 Spiva-kina so seveda prijeli in zaprli... a beseda pa je le ostala in celo otroci so si jo zapomnili ... beseda živi, kriči.
Nič ni jedel, vseveno je govoril v urnem šepetu; njegove temne, zvite oči so se pogumno bliskale, in stresal je kakor drobiž iz denarnice mnogoštevilne drobnosti iz kmečkega življenja.
Dvakrat mu je dejal Štefan:
— Jej vendar . ..
Peter je vzel kos kruha, žlico in povesti so mu vrele kakor čižku pesni. Po končani večerji je poskočil na noge in dejal:
— čas je, da grem domov 1 . ..
Stopil je k materi, pokimal z glavo, potresel ji roko in dejal:
— Zbogom, mamica 1 Morda se ne vidiva nikdar več. .. Reči moram, da je vse to zelo lepo... da sem vas srečal in vaše besede... močno lepo! Ali imate v kovčegu razen knjig še kaj drugega? ... Volneno ruto? Dobro .. .
Vprašujemo torej gospoda ministrskega predsednika:
Kakšne posledice misli gospod ministrski predsednik izvajati iz tega nasprotja med prepričanjem cesarske vlade in prakso cesarskega obiteljskega zaklada ?“
* Vžigalice hočejo podražiti. Z Dunaja poročajo, da so imeli avstrijski tvorni-čarji vžigalic v hotelu »National** zaupen sestanek, kjer so sklenili ustanoviti kartel in podražiti svoje blago Za 20 odstotkov. Da ni za tako podražitev nobenega drugega vzroka kakor kapitalistični roparski nameni, je popolnoma jasno, ker so nekateri gališki tvorničarji izjavili, da se ne pridružijo kartelu in da ostanejo pri starih cenah, ter da bodo vrhu-tega oddajali še 3 odstotke za {spomenik Ko-sciuszkemu. Vidi se torej, da morajo biti profiti pri tej fabrikaciji čisto zadostni. Bop, ki ga pripravlja ta kapitalistovska skupina, ima pa dvojen namen; enkrat gre za to, da se potegne ljudstvu takoj nekaj več denarja iz žepa, drugič pa je znano, da se namerava podržavljenje vžigališke industrije in s povečanimi profitnimi izkazi hočejo fabrikanti pri tisti priliki iztlačiti iz države, z drugimi besedami zopet iz ljudstva, povečane odškodnine. Banditi, ki so odpeljali Richterja, so ravnali na podoben način.
* Trgovca z dekleti. Iz Ustja poročajo: Tukaj je policija prijela 19 letnega Vaclava Mareka iz Karlina in 27 letnega Franca Ka-sparja iz Cakovic ravno ko sta hotela dovršiti neko kupčijo z dekleti.
* Nesreča na stavbi, V Budjejovicah se je dne 3. oktobra podrl glavni stavbni oder pri gradnji nove kanditne tvornice „Merkur". Enajst oseb je znatno poškodovanih.
* Železniški roparji. Ponoči po 6. oktobru je pri Plaszovu na progi Krakov—Lvov pet roparjev napadlo tovoren vlak. Z revolverji so prisilili strojevodjo, da je ustavil vlak, nakar so oplenili več vagonov. Neki železničar je ro-roparjem ušel in ttelefoinral v Krakov po policijo, ki je pa prepozno prišla in ni več dohitela roparjev.
* Državni pravdnik defravdant. Pred kazenskem sodiščem v Draždanih se je imel bivši državni pravdnik in notar dr. Thienel zagovarjati proti obtožbi, da je poneveril draž-danski občini kot dedinji rentjeja Schneiderja 60.000 mark, Obsojen je bil na tri leta in šest mesev ječe in tri leta izgube časti.
* Ponesrečeni parniki. Iz Batavije poročajo, da je 24 milj od Eugano popolnoma zgorel holandski parnik »Ition**. Na parniku je bilo 24 mož posadke, o katerih pa se še ne ve, če so se rešili. — V bližini Smyrne je nasedel na podmorske peči nemški parnik »Hispania**. Iz Smyrne so poslali rešilni oddelek. Parnik se bode bržkone potopil.
* Švedske volitve so končane in rezultat je sledeči: Izvoljen je 101 liberalec, 65 konservativcev in 64 socialnih demokratov. Oddanih je bilo za liberalce 244,596. za konservativce 185.276, za socialne demokrate 170.299 glasov. Nekoliko tisoč socialno demokratičnih glasov je bilo izgubljenih v takih okrajih, kjer je bila socialistična zmaga že v naprej nemogoča, pa so socialisti glasovali za liberalce, da preprečijo konservativno zmago. Pred volitvami je bilo razmerje sledeče: 102 liberalca, 93 konservativcev, 35 socialnih demokratov. Udeležilo se je volitev okrog 60 odstotkov volilnih upravičencev. Število volilcev se je z novim zakonom skoro podvojilo. Prvi socialni demokrat je bil izvoljen v švedski parlament leta 1896. Leta 1902. se je število socialističnih mandatov povečalo za tri. L. 1905. jih je bilo izvoljenih 13. pri dopolnilnih volitvah pa še 4, Pri zadnjih volitvah leta 1908. jih je bilo izvoljenih 32, potem sta se jim pridružila še dva bivša radikalca. Sedaj ima socialno demokratična stranka 64 mandatov, torej le še enega manj kakor konservatina.
* Obsojen slikar. V Parizu je stal dne 28. septembra znani risar Grandjouan, splošno priznan umetnik, pred porotniki. V listu »Voix du Peuple** je bilo reproduciranih nekoliko njegovih risb, v katerih je državni pravdnik našel »žalitev armade*1 in »hujskanje na nepo-korščino**. Grandjouan je bil obsojen na 18 mesev ječe in 500 frankov globe, odgovorni urednik pa na 3 leta ječe in 300 frankov globe . . . Buržvazni „čuvaji reda*1 so povsod enaki, če je umetnik satirik obsojen na Španskem ali Nemškem, se francoski buržva zgraža ob kulturni zaostalosti, če se zgodi kaj takega belgijskemu ali ruskemu umetniku, so nemški in španski izobraženci ogorčeni, če pa dobe v kremplje rojaka, ki ne trobi v njihov rog, ga pa povsod pošiljajo v luknjo. To je tista burž-vazija, ki tarna, da ne bo kulture, če se uresniči socializem.
* Revolucionarno gibanje na Kitaj shem se vedno bolj razširja. Iz čenktu poročajo : V bojih pri čenktu je padlo okoli 10.000 oseb. Med temi je 2000 vojakov, ostali so uporniki. V sosednih okrajih je na tisoče ljudi brez strehe. Mnogi so izvršili iz obupa samo mor. V čenktu je mir. Kakih 10.000 revolu cionarjev je zasedlo nekaj mest južnozahodno od Čenktu.
* Najstarejše živali. O iivljenskih navadah in sposobnostih raznih živali vedo pri
rodoslovci, ki znajo mojstrsko rabiti drobnogled in so z njegovo pomočjo preštudirati že najskritejše telesne lastnosti vsakovrstnih bitij, vendarle še malo povedati. Znano je n. pr. tako negotovi so podatki o starosti; ki jo more doseči slon. Ravno tako preporno je vprašanje, takšne hitrosti dosegajo razne živali. Pri štirinožcih in ptičih, ki jih je človek spravil pod svojo oblast, se to še najprej dožene. Ali vendar je sumljivo. da imenujejo med prvimi psa, med drugimi pa goloba najhitrejšega. S tem se pravzaprav le priznava, da ni o hitrosti svobodno živečih živali nobenih zanesljivih podatkov. Že srna bo v teku najbrže prekosila psa, še bolj pa gazela; ravno tako se bodo tudi med tiči našli taki, ki prehite s hitrostjo brzovlaka letečega poštnega goloba. Še manj se ve o vodnih živalih, da3i bi bilo misliti, da fi se z marljivim opazovanjem lahko dosegli rezultati. Za uajhitrejše morske plavalce veljajo delfini, katere je seveda najlaže opazovati, ker se njih hitrost lahko primerja z gibanjem ladje. Delfini baje lahko preplavajo 40 kilometrov na uro' in videli so jih prehitevati najhitrejše oceanske parnike.
Proračun za leto 1912.
Državni {proračun za leto 1912, ki ga je vlada predložila v petkovi seji poslanski zbornici, izkazuje 2.916,685.263 K; s tem proračunom je skoro dosežena tretja miljarda. Vlada zahteva za:
Najvišji dvor...................•.	11,300.000
kabinetno pisarno......................... 191.650
državni zbor............................ 4,140.343
državno sodišče............................ 68.965
Ministrski svet in upravno bo-
dišče................................. 5,469.254
skupne zadeve......................... 346,187.937
notranje ministrstvo............... 56,187,270
domobransko ministrstvo	.	.	.	101,507.810
ministrstvo za uk in bogočastje 113,313.687 finančno ministrstvo . •	.	.	.	866,527.065
trgovinsko ministrstvo .... 233,634.342
železniško ministrstvo............. 762,184 710
poljedelsko ministrstvo ....	61,467.807
pravosodno ministrstvo .	•	.	.	89,338286
ministrstvo javnih del .... 113,225.240 upravo državnih poslopij	.	.	.	4,500.089
nove stavbe, adaptacije ....	26,201.364
najvišji računski dvor ....	720.400
pokojnine............................. 120,520.044
Ker znaša pokritje 2,916,990 344 K ostane po proračunu prebitka 304.081 K.
Državne potrebščine so od lanskega leta narasle za okroglih 100 milionov kron ; v resnici pa bo prirastek še mnogo večji, ker v letošnjem proračunu ni navedena postavka o izrednem kreditu za oboroževanje armade, ki je znašala lani 50’2 milionov kron, dalje je za investicije državnih železnic preračunano letos za 7 milionov kron manj kot lani. Tudi proračun za skupne zadeve ni bil še predložen in odobren: bivši vojni minister pa je v poslednjih delegacijah že napovedal, da se bo redni skupni pioračun zvišal za 21 milionov K od katerih odpade po kvotni pogodbi na Avstrijo 13 milionov K.
Iz tripolitanske preteklosti.
Že pred več kot dva tisoč leti so se bo jevali za Tripolitanijo trdi boji, ki so bili merodajni za ves nadaljni zgodovinski razvoj. V Tripolitaniji so takrat živeli Pemci ali Karta-ginci, kakor se jih je imenovalo po njih mestu Kartagini, ki je stala tam, kjer stoji sedaj Tunis. Kartaginci so si podjarmili celo severno-afriško obrežje. Na Špansko in še dalje so plule njihove trgovske ladje, del Sicilije jim je bil pokoren in cela Tripolitanska dežela. Oblast Kartagincev se je širila proti zahodu in severu, kajti notranjost Afrike je bila divja in neraziskana. Kakor se sedaj italijanska država hoče razširiti na jug, tako je tudi njena prednica, rimska republika silila na afriško »brežje. To stremljenje je zadelo ob najhujši odpor Pun-cev, ki jim je ekspazivnost rimske republike šla v {živo in pretila ugonobiti samostojnost njihove kolonialne države,
V	četrtem stoletju pred Kristom sta bili samo dve mesti, ki sta se mogli meriti z Rimom: Kartago in Aleksandrija ob sredozemskem morju, kjer stoji danes mesto Tripolis, je nekdaj bilo staro mesto O c a. To mesto in pa Leptis magna in Sabralla so bila zelo bogata kolonialna afriška mesta. Kralj M a s s i n i s s a si je z rimsko pomočjo UBtanovil močno kraljestvo, ko so se njegovi potomci hoteli otresti rimske nadvlade, so se Rimljani polastili dežele. V spomin na takratne boje Btoji v Tripolisu še dandanes lep slavolok, okrašen z raznimi vojnimi slikami iz tedanjih časov, kakor tripoliško pokrajino tako si je rimska republika podjarmila tudi Kartagince. V prvi punski vojni so Kartiginci izvojevali zmago za zmago; ko bi bil tedaj Hanibal znal izkoristiti svoje zmage tako, kakor je bil mojster v strategiji tedaj bi bil lahko uničil rimsko gospod-stvo in orientalska kultura bi bila gospodovala tudi na zapadu. Tega pa ni znal, druga in tretja punska vojna je pa nesrečno iztekla za Punce, podjarmili so jih Rimljani in s tem je bil vstvarjen začetek rimskega svetovnega im
perija. — Severna Afrika je odslej bila rimska provinca, upravljali so jo rimski prokonzuli, pozneje cesarski namestniki. V prvih stoletjih krščanstva se je nova vera razširila po celi severni Afriki. Zgodovinarji pišejo, da je bilo v teh krajih okolo 500 škofij. Pozneje so vdrli v severno Afriko Vandali s kraljem Geise-rikom na čelu. Nad sto let so obvladali Vandali Tripolitanijo; leta 647 pa so Arabci zavzeli mesto Tripolis in se kmalu polastili vseh berberskih državic v Sev. Afriki. Krščanstvo so Arabci iztrebili in gospodarili tu do 1. 1146. Tega leta si je pa normanski kralj Roger osvojil Tripolis, normansko vlado so sledili Turki. Pozneje je bila dežela v španskih rokah, a cesar Karl V. jo je podaril malteškemu viteškemu redu ; turški admiral Sinan paša je kmalu prepodil malteški red.
Pod turško vlado je bila dežela roparskim ladjam varno zavetišče. Pogosto so posegle vmes krščanske države. Osobito v 17. stoletju se je začel sistematičen boj proti morskim roparjem, ki so bili večna nevarnost za sredozemsko trgovino.
V	začetku 18.	stoletja se je	pa	arabski
poglavar	Hamed	Karamauli	polastil
dežele. Turške vojake je z zvijačo spravil iz mesta, vladne uradnike je povabil k sebi na pojedino	in jih pomoril. Turčija	je	priznala
njegovo	vlado, ter	ji je plačeval	za	to letni
tribut, Karamaulijeva in njegovih naslednikov vlada je vpeljala najkrutejši režim v deželo. Pomorsko roparstvo je cvetelo bolj kot kdaj poprej. Vzbruhnili so notranji nemiri, ki so strmoglavili Karamanlije.
Turčija se je tedaj spomnila svoje nadvlade in je poslala v Tripolis Nedjib pašo z močno vojsko, ki je zasedla Tripolis. Od leta 1835. sem torej je Tripolis s Fezzanom turški vilajet. Morsko piratstvo je pojenjalo, mesto Tripolis se je kmalu zelo razvilo osobito pod upravo Reschid paše. Notranja dežela je pa še zelo v zaostanku.
Po otvoritvi sueškega prekopa so dobile severoafriške dež»le vnovič važnost, Angleži so se polastili Egipta, Francozi Tunisa in Maroka in sedaj prihaja vrsta na Tripolis. Kapitalistične države iščejo novih tržišč za svoje izdelke, novih proizvajališč za svojo industrijo, novih sužnjev in hlapcev — zahteva da mu služi ves svet. Da si olajša delo, prestavlja stare mejnike.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Jezike si brusijo in peresa lomijo sveti gospodje klerikalci, ki ne vedo, kaj je greh in ocvrto pišče, ker je mož, ki je streljal z državnozborske galerije, socialni demokrat. Kar le more ob samih koreninicah in kobilicah zrejena morala slabega izpraskati iz tega obžalovanja vrednega dogodka, je že izpraskala v svoji neskončni ljubezni do bližnjega in v pristno krščanskem in katoliškem odpuščanju grehov. Njegušove strele podtika vsej socialni demokraciji in jugoslovanski naravno še posebej. Njeguša samega pa slika kakor najhujši izmeček pekla. Še toliko ne more počakati to »praktično krščanstvo**, da bi psihiatri povedali, če je bilo tisto streljanje čin v medicinskem, ali pa le v splošno človeškem zmislu zmedenega človeka ... V naših vrstah ni bila ravno navada obešati odgovornost za posameznikova dejanja celim strankam ali organizacijam. Tudi našim klerikalcem nismo podtikali zločinov posameznih klerikalcev — in včasi je šlo za krvave zločine 1 — več kakor enkrat smo celo odločno nastopili proti taki praksi, če so jo vršili ne-socialisti proti našim nasprotnikom. Ni še dolgo, da so bili vsi liberalni listi polni poročil o nekem uboju, ki je zelo dišal po strankarskem maščevanju. Tudi mi smo dobivali takrat dopis za dopisom o ..klerikalnem uboju**, pa smo jih spuščali v koš, ker se nismo hoteli izneveriti svojemu načelu. In kako so znali klerikalni listi lepo govoriti o ločitvi osebe od stranke, kadar se je v njihovih vrstah zgodilo kaj neprijetnega I Ali kar žele klerikalci zase, to ne velja za druge. Zakaj dvojna morala ima najplodovitnejša tla pri klerikalcih in poštenost je iz klerikalnega političnega boja izključena, odkar obstoja klerikalizem ... Ali bogaboječi nebeščani na zemlji naj le nadaljujejo to prakso. Nam ne bo škodovala. Kdor misli, da bo naša stranka izgubila le enega prepričauega pristaša vsled te farizejske demagogije, pozna jako slabo ljudsko dušo. Pomagala pa bo spoznavati razliko med kleri kalnimi besedami in klerikalnimi dejanji, med krščanstvom na papirju in krščanstvom v praksi. Morda ne pi škodovalo, če bi hiper-pobožni gospodje zopet enkrat prečitali, kako je molil farizej v tempelnu. Videti je, da so tudi to že pozabili, veliki kristjani, kakršni so.
—	Državnozborski poslanec Jarc je profesor, predstavnik inteligence, bivši deželni odbornik. Obenem je profesor Jarc čisto navaden klerikalen hujskač, ki ne stoji v političnem boju niti za centimeter više od kakšnega Gostinčarja, Demšarja in kakor se že imenujejo tisti veleinteligentni gospodje. Človek bi sicer od moža, ki se je sam nekaj učil in še celo druge poučuje, pričakoval vendar kaj boljšega. Ali kaj ? Klerikalizem je klerikalizem ; kdor se
mu zapiše, mora hoditi po blatu in čimbolj bi rad prišel »naprej**, tembolj globoko mora gaziti. Inteligentni profesor Jarc gazi že do pasu. Še nekaj česa, pa mu bo blato segalo do ust. Profesor Jarc si je včasih celo domišljal, da ima kaj okusa; in vzgojevalcu mladine bi bilo kaj takega res potrebno. Pa presodite okus krščansko klerikalnega inteligenta in dostojanstvenika po sledečem »argumentu**, ki ga je ta veljak rabil po klerikalnih poročilih na shodu kmečke zveze za kranjski okraj! Misleč, da je podlost tudi duhovita, je čvekaril sledeče:
»Eno pa bo treba resno zavrniti: to je način, kako socialni demokratje rešujejo draginjo. Smešno se sliši pri tem, kako so ljubljanski sociji dopoludne demonstrirali proti draginji, popoludne pa. kakor je pravila gostilničarka, konsurairali pri »Novem svetu** 90 parov piščet, 30 rac, 1 tele, 2 kozliča itd.!“
Le mimogrede bodi omenjeno, da je ta »dika inteligence** o dunajskih demonstracijah govoril tudi čisto v znanem tonu »Slovenčevem “. Ce bi dajal kak zakoten agitatorček take od sebe, bi človek dejal: Kaj, ko ne zna drugače. Ali Jarc je profesor, še celo zelo ošaben profesor, mož, ki |si domišlja, da ima veliko znanja. Ali ta veljak tudi ne zna drugače ? če je to res neznanje, tedaj bi bilo treba, da bi prav hitro odložil profesuro pa šel prosit, da ga sprejmejo še enkrat v prvo šolo. Ce pa ni neznanje, tedaj pa je nekaj drugega, česar si posebno inteligenten mož ne bi smel dovoliti v političnem življenju. Ali kapira to vele-učeni profesor Jarc?
— Brez komentarja. V včerajšnji številki prinaša klerikalno glasilo v obliki član-k a s Hochenburgerjevo sliko, ki naj obrne pozornost čitateljev posebno na to plat, iz proč-odrimske, šovinistično neraškonacionalne, slo-vanofobske »Ostdeutsche Rundschau**, sledečo hudobno notico:	»Ostdeutsche Rundschau** poroča, da nadaljuje državna policija s poizvedovanji o sosialuodemokraškem napadu na justičuega ministra, zlasti pa s poizvedovanjem za pravim povzročiteljem napada, ker kažejo vsa znamenja, da je bil napadalec Njeguš samo orodje v rokah drugih. Zlasti se pripisuje velika važnost vprašanju, na kak način je prišel napadalec v posest revolverja. Zelo čudno je, da kupi dalmatinski mizarski pomočnik za svoje namene araerikauski revolver naj novejše konstrukcije, torej najmodernejše orožje, ki nudi pri streljanju največjo sigurnost. Obenem je tudi dokazano, da te vrste revolverjev sploh v Njeguševi domovini ne prodajajo in da ga zaradi tega tudi v Dalmaciji kupiti ni mogel. Tako vstaja sum, da je napadalec dobil orožje od kake druge strani za popolnoma določene namene. Posebno pozornost je vzbudilo pri oblasteh dejstvo, da je bil Njeguš še od svojih vojaških let znan kot dober strelec. Državna policija tudi zelo natančno poizveduje o zadnjem bivanju socialnodemokraškega strankinega uradnika Pavlina v Dalmaciji, vendar se vzdržuje o tem še stroga tajnost. Tudi okoliščina, da se je Pavlin predstavil policiji šele pet ur po napadu in da je imel med tem Časom dolge razgovore s socialnodemokraškimi poslanci, je dala povod policijskim poizvedbam. Značilno je nadalje tudi dejstvo, da Njeguš pri zaslišanju ni niti z eno besedico omenil svojega znanstva s Pavlinom.“ Kako sorodne so dušice pročodrimovskih nemških šovinistov in rimljanskih slovenskih patriotov.
— Kisel dovtip liberalnega uradnika. Pišejo nam: Uradnik je vzel »Zarjo** v roko in ko je videl v njej tisto notico (drugo), ki piše, da je »Slovenec** falot itd., skušal podrejenemu uslužbencu dokazati, kako umazan list je »Zarja**, ker Slovence tako zmerja. Kakšen uspeh je imel pri dotičnem uslužbencu ne vemo, ali to je gotovo, da označuje le sam svojo duševno uboštvo, če se s takimi stvarmi hvali. Punktum 1
— Za kolodvorski okraj se ustanovi podružnica Spl. del. zveze »Vzajemnost** danes zvečer ob 8. v gostilni Bela Ljubljana (Euzi) v Komenskega ulici. Sodrugi, pridite vsi na sestanek I
— Iz Rožne doline nam pišejo: Viški katehet agitira za občinske volitve. To je seveda njegova pravica. Vsak državljan lahko agitira, četudi ne gre klerikalcem v glavo, da imajo tudi drugi euako pravico. Ali če ima katehet pravico agitirati, imamo mi pravico kritizirati njegovo agitacijo, če ni poštena. In katehetova agitacija res ni poštena, četudi je katehet svet mož. Ta sveti mož namreč govori, da se — meje ne bodo odprle, če ne bodo volilci z Viča in iz Rožne doline volili klerikalnih odbornikov, oziroma če klerikalci ne dobe večine. To je nepoštena agitacija iz dveh vzrokov. Katehet, sveti mož, ve, da o odpiranju mej ne bo odločal viški občinski odbor. Ce torej govori, da se meje ne bodo odprle, ako klerikalci v občini ne dobe večine, se laže. Lagati se pa ne bi smel svet mož, že zato ne, ker mu to prepoveduje tista vera, ki Nepoštena bi bila taka agitacija tudi tedaj, ce ne bi bila lažniva. Kajti če je potrebno, da se meje odpro, ne bi bilo pošteno braniti odprtij e zgolj iz maščevanja. Tudi maščevanje krščansko; tudi to bi moral vedeti katehe. uči mož krščanstvo tako, kakor ga izvaja p
svoji agitaciji, tedaj hvala lepa za tak krščanski nauki.
— Zasuta proga. Na progi državne že-iežnice med Jesenicami in Trbižem se je vtr-galo več kosov zemlje, ki so se zvalili na progo in progo popolnoma podsuli. Promet je bil takoj ustavljen. Sedaj se vrši promet na ta način, da pripelje vlak od Trbiža do mesta, kjer izstopajo potniki in gredo kake 3 do 4 km peš. Na drugem koncu pa jih pričakuje nasproti došli vlak iz Jesenic. Na ta način se vrši osebni in poštni promet na obe strani, blagovozni promet pa je seveda ustavljen. Pod-sipina je velika in nevarna, ker so robovi nad podsuto progo še vedno znižujejo in še vedno pada melina. Promet bo oviran več dni. Vsi trbižki vlaki imajo precejšnje zamude. Ponesrečil se ni nihče.
— Plaz se Je utrgal. Iz Loga pod Mangartom poročajo, da sta šla v pondeljek dva moža, in sicer Štefan Štrukelj iz Koritnice in Andrej Marka iz Loga iskat koštrune na planine. Ker pa je tiste dneve zapadel po planinah sneg, sta zašla na kraj ene strmine. Sneženi plaz se je odtrgal in pobral s seboj oba moža. Marka so dobili domačini še isti večer ca kraju nesreče še precej poškodovanega, Štruklja pa so dobili žele v torek popoldne zasutega in mrtvega. Pokojnik zaptšča vdovo s tremi otroci.
— Zahvala. Vsem članom Zveze avstr, čevljarjev, ki so me ob bolezni moje žene blagohotno podpirali, se prav pričrčno zahvajlujem.
—	Tržič, 8. oktobra 1911. — Ivan Mikič, čevljar.
Elektroklnematograf ,, Ideal". Danes Šola na prostem v Montigny Sur Loing. (Prekrasen naravni posnetek.) Senzacionalni dvoboj (Komično.) Hvaležen postopač. ('Krasna senzacionalna drama v barvah). (Pridelovanje aloj v Vzhodni Afriki. (Čudovit naraven posnetek.) (Jako komično.) Brzojavka iz Berlin a. Za torek, sredo in četrtek dobite drugo senzacijsko dramo iz serije Aste Nielsen »V zadnjem trenotku". Asta Nielsen, nedosežna zvezda kinematografije, igra glavno vlogo. Doslej nedosežen uspeh.
Za občinske volitve na Viču.
Viško glinski odbor priporoča po dogovoru sledeče kandidate za občinske volitve:
III.	razred.
Gelarc Ivan, posestnik, Glince 189.
Erjavec Ivan, posestnik, Glince 172. Klemenčič Franc, posestnik, Glince 258. Kos Henrik, posestnik, Glince 179. Magister Franc, mizar, Glince 28. Petrovčič Jurij, posestnik, Glince 98.
Sluga Ivan, ključavničar. Vič 75.
Žigon Josip, posestnik, Glince 138.
Namestniki;
Beseničar Ivan, posestnik, Glince 188. Kerže Ivan, delavec, Glince 6.
Miš Franc, ključavničar, Vič 41.
Škerl Matija, posestnik, Vič 89.
U. razred.
Odborniki:
Battelino Valentin, posestnik, Glince 230. Gašperin Ivan, ključavničar tob. tovarne, Glince 226.
Jager Ivan, posestnik, Glince 220.
Knez Ivan, posestnik, Vič 54.
Marinčič Franc, posestnik, Glince 207. Oblak Matej, posestnik, Glince 93. Stanovnik Franc, mizarski mojster, Glince
215.
Škerl Ivan, posestnik, Vič 66.
N amestniki:
Mesec Josip, posestnik, Glince 47.
Pance Frane, posestnik, Vič 28.
Pirnat Franc, posestnik, Glince 38. Rožmane Primož, posestnik, Glince 255.
I. razred.
Odborniki:
Knez Andrej, posestnik, Vič 60.
Končan Ivan, posestnik, Glince 191. Oblak Franc, posestnik, Glince 4.
Pirnat Ivan, posestnik, Glince 23. Bobežnik Ivan, posestnik, Vič 25.
Sojer Franc, posestnik, Vič 35.
Traun Jakob, posestnik, Glince 6.
Tribuč Josip, posestnik, Glince, 6.
Namestniki:
Ceh Alojzij, posestnik, Glince 217.
Karo Valentin, posestnik, Glince 226. Škerl Anton, mesar, Vič 56.
Šturm Ferdinand, tovarniški delavec, Glince 36.
Štajersko.
— Ljudski shod. V nedeljo dne 22. oktobra 1911 bo ob pol 3. popoldne na dvorišču »Delavskega doma" v Trbovljah velik javen ljudski shod.
— Trbovlje. (Pomanjkanje rudarjev). L&nsko leto, ko je prišel novi rannatelj Hein-rich v Trbovlje in prevzel vodstvo rudnika, je začel vpeljavati brezobzirno nov red na vse plati. Pazniki in drugi priganjači so uboge ru-
darje za vsako najmanjšo stvar tožili pri ravnatelju, on pa jih je trumoma odpuščal ii službe, ne oziraje se na dolga službena leta. Ko so rudarji videli, kako tiransko se je pričelo ž njimi ravnati, jih je cela masa odpotovala iz Trbovelj. Vsled izseljevanja, je naenkrat nastalo pomanjkauje delavcev. Kakor smo ' iz zanesljivih virov izvedeli, jih potrebujejo zdaj okoli 500. Ravnatelj pošilja svoje barantače v Nemčijo, v mariborsko okolico i. t. d. da naberejo delavcev. Obeta se jim po 5 do 6 kron zaslužka na dan. V sredo jih je prišlo okoli 80 v Trbovlje, z ženami in otroci. Peljali so jih v rudniško restavracijo in tam nekoliko pogostili. Prenočišče so jim preskrbeli v fantovskih stanovanjih. Sedaj pričenja podjetje odpovedavati starim iudarjem stanovanje in vsa privatna stanovanja, kolikor jih je le dobiti, je vzelo v najem, tako da ubogi stari delavci ne vedo sedaj, kaj početi. Če bo to (postopanje dovedlo do bogve kakšnih dobrih |rezultatov, dvomimo. Vsekakor bi ravnatelju svetovali, naj rajši pove svojim uradnikom in paznikom, da naj človeško ravnajo z rudarji in naj jim dajo nekoliko zaslužiti, potem gotovo ne bo pomanjkanja delavcev.
— Ustanovitev pev. zbora. V sredo dne 11 t. m. ob pol 7. zvečer bo v prostorih „Delavskega doma“ v Trbovljah ustanovno zborovanje pevskega zbora „Vzajemnosti za Štajersko in Koroško". Mladeniči pevci udeležite se ga v polnem številu.
— Diskuzlja v Trbovljah. V četrtek dne 12. t. m. bo ob pol 7. zvečer v „Delav-skem domu" redna diskuzlja, pri kateri se bo čital ^Komunistični manifest" od K. Marksa in F. Engelsa. Budarje vabimo, da se udeleže z ozirom na zanimivi dnevni red v čim večjem številu.
— Požar ▼ Brežicah. Vajenec v trgovini Kostajnšek & šušel je šel zvečer s petrolejko pod streho. Petrolejka se mu je prevrnila in naenkrat je bilo vse podstrešje v plamenu; zgorelo je blaga za 18000 K. Požarni brambi se je posrečilo, da je omejila ogeuj.
— Iz Lemberga nam poročajo: 251etni Hudolin je 9. julija nadomestoval občinskega policaja. Da omogoči novemu dostojanstvu primeren nastop, mu je župan dovolil, da obleče policajevo uniformo. Zvečer je nastal med kmečkimi fanti prepir; Hudolin je hitel »intervenirat". Ker se je Florijan Prah norčeval iz novega lemberškega policaja, ga je Hudolin tako močno 8 sabljo po glavi udaril, da mu je preklal lice, izbil dva zoba in ranil jezik. Njegovo kratko delovanje v službi sv. Herman-dad mu je celjsko sodišče nagradilo z dvomesečno ječo zaradi težke telesne poškodbe.
— Strašna nezgoda z možuarjein. V Ravneh pri Šoštanju je hotel 161eten fant napraviti svojemu očetu za god veselje s streljanjem iz topiča. Pripravljal je možnar o katerem ni vedel, da je nabasan. Naenkrat se sproži in odtrga fantu desno roko, palec in kazalec na levici in eno oko.
— Opekarna pogorela. Iz Brežic poročajo: Nocoj 6. oktobra je zgorela H. Fale-schinijeva opekarna za „Hrastinco". Ko je do-šla mestna požarna bramba, je plamen skoro že pojenjeval. Na srečo ni bilo vetra.
— Obesil se je v Št. Jurju ob južni železnici 18 letni sin posestnika Miha Spole-nak, ker ni mogel preboleti izgube pri kegljanja_______________________________________
Goriško.
— Iz Podgore. 29. saptembra je bil pri nas protidraginjski shod, ki se ga je udeležilo nad 600 delavcev in delavk. Velika dvorana g. Breganta je bila natlačeno polna, tako da je veliko število delavcev moralo ostati na dvorišču. Kot sklicatelj je otvoril shod sodrug K o m a v I i, ki je bil izvoljen za predsednika. V imenu shoda je izrazil solidarnost vsemu avstrijskemu proletarijatu, ki se bojuje proti draginji in med burnim pritrjevaniem navzočih izrekel pozdrave žrtvam dunajske krvave nedelje. Nato je sodrug dr. Tuma, viharno aklamiran, razložil draginjsko vprašanje in med raznimi medklici in ogorčenjem navzočih pokazal glavne kri.vce sedanje draginje. Za njim je govoril sodrug C a 11 i n i v italijanskem jeziku. Viharno ogorčenje je nastalo, ko je omenil dunajske dogodke in ne-Čuveno ravnanje vlade, ki daje ljudstvu namesto mesa in kruha jekla in svinca. — Oba govornika sta pozvala delavce, da pomnože agitacijo za svojo strokovno in politično organizacijo, ki je najboljše orožje v boju proti izkoriščevalcem revnega delavstva. Predsednik sodr. Komavli je zaključil impozantni shod s pozivom, da naj bo delavstvo pripravljeno in da se odzove klicu stranke, kadar bo treba dati parlamentarnemu dela naše stranke primernega poudarka. Ob ogorčenih medklicih na naslov vlade in meščanskih strank, se je delavstvo mirno razšlo. Žandarmerija, ki je bila vsa na nogah, pa je preganjala dolg čas na dežju.
Sodrngi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak sodrug bodi naročnik našega lista, vsaka drnžina naj čita „Zarjo“.
Trst.
— Shod t Delavskem domu, v četrtek 5. t. m. je uspel najlepše. Prostorna dvorana v II. nadstropju Delavskega doma je bila natlačeno polna zavednega slovenskega delavstva, ki je s tako veliko udeležbo sijajno dokazalo, da hoče trajno ostati na straži in paziti, kako se bo v državnem zboru rešilo sereče ljudsko vprašanje o cenejšem življenju. Shod je otvoril sodrug Regent. Za predsednika je bil izvoljeu sodrug Mihevc, za zapisnikarja pa sodrug Golouh. Poročal je obširno sodrug Regent. Omenil je najprej dogodke ob otvpritvi državnega zbora, kolikor se je o njih vedelo po brzojavih, ki so bili tisti večer došli v Trst. Navzoči so dali izraza svojim občutkom nad bestialnim postopanjem nemških nacionalnih zoper češke žene in otroke. Nato je sodrug Regent povedal, da so ti dogodki na eni straui resen memento vladajočim krogom, toda resen memento tudi delavstvu. Dogodki so kakor nalašč, da se poostri ščuvanje zoper zavedne delavce in njihove zahteve, pa da bodo nacionalci iz njih je mali tudi gradivo za nadaljevanje svojih, družbi nad vse škodljivih narodnih rabuk. Zato mora delavstvo čuvati neprenehoma svoje koristi in pripravljeno mora biti, da s podvojeno silo prisili kompetentne faktorje, da ugode delavskim zahtevam. Naslikal je na to poroče-valac vzroke in posledice draginje ter se je ob koncu svojega govora dotaknil Rybafevega poročila na prednedeljskem shodu in Rybare-vega pa narodnjaškega postapanja v. času agitacije zoper draginio. O vsem bomo govorili v posebnem članku. Za sodrugom Regentom sta govorila še sodr. Kopač in sodr. Pete-jan. Poslednji je omenil potrebo agitacije za »Zarjo", ki bi jo moral čitati vsak zaveden delavec. Za tem je sodrug Mihevc z lepimi besedami zaključil ta uspeli shod, kjer so de lavci jasno povedali, da se strinjajo popolnoma s sedanjo taktiko političnega odbora, taktiko v socialno-političuih, kakor tudi v narodnih vprašanjih.
— Predavanje dr. Tume v sredo 4. t. m. ni bilo tako dobro obiskano, kakor smo vajeni pri predavanjih »Ljudskega odra". Krive so temu pač različne okoliščine, predvsem: nezadostna agitacija in neugoden čas. Predavatelj je znanstveno razložil postanek in razvoj draginje, in je le želeti, da se predavanje objavi v »Zarji*.
— Vinsko trgatev bomo imeli torej v nedeljo 14. t. m. zvečer v Delavskem domu. Vinograd je že obdelan in trta zori Letina obeta biti zelo bogata. Strokovnjaki pravijo, da bo grozdja mnogo in da bo zelo dobro. Ni čuda torej, ako so naši mladi poljedelci nakupili vse polno brent, brentačev in golid. Med tem pa, ko nam poljedeljci pripravljajo to vinsko zabavo, so naši zgodovinarji na delu in zbirajo gradivo za zgodovinski muzej. Kos božje brade že visi v muzeju v čast in slavo svojemu staremu posestniku. Tam visi tudi staro, gnilo jabolko ogrizeno na dveh krajih, poleg jabolka suho pa vendar dobro ohranjeno Evino figovo pero. Kos ilovice, ki je ostala v skledi ko je £bil Adam narejen, je še v zaboju. Vse kaže, da bo v nedeljo v Delavskem domu obilo zabave in vsak, ki ne izkoristi te prilike da si podaljša življenje za deset let, je vreden da ga pošteno namlatijo. Natančen program objavimo pravočasno.
— Dvojen samomor. V soboto ob tri-četrt na šest popoldne se je pojavil v neki gostilni v ulici deglt Artisti zaljubljen par. Ženska je naenkrat potegnila iz žepa Btekleni-Čico in izpila v samomorilnem namenil pheni-lovo kislino. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je ob 9 umrla. Kmalu potem se je usmrtil tudi njen ljubimec s phenilovo kislino, ki jo je spil pri nekem prijatelju. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ob pol 11. umrl. Nesrečni par sta bila 26letna Lucija Dal Bello in 30-letni zidar Ivan Spaggiani.
Umetnost in književnost.
—	Bel. žepni koledar za 1913. izide najkasneje v 14 dneh. Gena mu bo 1 K, po pošti 10 vin. več. Pri večjem odjemu dobe organizacije popust. Sezite po tem žepnem koledarju, ki je izredno praktično urejen. Naročila sprejema uprava „Z a r j e " v Ljub-1 j a n i in pa zaupniki po raznih krajih, ki naj naročnike takoj javijo upravi „Zarje“. Še ta teden objavimo vsebino novega koledarja.
Iz pisarne slovenskega deželnega gledališča. Ker je gospa C. Otahalova že drugič zbolela, je poklicalo ravnateljstvo v nedeljo dopoldne telegrafičnim potom iznova gospo markizo Majo Strozzijevo iz Zagreba, in le posebni ljubeznivosti gospe pevke ter zagrebške intendance se je zahvaliti, da je bila nedeljska operna predstava omogočena. Gospa Maja Strozzijeva poje tudi danes v torek vlogo Gilde v operi »Rigoletto" (za nepar-abonente). Opozarjamo, da poje naš odlični gost danes zadnjič to vlogo, v kateri je ugajala izredno ter žela uprav viharno priznanje. — V četrtek je premijera operete J. Gilberta »Sramežljiva Suzana", ki se poje zdaj gotovo na sto odrih obenem ter je do-
segla v poslednjih mesecih že neštevilo repriz v vseh evropskih jezikih. Predstava bo izven abonnementa; za lože par. Dirigira novi g. capelnik Jaroslav Jeremiaš. Opereta e izrežirana točno po vzoru Karlovega gleda-išča na Dunaju. — Dramsko osobje pripravlja jrvo klasično dramo Fr. Grillparzerja „Sappho" in Straussovo veselo komedijo „S k 1 e d o 1 i z n i k i“; operno osobje pa „Prodano nevesto", Opereta »Ui-gan baron" seje zaradi bolezni pevke vloge Arzene odložila za kasneje. ,
Gospodarski pregled.
** Uvoz srbskega mesa. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo prvi dunajski klavnici uvoz 5000 glav goveje živine in 15.000 prašičev, tvrdki Schleifelder & Kom p. 5000 glav govede in 15.000 prašičev ter belgrajski tvrdki A. Gascau & Komp. 7000 glav goveje živine in 10.000 prašičev iz Srbije izven kontingenta na Dunaj, v Budimpešto, Gradec in druga velika mesta.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Zavzetje Tripolisa.
Rim, 10. okt. Dopisnik »Vite" brzojav-Ija več podrobnosti o bombardiranju Tripolisa. Italijanske vojne ladje so bombardirale turške utrdbe na razdaljo dvanajstih kilometrov s 37.6 milimetrskimi topovi. Turški topovi so nesli komaj štiri kilometre daleč. Ko so 8e začele izkrcavati italijanske čete jih je napadla turška konjenica, a italijanska artilerija jo je zapodila v beg. Izkrcavanje se je izvršilo brez najmanjše izgube
Rim, 10. okt. „Tribuna“ poroča o zavzetju mesta sledeče detajle: Po razrušitvi utrdb Sultanie in Hamidie, svetilnika in utrdbe na pomolu se je 5. t. m. med bombardiranjem začelo izkrcavanje čet. Po vsem obrežju so se pokazale bele zastave in arabski poglavarji so prišli prosit italijanske poveljnike milosti. Ob solnčnem zahodu je bilo izkrcavanje končano. Tripoliški župan Hasan paša je izroči1 m e sto ita 1 i j a n s k e m u majorju O a g n i j u. Namestnik tripoli-tanskega valija je izročil v prisotnosti odličnih zastopnikov vladne posle in se umaknil. Na poziv majorja Cagnija je odložilo v nekaj urah okolo 2000 arabcev svoje orožje. V notranjem mestu je bilo od bombardiranja ubiti h 9 oseb. Velike izgube pa so imeli Turki na svojih utrdbah. Po noči so vojne ladje namerile luč svojih reflektorjev na mesto in so izstreljavale granate proti puščavi, da preprečijo povratek turških čet.
Malta, 10. okt. Ob bombardiranju je eksplodirala granata v bližini grškega konzulata, v katerem je bilo zbranih 100 Evropejcev. Podrla se je streha in ubila dve osebi, štiri pa ranila.
Prva bitka pri Tripolisu.
{Carigrad, 10. okt. Turška posadka se je pod poveljstvom polkovnika N e -š e d a umaknila v Vebare in v Kirk Kariš. Italijanska stotnija, kije pr o-diralaproti Vehare, se je mo-ralaumakniti. Domače prebivalstvo seje udeležilo boja.
Malta, 10. okt. Ubežniki iz Tripolisa pripovedujejo, daje v notranjih delih T r i p o l i t a n i j e pripravljenih 4 0.0 00 oboroženih mosli-m o v.
Turški kabinet.
Carigrad, 10. okt. Ker je turški poslanik na Dunaju Rešid paša odklonil portfelj za vnanje zadeve v novem kabinetu, vstopi namesto njega v novo vlado A s i m beg, dosedanji poslanik v Sofiji, ki je že dospel v Carigrad.
Izgon Italijanov.
Carigrad, 10. oktobra. Na posredovanje nemškega poslanika Marschalla je otomanska vlada suspendirala odgon Italijanov iz Turčije.
Posredovanje evropskih velevlastl.
Carigrad, 10. oktobra. Ministrski svet je sklenil v posebni noti obrniti se do evropejskih velevlasti za posredovanje. Kakor se čuje, nameravajo velevlasti za izgubljeno Tripolitanijo odškodovati Turčijo s končno rešitvijo krečanskega vprašanja v turškem smislu.
TnrSka mobilizacija.
Carigrad, 10. okt. Vesti, da je mobiliziranih 100.000 mož, so napačne. Dosedanja mobilizacija v janinskem in monastirskem vi-lajetu obsega sedem divizij. Za obrambo mest v Mali Aziji so poslane le aktivne čete.
Carigrad, 10. okt. Vlada je poslala ekspedicijski kor i sr J e m e n a proti Eritreji. Na poti je bkolo 30.000 mož.
Pomorska kitka ▼ Egejskem morja?
Rim, 10. oktobra? Tu krožijo vesti o ljuti pomorski bitki med Kreto in Rodosom, ki je končala z zmago Italijanov. Potopljenih je baie 10 turških ladij, italijanska križarka *Re Umberto“ pa močno poškodovana. Uradno potrjene te vesti še niso.
Samomor iz straha pred drakonskimi sodbami.
Dunaj, 9. oktobra. 441etnega pomožnega delavca Jožefa Krizanewskega iz Ottak-ringa so našli včeraj o polnoči obešenega na kljuki vrat svojega stanovanja, Krizanewski se je obesil vsled strahu pred krvavimi sodbami dunajske deželne sodnije. Obtožen je bil, da je šiloma hotel predreti vojaški kordon ob ottakrinških izgredih. Dasi ie bil nedolžen, je vendar pravil svoji ženi, da mu šestmesečni zapor ne odide. Gele noči ni zatisnil očesa. Samomor je izvršil takoj po prejemu sodnega povabila.
Atentat ▼ parlamenta.
Dunaj, 10. okt. „N. W. Tagblatt" poroča, da bo preiskava zoper lesnega delavca Pavlina te dni ustavljena.
Dunaj, 10. okt. Napadalec Nikola Nje-guš vztraja pri svojem priznanju. Sodišče je zaslišalo kot pričo pravosodnega ministra H o-chenburgerja, dalje namerava zaslišati tudi več poslancev, galerijskih obiskovalcev in pa one osebe, ki so napadalca prijele. Sodni psihiatri bodo preiskali duševno stanje Njeguša.
Dunaj. 10. okt. Dane? je izšel uradni protokol o seji posl. zbornice s 5. t. m., ki omenja napad na pravosodnega ministra s sledečimi besedami: „Na drugi galeriji je počilo več strelov. Glasni vzkliki. Velik hrup."
Seja narodno politične konference.
Praga, 9. okt. Danes je bila prva seja narodno-politične komisije. Komisija je izvolila odsek 15 članov, ki ima nalog, da pripravi delo. Za načelnika odseku je izvoljen grof Clam-Martinic.
Zvon nbil tri osebe.
Sofija, 10. oktobra. Z nove zgradbe cerkve sv. Aleksandra je padel zvon in ubil tri osebe.
Krečansko vprašanje.
K a n e a , 9. okt. Krečanska narodna skupščina je bila danes otvorjena v imenu grškega kralja. Poslanci so ploskali in klicali: „Živela združitev z Grško."
Bombni atentat y Tonlonn.
Pariz, 9. okt. Snoči ob 10. je v To u-1 o n u pred neko kavarno eksplodirala bomba, ki je težko ranila pet gostov, mnogo pa jih je lahko poškodovala. Škoda je velika. Vse šipe so razbite, sprednja fronta hiše in sosednjih poslopij poškodovana. Policija trdi, da gre za anarhistični atentat. Pristaniški delavci so sklicali ljudski tabor in vzlic prepovedi v sprevodu korakali po mestu.
Ponesrečena monarhistična zarota na Portugalskem.
London, 10. oktobra. Vesti s Portugalskega potrjujejo, da se je monarhistična protirevolucija izjalovila. Portugalska vlada meni, da je bil to poslednji poskus strmoglavljene monarhije, da si osvoji izgubljeno postojanko. Vojaški voditelj monarhistične zarote, Conceiro je pobegnil v Ameriko, videvši, da je vse izgubljeno. Monarhistične čete so od republikanskega vojaštva popolnoma obkoljene, odrezana jim je pot na Špansko. Doslej so ujeli 200 monarhističnih zarotnikov.
London, 10. oktobra. Vesti o polomu monarhistične zarote so napravile na tukajšnje kroge globok utis; splošno mnenje je, d a prepodena dinastija nima več sredstev, da bi še enkrat ponovila poskus.
Lizbona, 10. oktobra. Več kot 7000 osebje zaprtih vsled političnih prestopkov; ponajveč duhovniki in bivši častniki. Od 30. septembra je dala vlada zapreti okolo 2000 oseb.
Lizbona, 10. oktobra. Vojni minister je odstopil; njegov naslednik je dosedanji policijski načelnik Albert Vilviera.
L i z b o n a , 10. oktobra. Zakonoda jalna skupščina je sklicana na 16. t. m.
Aretacije revolucionarjev na Baškem.
Moskva, 10. oktobra. Tajna policija je zaprla osem oseb, med njimi več zdravnikov. Iz zaplenjene korespondence je razvidno, da so vsi člani socialno-revolucionarne stranke. Med aretiranci je tudi prijatelj Bagrova.
Listnica opravnlštva.
Kenosha, Wis, Anton Košič 314 Hauson St., 30 K smo prejeli od „Anglo-Oe-sterreichische Bank" meseca avgusta po naročilu „American -Express“ poslano od John Zeusa. Nikjer pa ni bilo razvidno, da je to Vaša naročnina. Sedaj je stvar v redu in pri čnemo takoj s pošiljanjam lista. — Pozdrav.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Dobro računale!
in prav izvolile ao one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim mlinčkom" Iz zagrebške tovarne. — Kakovost .,pra-i : Franckase Je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost najkrepkejša Izkazala.
vega
kot
m
Pozor
Zadnji
da se obnovi naročnina.
m
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
Priporočam svojo bogato zalogo
TU
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
LJUBLJANA, noyo pokopališče
Več čevljarskih pomočnikov
se sprejme v stalno delo.
Ivan Kos
čevljarski mojster v Zagorju ob Savi.
cilindre »n čepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
priporoča
IVAN SOKLIČ, Ljubljana
JPod Trančo št. 2.
A. Rasberger
Ljubljana, Sodnijska ulica 5
Nič ne pomaga! Moji gramofoni in godbeni avtomati : so le najboljši!:
[1
3E
::	Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
• • • •
se priporoča
]E
Največje podjetje kotifekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernato
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima ie začetkom sezije
nad 30.000	kom.
po najniijih cenah — in to:
and 5000 kom. najfinejšiB oBIek za gospode „	2000	„	najfinejšift površnikov, šport-
ni R in zim s kili sukenj „ 3000	„	pelerin
Solidna postrežba!
nad 2000 kom. posamezn. Slač in te/oonikoo „ 3000	„	oBIek za dečke in otroke
.. 15000	„	najmodernejše	konfekcije	za.
dame in dekliee.
Priznano nizke cene!
,SLAVIJA*
VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI,
ki je itajvečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ Ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbijenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Žlvljenske police banke .Slavtje* so neizpodbitne in nezapadljive. Omotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispe« k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 64,000.000*— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom žtvljenskega oddelka l( 2,496.719*—. Kapitalij in škod pa Je do sedaj izplačala K 109,366*861*—. — Vsa pojasnila daje ter cenike In razkazila razpošilja drage volje In poštnine presto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
C. kr. državna obrtna šola v Ljubljani.
Šolsko leto 1911-13 se prične 6. novembra.
Letos se otvorijo naslednji oddelki:
I. Delovodska šola mehanlčnp-tehnlčne smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja 2 leti.
II. Šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja 5 mesecev. Dalje V h mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred skušnjo za zidarskega mojstra.
III. Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja 1 leto.
IV. Šola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V. Specijalni kurzi za obrtnike in sicer za prostoročno, geometrijsko in projekcijska risanje, za strojeslovje in strojno risanje, za strokovni pouk in strokovno risanje za mizarje, za strežnike parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traja 3—7 mesecev.
VI. Javna risarska In modelirska šola.
VII. Ženska obrtna šola z oddelki za perilo, za obleke in za umetno vezenje. Vsak oddelek ima 2 letnika. Poleg teh dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje.
VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtno-nadaljevalnih šolah.
Sprejemni pogoji:
Za oddelke I., II., III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsaj 17 let in učno izpričevalo dotičnega obrta.
Za oddelke IV. in VII.: Dovršena ljudska šola in starost 14 let.
Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole; za specijalne kurze se bode čas vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega leta.
Natančnejša pojasnila daje podpisano ravnateljstvo.
V LJUBLJANI, 6. oktobra 1911.
C. kr. ravnateljstvo.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
Telefon štev. 169.
v Ljubljani
Telefon štev. 109.
priporoča ivoje
Izborno pivo ir sodcih in steklenicah.
  ........... Zaloga	t	Spodnji	Šiški.	 ■—