Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7 —, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova S)oba Cena 1 Dln. Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščcne notice s številkami so plačljive. Štev. 4. Celje, pondeljek 13, januarja 1930. Leto XII. Slovenija se je poklonila Poklonitvene deputadje \v. dravske banovine, ki so se odpeljale v petek zvečer iz Slovenije, so prispele v Beo- ' grad v soboto ob 9. dopoidne. Celjsko niesino občino so zastopali župan g. dr. Goričan, podžupan dr. Ogrizek, obč. odborniki prof. Mravljak, dr. Vrečko, Posavec in Rebeuschegg, okoliško občino pa župan g. Mihel- čič in pod&upan g. Kukovec. Vseh de- legatov iz Slovenijc je bilo 200 in so zastopali 11(5 občin. Po prisrčnem sprejemu deputacij na beograjskem kolodvoru je sprejel predsednik vla- de general Živkovič ob 11. dopoldne Ijubljanskega župana dr. Puca, ma- riborskega dr. Juvana, celjskega žu- pana dr. Goričana, ptujskega župa- na Brenčiča, novomeškega dr. Rcžka in kranjskega župana Pirca, popol- dne pa so župani slovenskih mest po- setili beograjskega župana Miloša Savciea. Oficijelen sprejem vseh de- putacij se je vršil ob 16.20, ko je pri- spel vlak z deputacijami iz dunavske in drinske banovine. Na kolodvoru je pozdravil goste podpredsednik beo- grajske občine inž. Vojislav Zadjina in mlad dijak, zahvalili pa so se ljub- ljanski župan dr. Puc, subotiški žu- pan dr. Matijevič in sarajevski pod- župan dr. Davidovie. Po pozdravu se je razvil slovcsen sprevod po beo- grajskih ulieah. Včeraj dopoldnc se jo vršila dcpu- tacijam na cast na univerzi slavnost- na akademija, ob 1. popoldne pa je bil prircjen delegatom iz vseh treh banovin, ki jih je bilo nad 600, slav- nosten banket pri »Srpskem kralju«, pri »Rusfcem carju« in v »Bristolu«. Na banketu pri »Srpskem kralju« ko govorili beograjski župan Savčič, sa- rajevski župan Mutavelič, ljubljan- ski občinski svetnik Ivan, Hribar, no- vosadski župan dr. Borota, kragu- jevški župan Kalanovič", kranjski žu- pan Pirc« zastopnik sarajovskih de- lavcev Preček, predstavnik šabca Pavlovic in dr. S. šečerov iz Velikega Bečkereka, na banketu pri »Ruskem carju« pa bcograjski podžupan di1. Miroslav Stojadinovic, predstavnik Sarajeva Perišič, celjski župan dr. Goričan, mariborski župan dr. Juvan in drugi. Celjski župan dr. Goričan je v svojem govoru omenjal, da jo bilo Celje že v davnih časih vezano po celjskih grofih s Srbijo in da je stalo trdno na braniku jugosloven- stva proti Turkom in Habsburžanom. Danes imamo veliko Jugoslavijo, za katero smo dolžni Nj. Vel. kralju ve- liko hvalo. Ob pol šestih je Nj. Vel. kralj spre- jcl deputacije iz dravske, dunavske in drinske banovine v svečani avdi- jcnci, ki je trajala dve uri. Prvi je v iskronih besedah pozdravil Nj. Vel. kralja v imenu drinske banovine sa- rajevski župan Asimbcg Mutavelie", Tiato v imenu dravske banovine ljub- Ijanski župan dr. Dinko Puc in v imenu dunavske banovine novosad- ski župan dr. Branko Borota. Ljubljanski župan dr. Puc jo v svojem govoru najprej orisal zgodo- vino ter borbo Slovencev za svobodo in jugoslovenstvo in nadaljeval: »Po zaslugi nekaterih mož-prero- kov, srbskega junaätva in rodu Ka- radjordjevičev smo prišli do zažclje- ne svobode! Kako velik čas je bil to! Ko je vsa zemlja trepctala navduSe- nja, ko smo brisali s his zriake sto- letnega sužcnjstva, ko so tudi naj- vcčji skeptiki postali nacijonalisti, ki so s solzami v očeh pozdravljali na- rodno zastavo! Ali ni bil trikrat sre- čen ta rod, ki je dočakal uresniČenje svojega ideala, doeakal Jugoslavijo in ki je mogel pozdraviti svojega pr- vega narodnega kralja? A kako na- glo smo pozabili nauke, ki nara jih daje zgodovina slovanskih narodov: da more obstati samo tista država, katere ne razdirajo s'trankarske stra- sti in v kateri se marljivo del a in dobro upravlja. V brezplodnih parti- zanskih bojih snxo uničevali narod- no blagostanje, pod krinko demokra- cije snio pripuščali, da se je gubilo bogastvo naše zemlje. Šli smo navz- dol. In zato smo danes prišli pred Vas, Veličanstvo, da se Vam kot de- legati občin v dravski banovini za- hvaliino v imenu vseh Slovencev, da ste še ob pravem času z zgodovin- skim činom od si. januarja 1928 rcšili državo in narod pogibelji. Zahvalju- jemo se Vam tudi za akt od 3. okto- bra, ki pomenja novo dobo v državni upravi in ki tvori logičen zaključek riašega stremljenja. Prišli smo, da Vam v imenu Slovencev izrečemo popolno udanost in zvestobo, da ta pred Vami proklamiramo svojo soli- darnost z vsem našim narodom, združcnim v Jugoslaviji ter da pove- vno vsemu svetu, da verujemo v nje- no veliko bodočnost pod Vašim žez- lom! Mi želimo iz vsega srca, da Va- se Veličanstvo dovrši zaCeto delo, da vzpostavite slogo med brati, da utr- dite državo na znotraj in ji priborite ugled in sijaj naprain zunanjemu svetu, kajti neločljivo smo vezani z Vami in s to državo. Le v njej mo- ronio najti svobodo in popolno ena- kopravnost! Vaše Veličanstvo! Pri- naäam Vam v dar največ, kar ima- mo: naša srca, našo vdanost, našo ljubezea. Naj živi naš narodni kralj Aloksander I.« Po govorih, ki so bili sprejeti z burnimi ovacijami kralju, Jugosla- viji in kraljevskeinu domu, je povzel besedo Nj. Vel. kralj in dejal: »Od srca se vain zahvaljujem za lepe }>ozdrave in za izraze zvestobe in vdanosti. Posebno mi je drago, da vas vidim v svojem domu in da vas lahko pozdravim skupno kot pred- stavnike drinske, dravske in dunav- ske banovine. S posebnim zadovoljtvom pa slišim od vas, kakor sem te dni slišal tudi od prcdstavnikov ostalih banovin, da je prebivalstvo pravilno razumelo in pojmilo potrebo izpremembe v dr- ¦?.avni upravi. Drago mi je, ker so uvi- deva, da se je krenilo na boljšo pot, na pot čvrstega, mirnega razvoja in napredka kraljevine Jugoslavije. Moja je želja in moja prizadevanja gredo za tern, da. se vse zdrave sile usmerijo h konstruktivnemu delu v poln? enakosti, ravnopravnosti ter v bratski ljubezni, da bi se mogle raz- viti vse lepe posebnosti našega spo- sobnega naroda. Moja skrb je, da kraljevska vlada in vsi javni organi s svojim delom in pravičnim izvajanjem zakonov utrejo pot ugodnim pogojem za na- predek in blaginjo poedincev, kakor o'sialiii zajednic, udruženj, obfiin, sre- zov in banovin, h katerim pripadate. Nafi narod zasluži zaradi svoje d©- lavnosti in svojih vrlin ter zaradi žrtev, ki jih je doprinesel za pravico in pravičnost ter za skupno kulturo in srečno življenje, da lahko v miru živi in da se gospodarsko in kulturno vazvija in utrjuje. Ponesite moje kraljevske pozdrave na svoje domove in vsemu dragemu prebivalstvu vaših banovin. Recite, gospodje, med potjo in do- ma recite vsem in vsakomur, da vas nobene rneje, niti razdvojenost v pre- teklosti, niti Dunav, Sava ali Drina ne bodo več razdvojile, marveč da vedno spajajo in združujejo narodni interesi in narodne duše v nerazde- 1 ljivo celoto — Jugoslavijo, ki je ni- j koli nihče ne bo mogel razdvojiti. S temi željami vas pozdravljam! Ži- | veli!« ; Ko so se viharne ovacije, ki so sle- j dile tern kraljevskim besedam, po- i leglo, so bili Nj. Vel. kralju predstav- | ljeni posamezni delegati, s katerimi ! se je kralj prisrcno razgovarjal ter se informiral o lokalnih potrebah in željah, o zadovoljstvu naroda, o le- ' tini in drugih stvareh. | Ponoči so mnogi delegati odpoto- vali iz Beograda. Posebna delegacija /astopnikov vseh treh banovin je da- vi oašla na grob Neznanega junaka na Avali, nato pa h grobu kralja Pe- tra na Opleveu in na obeh grobovih polozila vence. Siovenija se je na zelo prisrčen na- Cin poklonila svojemu velikemu vla- darju. Pridobnina za leto 1930 Davčna uprava v Celju objavlja naslednji poziv za vložitev davčnih prijav glede dohodka od podjetij, obi#atov in samostalnih poklicev v svrho odmere pridobnine za leto 1930.: Vsa podjetja, obrati (trgovski, in- dustrijski, obrtni) in vse osebe, ki se bavijo s samostojnimi poklici, kakor tudi vse druge, pridobnini zavezane osebe morajo v času od 5. januarja do 5. i'ebruarja 1930 vložiti prijavo dohodka, ki so ga v svojem obrato- vanju dosegle v letu 1929. Prijavo je vložiti posebej za vsak obrat, a ravno tako posebej za vsako vrsto poslovanja, n. pr. trgovec, ki ima centralo in filijalko, ima vložiti posebno prijavo za centralo in po- sebno za filijalo. Ako ima trgovec s kolonijalnim blagom obenem tudi pravico, da toči pijače, ima vložiti posebno prijavo za trgovino s koloni- jalnim blagom in posebno za točenje pijač, ali ako se bavi krojač obenem tudi s prodajo izgotovljenih oblek, mora vložiti posebno prijavo za do- hodek iz krojaške obrti in posebno prijavo za dohodek od prodaje izgo- tovljenih oblek. Rudarska podjetja, zavezana temu davku, vlagajo poseb- no prijavo za vsak rudnik in posebno prijavo za vsak samostojen pomožen rov. Prijavo morajo vložiti tudi one ose- be, ki so po čl. 46. zakona o neposred- nih davkih oproščene tega davka. — Obrazee davčne prijave se lahko dobi Tast Kondeiik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. Z avlorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 33 S temi besedami se je pogledala v zrcalo in je zopet uprla zvedav po- lled na mater in hčer, kakor bi pri- merjala svojo frizuro, ki si jo je sa- ma »apravila z umotvorom strokov- njakinje. Teta Katinka je bila oble- -Čena v temnomodro svileno obleko ostarcle modo in v lasel» nad levim ušesom ji je tičala velika, umetna rdcCa roža. Pepica je nicdtem vrgia stran rju- ho, v katero se je pri Cesanju zagrni- la in je hitcla sodaj v zadnjo sobo, da bi se — kolikor bo mogoče — oblekla prej nego pride oCe. »Delaj, punca«, jo je priganjala mati, »da bomo gotove. Ure poteka- jo.« Teta Katinka je zvedavo zlczla za Pepico, da bi videla, kaka bo, in se- daj, ko se je vrnila, je rekla gospej Kondelikovi: »To je prijazna obleka, tako nežno zelena. In to je barva nade«, je pri- stavila. Gospa Kondelikova se je ozrla na svakinjo in je rekla pomenljivo: »To je sedaj njena barva, draga Ka- tinka.« Teta Katinka je uprla na gospo ta- ko radoveden pogled, kakor bi hotela z očmi slišati, kar morda niso uäesa dobro razumela, in gospa Kondeliko- va je razumela to vprašanje in je potrdila svoje besede: »Da, Katinka, Bogu bodi hvala. To- da ničcsar ne pravi.« »Jezus, Marija!« je zašepetala Ka- tinka radostno in je prijela gospo Kondelikovo za roko. »Ali ti nisem rekla? Ali nisem imela prav? Srečna oseba — srečna mati in babica! Moj Bog, moj Bog, sarno da bi to zdrava dočakala!« VenCek in ta novica — to je bilo za tcto malo preveč naenkrat. Bila je kakor na trnju in jezilo jo je samo, da ne sine iti takoj k Pepici in jo ob- jeti in poljubiti. Toda, kar ni mogla povedati z besedami, je povedala z oCmi, ko so je Pepica vrnila iz sobe in mlada gospa bi morala pasti na- ravnost na glavo, ce ne bi uganila, da jc mamica njcno sladko tajnost izdala tetici. Tetine oči so jo gladile, poljubovale, božale in se niso odvr- nile od nje. Pod temi pogledi, ki so se trudili biti kar najopreznejši in ki so bili nasprotno najnadležnejši, je Pe- pica zardela in ni vedela kam z gla- vo. Slednjič ni mogla več prenesti te igre loviti slepe miši Ko je zopet do- bila tak dobrikajoč pogled od razve- seljene tete, se je obrnila, ko je ma- mica za trenotek odskočila, naglo k nji in je zaklicala: »No, da, tctica, je že tako! Kaj je to kaj Cudnega? Saj sem skoro že dva meseca omožena!« In tu je bilo teti Katinki kakor oni princezinji v pravljici, ki je bila s ča- rovno besedo oproščena kletve. Za- grabila je Pepico za glavo, pritisnila ji je tak poljub, kakor bi jo hotela zadušiti in je skoro zaihtela: »Zakaj pa ne bi zaupala tudi stari teti? Saj sem tvoja druga mati . . .« »Jezus, Marija!« je kriknila Pepica. »Moji lasje, tetica!« »Kako rebelijo imate pa tu?« se je odzval globok glas pri vratih in na pragu je stal mojster Kondeiik. »No, livalfi Rogu, dami ste gotovi. — Kje pa je mamica?« »Tukaj, stari«, in gospa Kondeliko- va je šumela v srebrnosivi obleki « sobo od druge strani. »Glej, da boš ti o pravem času pripravljen.« Mojster je zginil v spalnico. Gospe so si popravljale vzajcmno na sebi poslednje potrebne stvari, sti- kale se in zopet odnehavale, ravnale gube in opazovale, ali ne gleda kje ven belo spodnje krilo, zatlačile so končke oprsnega traka, poskušale gumbe pri rokavicah, da ne bi v zad- njem hipu odleteli, vrtele se z noga- nii v Cevljih, Ce se niso kje zgubančile nogavice, da jih ne bi potem tlačile — skratka, dokončavale so poslednjo potrebno apreturo. In teta Katinka je vpraševala zdajpazdaj mater in hCer s skrbnim izrazom na obrazu: »Ali nisi preveč stisnjena? Ali lah- ko dihaš? Dokler smo doma . . .« Vse te stvari so se vršile s tiho, ka- kor šepetajočo naglico, da bi očeta poleg ne razdražile. Toda mojster je skrbel zase in hitel je, da se ne bi moglo reči, da dolgo del a. Bil bi rad gotov, predno pride Vejvara. In po- srečilo se mu je to. Komaj je pripe- njal ovratni robec in oblekel Crno suknjo, ko je prišel Vejvara v polnem lesku. Bilo je četrt na osem. Gospod Kondeiik je stopil z zimsko suknjo v roki v obednico in je zakli- cal: »Nazdar, Vejvara — brigada je pri- Slran 2. »Nova Doba« 13. I. 1229. Štov. 4. pri claveni upravi v Celju za ceno, ki je na njem označena. Prijavo ima izpolniti in vložiti: .1. lastnik podjetja ali obrata, ozir. oseba, na koje račun se obrat vodi; 2. v slučaju zakupa zakupnik; 3. ako ima obrat več lastnikov, vsi skupaj; 4. za nedoletne njih starši ali varu- hi; 5. za mase njih zastopnik. Prijavo vloži lahko tudi druga ose- ba, ki jo je za to daveni zavezancc s specijalnim ali generalnim pooblasti- lom pooblastil. Prijavo jö treba izpol- niti v vseh rubrikah po vrsti kot sle- de v tiskovini in sicer jasno in detaj- lirano. Ker je podvržen davku enoletni či- sti dohodek, ki ga je daveni zaveza- nec dosegel v minulem poslovnem letu, se priporoča vsem davčnim za- vezancem, da ta dohodek točno pri- javijo, da se izognejo kazenskim po- sledieam netoCnih napovedi. Kot eno- letni čisti dohodek je smatrati kos- mati (bruto) dohodek, zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za obratova- nje v podjetju ali poklicu. Izdatki, ki niso v zvezi z obratom, temveč slu- žijo za vzdrževanje lastnika, njegovc rodbine ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V interesu davčnih zavezancev je, eta prilože prijavi potrebne dokaze, osobito začetno in končno inventuro ozir. račun zgube in dobička ter bi- lanco, korespondenco in slieno, ako vodijo trgovske knjige, dalje potrdila državnih in samoupravnih oblasti, denarnih zavodov itd., s čemer se mo- re pravomočno dokazati točnost iia- vedenih podatkov. Obrtniki, rokodel- ci naj v prijavi izjavijo, ali se more- biti ne bavijo obenem tudi s prodajo izgotovljenih nabavljenih predmetov, ali delajo s pomočjo strojev na po- gon in koliko pomočnikov imajo za- poslenih. Osebe, ki so prevzele delo v akord, naj to v prijavi navedejo. Pri- javo je vložiti neposredno ali po pošti pri oni davčni upravi, odnosno pri onem občinskem uradu, v cigar ob- močju se obrat nahaja. Kdor ne vlo- ži prijave v zgoraj označenem roku, mora plačati 3% odrnerjenega osnov- nega davka kot kazen; ta kazen se poviša na 10%, ako ne vloži prijave niti na ponovni pismeni poziv v teku 8 dni. Onega, ki poda v prijavi z na- menom, da se izogne obdavčenju, ne- resnične izjave ali zataji kak pred- met ali vir dohodka, zadenejo kazen- ske posledice čl. 142. zakona o nepo- srednih davkih. Osebe, ki ne znajo pisati ali prijave izpolniti, dajo lah- ko davčno prijavo na zapisnik bodisi pri davčni upravi ali pri občinskem uradu. Osebarn, ki vlože prijavo, se da pismeno potrdilo o prejemu. Stanovante lepo, zračno, obstoječe iz 4 sob, kuhi- nje, kopalnice in pripadajočih pritiklin ter lep lokal se odda s 1. febr. 1930. Na^lov v uoravi. W"?*. v /a ... d Prva uprava novega Sokola. Mi- nister prosvete Boža Maksimovie in minister vojske in mornari.ee general Stevan Hadžič sta v soglasju s pred- sednikom vlade imenovala pryo upravo Sokola kraljevine Jugoslavi- je. Podstarešine so: Engelbert Gangl, oblastni šolski nadzornik v p. v Ljub- ljani, Gjuro Paunkovie, generalni ravnatelj »Rossia Foneiere« v Beo- gradu, Laeko Križ, upravitelj mest- nih stanovanjskih hiš v Ljubljani in dr. Pavel« Mergentaler, odvetnik v Osijeku. Naeelnik je dr. Viktor Mur- nik, tajnik zbornice za TOI v Ljub- ljani, njegova namestnika Miroslav Vojinovič, referent ministrstva pro- svete v Beogradu in Dragan Mrzljak, zastopnik ravnatelja Prve hrvatske štedionice v Subotici. Naeelnica je ga. Elza Skalarjeva, privatna urad- niea v Ljubljani, njeni namestni'ci ga. Dana Ilic'eva, gimnazijska na- stavnica v Beogradu in gdč. Micika Šulc, ueiteljiea v Osijeku. Preclsed- nik prosvetnega odbora je dr. Vladi- mir Belajčič, predsednik prvostopne- ga sodišča v Novem Sadu. Dalje so imenovani člani uprave in revizorji ter njih namestniki. Upravo Sokola kraljevine Jugoslavije tvorijo preiz- kuseni sokolski delavei. V sinislu za- kona je prvi podstarešina g. Gangl obenem zastopnik starešine Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in poslevo- deei elan glavne uprave. Tretji pod- starešina Lacko Križ je bil v Hr- vatskem Sokolu vnet zagovornik ide- je združitve Sokolstva. Tajniške po- sle bo vršil clan zvezne uprave Ante Brozovic, tajnik ministrstva notra- njih zadev v Beogradu. Prva seja zvezne uprave SKJ se bo vršila v par dneh. Na tej seji bo najbrž tudi izvr- šeno imenovanje župnih uprav. No- va uprava bo takoj nadtiljovala pri- prave za sokolski zlet v Beogradu. d Novi dvorni da mi. Nj. Vel. kra- ljiea je imenovala go. Krunico Srski- eevo, soprogo ininistra pravde in go. Eleonoro Svrljugovo, soprogo mini- stra finane, za častni dvorni dami. d Minister Savkovič f. V nedeljo ob petih popoldne je umrl na Dunaju v sanatoriju Low minister za javna de- la g. Stevan Savkovič v starosti 46 let. Minister javnih del je postal 6. januarja 1929 in je v enem letu mi- nistrovanja izvršil mnogo koristnega za državo. d Otvoritev železnice Rogatec— Krapina. V soboto 11. t. in. je poseb- na komisija preglcdala progo Roga- tee—Krapina. Redni osebni in tovor- ni promet na novi železniški progi bo v kratkem otvorjen. (1 članarina za Emelijsko družbo. Kmetijska družba v Ljubljani objav- lja: Glavni odbor je sklenil, da se (ilanarina za leto 1930. po 20 Din za vsakega člana mora plačati najkas- neje do vštetega 15. t. m. Ker je le še par dni do tega roka, ponovno po- zivamo načelništvo podružnic, da po- bercjo od Clanov elanarino, kineto- valce pa, da jo neniudoma vplačajo. Opozarjamo, da se bodo obeni zbori podružnie vršili na podlagi tistih red- nih članov, ki bodo do 15. t. m. pla- eali elanarino. d Dvojc zelexniskih nesreč zapore- iloma. V sredo 8. t. in. ob pol osrnih /jutraj sta se na postaji Bianca pri Suvniel križala zagrel?ški osbeni vlak iii brzotovorni vlak, ki je vozil proti /.agrebu. V gosti megli pa je tovorni vla'v zara. uro zjutraj se je pri- petila v Rajhcnburgu zopet železniš- ka nesreča. Lokomotiva tovornega vlaka, ki je vozil v Zagreb, je trčila v zadnji, k sreči prazni vagon zagreb- škcga osebnega vlaka, ko je vozil na drugi tir. Materijalna Skoda ni veli- ka. (I Epileplik zmrznil. Dninar Janez Jelpn iz Št. Vida nad šoštanjem se je vrafal 6. t. m. zvečer od nekega oddaljenega soseda proti domu. Je- len, ki je bil božjasten, je dobil v gozdu napad. Padel je po bregu in obležal na ustih. Drugi dan so ga na- sli zmi'zlega. d Dunajska vremenska napoved za torek 14. januarja: Izpremenljivo, mi- lo vi'cnie, na jugu večinoma jasno, na gorah sncžni viharji. c Mcdicinski pies v Celju, ki se je vršil v soboto 11. januarja v dvora- nah Celjskega doma, je bil brez- dvomno tako glede izbrane udeležbe kakor glede lepote in okusnosti aranžmana prvovrstna elitna prire- ditcv te sezone v Celju. Obsežna ples- na dvorana s stranskiini prostori in galerijaini je pod veščo roko aka- demskega slikarja g. Modiea in izku- s'eno pomočjo g. dr. Vrhovca dala ve- eeru izrazit značaj medicinske prire- ditve, ki so ga dopolnili še okusno in bogato opremljeni šotori, v katerih so stregle naše narodne dame. K animi- ranemu in prijetno se razvijajočemu plesnemu delu večera je odlično pri- pomogla Negbdetova godba iz Ljub- ljane in vodja plesa g. plesni ueitelj Černe. Kakor čujemo, je tudi gmotni uspeh te prireditve, koje čisti dobi- ček je bil namenjen izpopolnitvi me* dicinske strokovne knjižniee, nad vse povoljen, kar pač lahko služi ne- umorno marljivemu prinravljalnemu odboru v polno zadoščenje. e Na Ljudskem vseučilišču v Celju predava danes, v pondoljek' 13. in v pondeljek 20. t. m. ob 20. uri g. prof. Osip Sest iz Ljubljane »o sigurnem nastopu doma in v družbi«. Pričako- vati je, da bodo obiskali Celjani in ckolieani to zaniniivo in koristno predavanje v čimvečjem številu. Pre- davanje se vrši v risalnici deške me- šeanske sole. e Iz državne službe. G. ivo Metlika, bivši ravnatelj zavoda za slepce v Ko- čevju, ki je bil začasno dodeljen k razpuščenemu invalidskemu domu v Celju, je imenovan za uradnika pri soeijalno-politiCnem oddelku dravske banskc uprave v Ljubljani. e Poroka. V nedeljo 12. t. m. popol- ilnc se je p°ro&l v Petrovčah znani eeljski tovarnar pohištva g. Franjo Vehovar z go. Darinko Koeevarjevo, posestnico v Sevnici. Narodnemu pa- i'u naše iskrene čestitke! c Kalo jufloslox'. sester v Celju se prav prisreno zahvaljuje ge. dr. Raj- hovi, gdč. Plzäkovi, ge. in g. dr. Watz- keju, g. polk. Kosticu in g. ravnatelju Schisfrerju za ljubeznivo sodelova- nje pri koncertu 9. januarja. Škoda, da celjsko občinstvo ni posetilo tega lepega večera v večjem številu, zlasti kor je eisti dohodek namenjen feri- jalnemu domu ob inorju. c Umrl je v soboto 11. t. m. v Celju (Na okopih 9) bivši eoljski trgovee g. Josip Matič v starosti 80 let, v ne- deljo 12. t. m. pa jo umiia v eeljski bolnici ga. Marija Plavc, posestnica s Polzele, v starosti 60 let. N. p. v m.! c Opozarjamo na domačo veselico v prid Dijaski kuhinji v Celju, ki se vrši v soboto 18. t. m. zvečer v restav- raeiji »Narodni doni«. r Učinkovita obramba in !ek zopar grlobol, hri | .>avost, prehlad, nahod. I jikutne in kronične f bronlnte. katarje, hripo, influtjpco, naduho in 2asoplost so razkužilne p a s t i 1 j e „VALDA" Neizogiten pogoj. Za- [htevajte st.rogo v vsehi ekarnah in drogerijah zvirne pastilje ..Valda"* samo v Škatljicah z Tiüpisom „VALD A". pravljena za naskok, udarimo na po- Ije. Poglejte, danes gredo tudi domo- branei —« in je pokazal teto Katin- ko. »In veteranei!« se je odrezala teta Katinka in je kazala na mojstra. »Ti si žvirca, VencoljCek.« »Torej, dame«, je zapovedal moj- ster in si je zapenjal zimsko suknjo, ogrnite plašče in pojdemo. Samo to-le še zapalim na pot . . .« No, to bi lahko pustil«, je pripom- nila gospa Kondelikova. »Vse homo zakajene s tobakom.« »Ne godrnjaj, rnati, jaz pojdcm z Vejvaro za vami.« Mojster Kondelik je že odgriznil koneek smqdke, sklonil se je nad ci- lindrom svetiljke in jc prižigal. V tern trenutku je gotovo zaspal dobri genius, ki je do sedaj bdel nad ' plesniini pripravami — v sobi se je , naenkrat stemnilo. Mojster jo z moč- ! nim pihom ugasnil plamen svetiljke. »Ampak, stari«, je zaklicala gospa Kondelikova. »Da ne mores dati —« Ni dokončala. Na mizi se jo nekaj prekotalilo. »Kaj pa delaš, Kondelik?« je krik- nila gospa tesnobno. »Kaj delam! Vžigalice iščem — tu- kaj nekje so bile.« »Toda nekaj si prevrnil —« »Ko je tu polno te brkljarije!« je godrnjal mojster jezno. Sedaj je za- del s prstom na nekaj mokrega. »Nekaj tu teee«, je rekel skoro bo- jeee, kakor bi govorila iz njega slaba vest. »Jezus, Marija — to je olje za lasc!« je zaklieala gospa Kondelikova. In teklo bo na preprogo . . .« In kakor navadno, da se pozabi na najbližja sredstva in pomoC, ni prišlo v torn trenutku tudi gospej Kondeli- kovi na misel, da bi skoeila po sve- tiljko v kuhinjo, ampak priskočila je k mizi in iskala mastno kalužo, da ne bi tekla na preprogo. In ko se je dotaknila mokrega, ji jo prišlo na mi- sel najboljše obvarovalno sredstvo. »Hitro, Pepica, pomažimo s tern lasc . . . Daj sem roko — previdno — tukaj je to------« »To tudi jaz lahko napravim«, se je ogiasila teta Katinka in je tipaje z rokami obstala poleg Pepieo. »Kondelik«, jc zaklicala gospa, >;pomaži se malo po laseh, ko si že razlil----------« »Dovolite, mamica, kje pa je to?« se jo oglasil Vejvara dobrovoljno in je stopical k mizi. Vsi so utihnili. Bilo je sliSati samo globoko oddihovauje gospe Kondeli- kove, sopenje gospoda Kondelika, mlaykanje po mali kaluži in menca- nje z dlanmi. »Samo pazite, da se nihče ne po- kaplja«, je prei-ušila tišino gospa Kondelikova. »Kaj roke — te se umi- jojo in lasem to ne škodi!« »Ampak luoja frizura«, je rekla Pe- piea tesnobno. »Se že še počešeš«, jo je mirila ma- ti. »Pokvarjena preproga — to bi bi- la voeja Skoda. Presneto puhanje!« »Ko nieesar ne pospravite!« se je branil mojster jezno. »To je ženski red!« Gospa Kondelikova jo utihnila, da ne bi prepir postal hujši. In sedaj se je slednjič spomnila na kuhinjo. »Katinka, Katinka!« »Kaj želijo?« je vprasala Kntinkn zLi zaprtimi vrati. »Ne vpraSujto dolgo in pojditc sem /. lučjo!« Dui-i so se odprle in kakor angel re- šitve se je pojavila Katinka, s kuhinjsko svetiljko v roki. Skupina, ki je otirala in se maza- la, je oil osu]>losti in strahu okame- nela. »Za božjo voljo«, je krikriila gospa Kondelikova, »to ni olje!« »Ne«, je potrdil Vejvara maloduš- no in je držal roko strain od ,sebe, »to jc ernilo . . .« Katinka je dvignila svetiljko koli- kor je mogla, izbuljila oei in — ni razumela. Nič drugega ni mislila kot da gospoda tu čara in po hrbtu jo je sjaclcicl nn-iiz. Nad mizo je bilo pet parov stegnjenih rok. Pet parov dla- ni in vse te dlani so bile erne. Okoli ugasle svetiljke na mizi jo bila v vseh smoreh razmazana erna kaluža. »Me, Iirani« lus-je gospoda Kondelika so popolnoma zginili pod frnim mazi- lom, in niti njemu niti komu druge- mu se ni svetila pod lasmi bela ko- ža. Naravnost strašna pa je bila teta Katinka, ki se je vneto mazala že od polovice čela, in Vejvarovi senci sta bili pokriti s črnimi ornamenti. Prvi, ki se je zbudil iz osuplosti, je bil mojstcr Kondelik, ki je zagrmel: »Tristo hudičcv — kje pa se je vze- lo to frnilo! Kdo pa sploh pri nas kaj pise ... !« Štev. 4. »Nova Doba« 13. I. 1929. Stran 3. € Vlomi v Celju pojasujeni. Kakor znano, je bilo v zadnjih mesecih izvr- šeno v Celju več drznih vlomov. Tako so odnesli vlomilci 24. oktobra 1. 1. iz tratike g. Pika na Kralja Petra eesti tobacnih izdclkov, kolkov in znamk v vrednosti 10.814 Din, v noči na 1. de- cemfoer iz izdelovalnice perila, last ge. Pernatove, v Zrinjskega ulici pe- rilo in platno v vrednosti 8.55-4 Din, v noči na 16. decembra iz delikalesne trgovine g. Zanyja v Prešernovi uli- ci delikatese v vrednosti 2.575 Din in v noči na 20. decembra iz gostilrio »Pri mostu« denai-, pijačo in oblačila v vrednosti 1.588 Din. Sedaj se je po- srečilo priti storilcem na sied. Ne- davno sta bila v Ptuju aretirana 28- letni brezposelni pekovski pomočnik Anton Zrnee iz ljubljansko okoüce in 22-letni delavec Ivan Bahčič iz krške- ga okraja. Pri obeh so našli nekaj stvari, ki so bile ukradene ge. Perna- tovi in »Pri mostu«. Bahčič iraa sve- že zaceljeno rano na roki; vrezal se je očividno na šipi pri vlomu v go- stilno »Pri mostu«. Zrnec je prinescl 31. oktobra, torej par dni po vlomu pri g. Piku, iz Celja večjo množino ci- garet svojemu bratu v Vevče. Izgle- da, da sta aretiranca vlomila tudi pri g. Zanyju. Oba odločno tajita svo- ja dejanja. Celjska policija ju je iz- ročila višjornu dcželncinu sodišču v Ljubljani. <; Rarambol. Ko je v petck zvcčer pripeljal enovprežen voz iz Matija Gubca ulice na Krekov trg, je privo- zil po Aleksandrovi ulici na Krekov trg mestni avtobus. Izgledalo jc, da je nesreča neizogibna, a šofer avto- busa g. Lcskovšek je takoj opazil ne- varnost in brzo okrenil voz na desno proti hotelu »Evropi«. Kljub temu je oje voza zadelo ob bok avtobusa, ven- dar pa škoda ni velika. c Poneverba. Prcd tedni je hodil po Celju 35-lctni brezposelni uradnik Božidar Budin iz Dornberga pri Go- rici in živel na stroškc dobrosrčnih ljudi. Josipu M. v Zavodni, ki ga je spoznal med vojno pH vojakih, je iz- vabil črno, 800 Din vredno suknjo. Obljübil mu je, da mu suknjo vrne v osmik dneh, ko dobi službo v Celju. Budin pa je brez sledu izginil in ž njiin tudi izposojona suknja. Sedaj se je dognalo, da iščo Budina že za- grebško sodižče. c Tržne cene v minulem letu. Mcst- no tržno nadzorništvo v Celju je s.e- stavilo statistiko o gibanju v.en živ- ljenskim potrcbščinam v Celju v letu 1930. Iz statistike posnemamo cene najvažnejSim življenskim potrebšči- nam: Govedina v prvem polietju ki- iogram 16 do 18 Din. v drugem pol- letju 18 do 20 Din, teletina prve štiri mesece 18 do 20, nato do konca leta 20 do 22 Din, svinjina celo leto 25 do 28 Din, slanina 27 do 28.50, prekaje- no meso 27.50 do 30 in 28 Din, mast 32 do 33 in 28 Din, kokoži komad 30 do 35 Din, mleko liter 2.50 do 3 Din, surovo maslo kg 40, 56 do 60 Din, jaj- ca komad 1, 1.50, 1.75 do 2 Din, bel kruh kg 4.50, 4.75, 5 do 5.25 Din, mo- ka št. 0 kg 3.70.3.75, 3.80, 3.85, 4.10, 4.15 do 4.25 Din, kava 44 do 72, slad- kor v kockah 15, 15.50 do 16 Din, na- mizno olje liter 20 Din, milo kg 15.50 do 16 Din, testenine kg 8.50, 9, 10, 11 do 11.50 Din, premog 100 kg 44, 45 do 48 Din, drva m;l 120 Din, kislo ze- Ije kg 4, 5 do 6 Din, salata komad 0.50 do 1.50 Din, italijanska salata kg 10 do 24 Din, ohrovt kg 2.50, 3, 4, 6, 7 do 10 Din, krompir 1.25, 1.50, 2 do 2.50 Din, čebula kg 4, 5 do 6 Din, ja- boika kg 2.50, 3, 4, 5, 6 do 8 Din, riž kg 5 do 12.50 Din. c Nova oznaeba motornih vozil. V smislu novega zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna pod- ročja se po naredbi ministrstva no- tranjih del z dne 12. decembra 1929 spremeni tudi dosertanja označba motornih vozil skladno z novo uprav- no razdelitvijo kraljevine. Dravska banovina iina sedaj znak razlikova- nja 2 z ietnico izdaje tablic. Vsi last- niki motornih vozil morajo vsaj do 1. februarja 1930 prositi pri predstoj- nistvu mestne policije v Celju za do- delitev novih evidenčnih tablic. Proš- nji, ki se vloži na uradni poziv in je torej takse prosta, je treba priložiti dckret o dodelitvi dosedanje evidenč- ne Stevilke in dokazilo o plačani tak- si za leto 1929. in 1930., kolikor je slednja taksa do dne prijave že za- padla. V pro.šnji je treba navcsti tudi vse spremembe, ki so nastale po zad- nji prijavi, osobito pa ime, priimek, poklic in stalno bivališee (cesta, uli- ca, his. štev.) lastnika ali posestnika objekta, istc podatke za šoferja ter stajaHšee objekta (garaža) z oznaebo točnega naslova garaže (kraj, cesta, ulica, hiš. štev.). Ob ploinbiranju no- vih tablic se morajo oddati stare ta- blice dotičnemu oblastvu. Za nove objekte ali pri bistvenih spremem- bah, n. pr. ob predelavi osebnega av- tomobila v tovornega je treba napra- viti prijavo po obrazcu, iki se dobi pri predstojništvu mestne policije v Ce- lju. Zakon naše kraljevine za med- n tt.ro dni promet, ki je bil doslej SHS, je odslej Y (ipsilon) sredi bole ovalne tablice. c. Boboviškovo burko »Radilialna kura«, ki jo je včeraj popoldno upri- zorilo v Celju mariborsko gledališče, je dobiti v vseh knjigarnah. V Celju jo ima v zalogi knjigarna Goričar & Leskovšok. c Razpisana služba. Pri okrajnem sodišču v Celju se sprejme dnevničar zvaničnik - strojepisec proti mesečni nagradi 850 Din. Prošnje naj sc vlože do 14. t. m. pri predstojništvu okraj- nega sodiščn v Celju. c Dijaški kuhinjji v Celju je daro- val Cestni Jože (g. Podgoršek) 50 kg iižola. Srčna hvala! „Radikalna kura" in „Orlov" v Celjsi (K gostovanju lnarxborskega gledali- šča 12. t. in.) V nedeljo 12. t. m. je gostovalo ma- riborsko Nai'odno gledališče v celj- skem gledališču z dvema igrama. Po- poldne so gostje uprizorili od marsi- koga -zaželjeno dr. Doboviškovo bur- ko v treh dejanjih »Lladik.alna kura«. Gledališče je bilo skoro poino, zlasti je bilo mnogo deželanov. Igra, pred- vajana po dobrih igralcih, je žela v Celju uspeh, kot ga je v svoji zamisli zaslužila. Pri čitanju knjige se zdi rloveku marsikaj neko,ko banal no, ko pa je burka odigrana, objameta gle- dalca nehote veseljc in prisrčen hu- mor. Avtor ni mislil s svojo igro na lite- rarni umotvor. Hotel je samo izpo- polniti veliko vrzel v naši narodni dramski literaturi. Sicer je pa »Radi- kalna kura« vredna mnogo večje po- zornosti, kakor marsikateri inozem- ski »kič«. Burka je bila igralsko iz- borno zasedcna. G. Danes kot Bom- bek je podal pravega dobrovoljnega Dolenca in je našel v večnemu mla- deniču konteju Bombelliju, p. d. Tro- bentarju izvrstnoga krokarskega druga v osebi g. Groma. Ga. Dra- gutinoviceva v ulogi ksantipske Cecilije in nad vse naravni, sigurni in originalni dr. Rogän, ki ga je do- vršeno igral g. Skrbinšek, sta igro dvignila visoko nad povprečnost običajne burke. Tudi ostale uloge gclč. UdoviCcve (hGerke Jelke), gdc. Starčeve (vdovice Vande), ge. S a v i n o v e (Etelke), g. I v e 1 j e (po- ručnika) in Pavla Koviča (sluge Jake) so bile dobro izvedene. K efek- tu igre so tudi pripomogli ga. Za- krajškova, gdč. Kraljeva, ga. Založni- kova, gdč. Tratnikova in Pečarjeva ter §g. Rasberger in Gorinšek. Godba g. V. Čandra je melodijozna in skladna z vsebino. lzvajanje pev- skih točk je bilo pravilno. V nekate- rih prizorih so bile manjše motnje, ki pa v celoti niso kazile. Igra je uspela zlasti vsled dobrega igranja in posrečene režije g. J. Koviča. Publika je sprejela to noviteto zelo simpalicno. Na sploSno zahtevo se je pokäzal g. avtor v drugem odmoru na pozornici in prcjel lep šop< ' Zvečer so igrali Granichstaedteno- vo opereto »Oi-lov«, ki se odlikuje po prijetni, melodijozni godbi, dosiim je vsebina precej skrpucana. Režija g. llarastovica in orkester pod vodstvom kapelnika g. Herzoga sta bila pri- merna, dočim je imela razsvetljava majhne defekte. NajboljŠi so bili gdč. U d o v i č e v a kot Nadja, g. I v e 1 j a kot veliki knez, Danes kot Walsh, Harastovi c kot Jefferson, Ras- berger kot biljeter in P. Kovič kot Stepanov. Zbor je bil zopet pre- okoren. Najholj je uspelo drugo de- janje. Scenerija je bila skromna, a z'adovoljiva. Tudi večerna predstava je bila dobro obiskana. — rp — Kino Mestni kino Celje. Pondcljek 13., torek 14. in sreda 15. januarja: »Amor na smcičeh«. Sijajna veselo- igra v 6 dejanjih. V glavnih ulogah Harry L i e d t k e in drugi veliki berlinski filmski umetniki. Krasni naravni posnetki, zimski sport vseh panog. Film za ljubitelje narave in sporta, ki se kosa s filmom »Beli sta- dijon«. Predprodaja vstopnic v trafi- ki ge. Kovačeve v Aleksandrovi ulici. Gospodarstvo g Nj. Vel. kralj pokroviteij ijub- Ijanskega velesejma. Glasom obvesti- la maršalata dvora z dne 28. decein- bra 1929, ätev. 1712., je Nj. Vel. kralj blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad X. ljubljanskim jubilejnim vele- sejmom, ki se bo vršil v času od 29. maja do 9. junija t. 1. ter nad jugo- slovansko šurnarsko in lovsko raz- siavo v Ljubljani, ki se bo vršila od 31. avgusta. g Mednarortna situacija na tržišču k6ž divjadi kaže tendenco navzdol. Glavni vzrok tej depresiji leži v ame- riški denarni in borzni krizi-. Ameri- ka je največji kupec kož divjadi iz vseh delov sveta. Vsled tega je težko verjetno, da bi se cene kožam na sve- tovnih tržiščih v doglednem času sta- bilizirale. Ni pa izključeno, da bodo &e vedno snuciie 6 mencanjem in trenjem periie, ko vendar z Schichtovim RADI ON OM lahko tako enosiavno in udobno perel«? Način je slcdeči: 1. Ohičfljno namnölcanje preko noči, X KfM.sopili S c h i c h t o v R A DIO N v nuxli vodi in periio 20 minut. prc- kuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato veckrüt v i>*rzli vodi dobro izplokniti. Poskusik s«rno enkrat i.. uverili se bodete, da Vam nobena slvär nc pri- pomore do toko • lepega perlia kot nosti nekega 11-letnega dekleta, ki ga I je nedavno hipnotiziral neznan inoš- { ki. Od tedaj se dekletu vsak veCer ] prik.-iže slika tega inoža. Dogodki so t vzbudili pozornost tudi že v zdravniš- kih krogih. Prišlo je Že veö zdravni- I kov v stanovanje j)ismonošc, vendar ves čas niso mogli opaziti nobenega duha. s Proces za obešenčevo vrv. V Pa- rizu se vrši sedaj proces za košček vrvi, s katero se je obesil neki moški. Tožiteljica je silno bogata Američan- ka, obtoženec pa lastnik podjetja za Kdor se želi dobro zabavati in plesuti, naj pride v soboto 18. januarja zvečer v restavracijo Narodni dom kjer se vrši DOMACA VESELICA v prid Dijaški kuhinji v Celja. — Poskrbljeno je za dobra jedila (ko/ine in krofi) in izbrano pijačo. Vstopnina Din 5'— za osebo. Ker s 7. marcem zapustiva restavracijo, je ta veselica obenem poslovilna vese- lica od najinih c. gostov in prijateljev, katerim se priporočava za obilen poset. Vabijo se tudi vsi, ki pomotoma niso prejeli vabila. Karol in Pepca Perc cone kožam navzlic temu porasle. Na kožni sojem, ki se vrši v Ljubljani na velcsejmu dne 27. in 28. t. m., pride mnogo domaCih in inozemskih inte- rcsentov-kupcev. Cim več blaga bo tukaj zbranega, tern ugodnejäe pro- dajne cene bo mogoCe doseCi, ker za inalo množino blaga se tujemu kup- cu pot v Ljubljano ne bi izplačala. Vsled tega naj lovci čimpreje oddajo svoje blago »Divji koži« na velesejnm v Ljubljani, katere naloga je, da skr- bi za ugodno vnovčcnje blaga. Blago se sprejema do 25. januarja. s Fožar v ^etrolejski čistilnicl. Ogromon požar je v sredo uničil tri objckte petrolejske čistilnice v Mo- ravski Ostravi. Ogenj je nastal dopol- dnc vsled cigaretnega ogorka, ki ga je neki delavec po neprevidnosti vr- gcl proe. V enern samem objektu so zgorelo vse zaloge parafina, 200 va- goiipv bencina itd. Skoda znaša več milijonov čoških kron. s Sirahovi v Mši pismonoše. V hiši pismonoše Köchla v Woißonbachu na Ötajerskem so odigravajo že nekaj casa nenavadni dogodki, ki so silno ra/.burili prebivalstvo Gornje štajer- sko. V tej hiži se godo res Cudne stva- !i. V stanovanju pismonoše frßo po ^rakü predmcti iz stekla in porcela- na, čevlji, noži in drugi predmcli sc dvigajo itd. Ne sanio hišni stanoval- ci, tcinveč iudi cela vrsta viglodnih ljudi je že videla te pojave. Domncva se, da so duhovi posledica navzoč- prevažanje pohištva. Soprog dame je prejel dotični konec vrvi od nekega inehiškoga farmerja in mu je od tega trenutka dalje neprestano sijala sre- ča. — Podjetje, katcro je ustanovil svojefasno in je poprej zelo slabo uspevalo. se je nenadoma pričelo mo- gočno razvijati, njegova žena pa je zadela v loteriji velik dobitek. Ne- davno pa je dama zamenjala svoje stanovanje v Parizu ter se je srečo prinašajoči konce vrvi pri prevozu zgubil. Dama je bila vsa obupana. V stiski je nažla določbo zakona. ki pravi, da mora vsakdo, ki mu je bila kaka stvar zaupana, tudi jamCiti za- njo. V lein slučaju torej lastnik pod- jetja za prevažanje pohištva. Dama zahteva sedaj od njega denarno od- Skodnino za izgubljeno vrv v znesku 200.000 Din, kajti po njenem mnenju je bila ta vrv odlofilnega pomena za usodo njenoga življenja. s Smrt isumitelja brezžične telefo- rdje. V Salüburgu je umrl a- rat za brezžično telefonijo. On je tu- di izumil detektor. Ob lanskem jubi- ieju radia je dobil nešteto čestitke znanstvenikov iz vsega sveta. s Velikanska brozposelnost v ^Tem- čiji. Po vesteh, ki krožijo po nemških list-ill, bo brezposelnost v Nemčiji največja v januarju in februarju. Bo- je se, da bo tedaj brezposelnih do dva milijona ljudi. Za državo in za vse j gospodarstvo je ta brezposelnost zelo težko breme. Stran L »Nova Boba« 13. I. 1929. Štev. 4. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne inStalacije, strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 5U-27 Književnost k Dr. Ivana Tavčarja Zbrani spisi. Urodii dr. Ivan Prijatelj. II. zvezek. V Ljubljani 1929. lzdala in založila Tiskovna zadruga. Cena broširani knjigi 84 Din, poifranc. 108 Din, pošt- nina 4 Din. Nova dokončna izdaja Zbranih spisov Ivana Tavčarja se na- gibljc h koiicu; ob sklepu starega le- la je izšel že drugi zvezek. Na 480 straneh je poleg urednikovega uvo- da in opomb zbranih 7 Tavčarjevih spisov: šest novel ali novelet in en roiiiaii. Vsi so nastali nekako ob kon- (¦ii 70. let. Tavčarjeva mladostna sila jc že prehajala v zrolo inoško dobo. Žar njegove romantične nature je za- čel dobivati blagodejno zmernost, saj se je v takratnein slovenskern slov- stvu ogiašala že realistična pripoved- na uinetnost in vplivala tudi na Tav- Carja. Tako so ti spisi sad plemenite- ga križanja dvehtstruj, kar jim daje svojevrstno barvo, vonj in sočnost. Spisani so kakor nalašč za zimske ve- čere, ko je Citatelj najbolj dojemljiv za roinantične motive. Povest »In | ve'ndar« bo ogrela čitatelja s svojim idiličnim pojmovanjem ljubezni, ki se razpleta v pismih, kakor sploh znaten del roman tičnih ljubezenskih j zgodb. S »Soror Pia« boš stopil v I ozraCje ljubljanskega ženskega sa- mostana z njegovimi zaljubljenimi institutkami. Novela »V Karlovcu« je kakor topla pesem o domači grudi. V okvir burnega leta 1848. je pisatelj postavil ljubezen grčavega Karlovča- na do nežne komtese Ane. Novela »Crez oscm let« pripoveduje o ljubc- zenskem očaranju in razofiaranju ro- mantieno navdahnjenega izobražen- ca. V »Tatu« se že močno čuti reali- stieni vpliv: snov je vzeta iz vrveža resnienega življenja iz vojaških kro- gov. »Gospod Ciril« je poln dogodkov, ki so pretresali srca prejšnjih rodov. Naposled nas roman »Mrtva srca« ži- vo spominja, da je bil prepad ined življenjem in sanjami, med resnič- nostjo in ideali v vseh časih bolj ali manj prikrito gorje tenkočutnih lju- di. Ta Tavčarjev roman je nastal kot protest zoper km to resničnost, ki je zlomila že toliko toplih, vcrujočih človeških src. Vzlic že nekoliko pre- živeli pripovedni tehniki ostanejo tu- cii ti Tavčarjevi spisi za vedno v za- kladnici slovenske kulture. Kakor v prejšnjih zvezkih, so tudi v tem uprav dragocene besede, s katerimi je ured- nik Zbranih spisov dr. Ivan Prija- telj orisal Tavčarjevo delo in spremil njegove spise v danaSnji izpremenje- ni svet. Tiskovna zadruga pa se je potrudila, da tudi ta obsežni zvezek po vzorni opremi nič ne zaostaja za prejšnjimi. k Zakonik o sodnem kazenskem postopanju za kraljevino Jugoslavijo jo izdala pravkar v posebni knjigi, ki obsega 320 strani, Tiskovna zadruga v Ljubljani. Poleg zakonika o sod- nem kazenskem postopanju je v isti knjigi priobčen tudi zakon o izvrše- viaiju kazni na prostosti in navodi- la za izvrsevanje predpisov § 27. do 33. zakona o izvrševanju kazni na prostosti. Knjigi je pridejano tudi ob- širno stvarno kazalo. Knjiga velja broširana 40 Din, v cclo platno vcza- na 52 Din. Anekdote Ko je cesar Franc I. po dunajskem kongresu 1. 1815. posetil Dalmacijo, ki je zopet pripadla Avstriji, je ob- čudoval v Zadrvi veliko moderno bol- nico in vprašal, kdo jo je ustanovil. »Francozi so jo zgradili«, so je glasil odgovor. V Splitu je razcn pristaniških na- prav ugajal cesarju še najbolj novi vodovod. Na vprašanje, kdo je njegov ustanovitelj, je dobil zopet odgovor: Francozi. ' V Dubrovniku se kar ni mogel na- čuditi velikanskim utrdbam. Tudi tu so mu pojasnili, da je vse to delo Francozov. Cesar Franc je nato nekaj Casa pre- mišljeval, nakar je pripomnil: »Prav- zaprav je res škoda, da Francozi še dalj časa niso ostali v Dalinaciji.« Napoleon je bil radj vojnih pesmi pesnika Henrika Collina si.lno raz- burjen. Ko je bila Avstrija 1. 1809. po- ražena, se je Collin, ki je v pesmih zasramoval Napoleona, bal, da se bo sedaj Napoleon nad njim maščeval. Zato je šel k eesarju Francu I. v av- dijenco in ga je prosil za njegovo za- ščito. vKaj pa ste napravili, da je Napo- leon' tako srdit na Vns?« ga je vpra- šal cesar. »Veličanstvo, napisal scni več pa- trijoUčnih pesmi!« »Prav Vam je«, je nadaljeval cesar, »ali jih je kdo naročil?!« POD VIN SKI: Andrej Zmavc (Konec.) Po razpa.du avstro-ogrske monar- hije je bil Žmavc poklican v Beograd, kjer hi naj vstopil v službo pri Glav- nem savezu kmetijskih zadrug. To službo je pa odklonil. L. 1919. je pri- se] kot inspektor k gcneralnemu ko- misarju za agrarno reformo v Ljub- ljani in eno leto poznejc kot clirek- tor na vinarsko in sadjarsko šolo v Maribor, v kateri službi je ostal 8 in četrt leta do 31. decembra 1928. Z na- vedenim dnem je bil Žmavc upoko- jen in sicer vsled političnih spletk. Literarno in strokovno delovanje Žmavčevo je izredno mnogostransko. Že 1. 1890. je napisal strokovne Clan-' ke za slovenske in srbo-hrvatske ča- sopise, pozneje tudi v nemškem jezi- ku v »Weinlaube«, kakor tudi v stro- kovne liste v Geisenheimu, Mainzu, Wiesbadenu, Berlinu in na Dunaju. L. 1907. je spisal brošuro »Kmetska posojilnica«, 1. 1912. pa razpravo »Zwei Weinbaufragen« (obrambno delo zoper kiseljaka in gnojenje vino- gradov). L. 1925. je sestavil »Vinar- stvo« na podlagi učne knjige ravna- telja Zweiflerja in 1. 1927. brošuro »Grozdni sukač«. Od 1. 1927. izdaja in urejuje Žmavc glasilo »Vinarskega društva« »Naše gorice«. Vinarsko društvo se je ustanovilo na njegovo pobudo. Strokovno delovanje Žmavcevo je bilo čudovito mnogostransko in ka- rakteristično je, da je pri vseh vpra- šanjih, ki so se mu stavila, doprina- sal svoje ideje in brezobzirno zago- varjal to, kar je sam spoznal kot do- bro in pravilno. Žmavc je kazal že od prvih let svojega javnega delovanja največje zanimanje za boj proti j>e- ronospori. On je bil mnenja, da je cas in način obrambnega dela zoper pe- ronosporo važnejši, nego višina kon- centracije obrambne tekočine. Z znanstveno temeljitostjo se je lotil vprašanja, kako se naj vinogradi pravihio gnojijo. Žmavc je že v NemCiji in pozneje v svoji «lemovini temeljito pospeševal kmetijsko zadružn,ištvo ter je usta- novil in urejeval blizu 20 kmetskih blagajn, trsno zadrugo v Juršincih pri Ptuju in dr. Nameravana ustano- vitev vinarskih zadrug je povzroCala pri viriski trgovini nekaj nasprot- stva. Njegova temeljna smernica v tem oziru pa je bila: ne zoper, nego s pošteno vinsko trgovino — kar je le - to tudi prepričalo o reelnih in vzornih smotrih Žmavčevih. Zaradi njegovega prizadevanja za ustanovi- tev edinstvenega vinarskega zakona za Jugoslavijo in za brezpogojiio uvedbo purizma (brez Smarnice in drugih neposredno rodečih trt), je prišel Zmavc v ostro nasprotstvo z nekaterimi vinogradniki. Energično je z besedo in pisavo zagovarjal go- jitev le kvalitetnih vin rodečih trt. [eljska posojilnica!: v Celiu v lastni palaci Narodni dom Stanje hranilnih vlog nad Din 75,000 000 Lastna glavnica in rezerva nad Din 13,000.000— Sprejema h^anilne vioge na knjižice In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju in točnemu izplačilu« Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnici: Maribor, Šoštanj Samo na veliko! Samo na vßHiko! CSIJ — Mount Everest v zavitkih in zabojih nudi po originalnih cenah CEILJJE, KRALJA PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Lastna pi^aža^maai lcst^ve IVElin. ms*, dišave V zadevi čiste gojitve vinskih kvas- nic je bil Žmavc vedno le za gojitev in pomnožitev kvasnic doniačih vrst. V Johannisborgu je vpeljal hidrav- licne stiskalnice. L. 1910. jo združeno s Pavlom Wagnerjem v Darmstadtu izvrševal v velikih poskuševalnih na- sadih gnojenje vinogradov. Žmavc je postal propagator za kombinirano gnojenje. Istočasno jc stal v Rhein- gaun v središCu boja zoper kiseljaka (Sauerwurni); pri tem si je nakopal nasprotstva tamošnjih viničarjev. Ravnatelj Wortmann v Geisenheimu je končno potrdil, da je bil po Žmav- cu priporočen način obrambnega de- la pravilen in učinkovit. Na vinarskih kongresih v Nemčiji glede trt.ne usi je Zmavc ponovno za- govarjal novo vinarstvo, četudi ni vedno obveljalo njegovo naziranje. V mcrodajnih strokovnih vrstah Rhein- gaua je veljal Zmavc kot eden naj- bolj priznanih organizatorjev in vo- diteljev taniošnjih obsežnih in kom- pliciranih kmetijskih obratov. Ome- nim naj' le še, da je Žmavc tudi v mlckarstvu, kakoi' pozneje tudi v produkciji olivnega olja v Dalmaciji prav uspešno deloval. Ivied svetovno vojno po Žmavcu v:.- vršena akcija v zadevi nabave bakre- ne galice — takrat cden najtežjih po- slov — je njegovega šefa, dvornega svetnika Porteleja, napotila, da mu je I. 1919. poslal sledeče pohvalno pis- mo: »SrCno se Vam zahvaljujcm za poslani mi prepis Vašega poročila, ki je po svoji preglednosti in temelji- tosti naravnost vzoren. Lahko ste nanj ponosni. Ui)am, da bo Vase de- lovanje našlo priznanje. Preselim so jutri, dne 7. aprila v Krems. Vam, ljubi prijatelj in svetovalec iz prejš- njih casov, želim iz vsega srca zasi- gurano bodočnost in Vas naprošam, da me ohranite v prijaznem spomi- nii. Za shiCaj, da bi Vaša domovina zahtevala kadarkoli od menc kako izjavo, prosim, da mi to takoj javito.« V Mariboru, v slovitem kraju Goe- theja in Zweiflerja, je Žmavc mnogo pripomog-el k nadaljnemu razvoju in nioderniziranju zavoda in se jc vz- trajno potrudil, da zavod ni zaosta- jal za enakimi zavodi Avstrije, Ncm- čije in Francije. Mimogrede naj še omenim, da je pogosta menjava vlad- Učenec za krojaško obrt se sprejme. Drugo leto dobi že plačo. Franc Meško, Celje, Aleksandrova 3. ŠSvaBni stroj (Central Bobbin), močen, z okroglim čolnom, pripraven za krojače in šivilje, v zelo clobrem stanju. proda poceni A. Staudinger, Celje, Aleksandrova 7. Strojno ažuriranje Din 150 Strojno entlanje Din I*— Lepo solidno delo samo pri B. Pušnik Cankarjeva cesta 4 (stara hiša Ljudske posojUnice poleg davkarije). Za šivilje znaten popust. nega sistema v Jugoslaviji povzroča- la Žmavcu velike težkoče, zlasti pri izpremembi šolskega obrata iz nižje v višjo kategorijo in potem zopet v t.-ižjo. Priznanje od vlade tudi ni iz- ostalo. L. 1925. je prejel Zmavc po- ll valni dekret od ministratva poljo- privrede in 1. 1926. red sv. Save 1 razreda. Eno leto je Zmavc upokojen ter se je docela posvetil svojemu »Vinarske- mu di-uštvu« in svojemu odlično ure- jenemu časopisu »Naše gorice«. Izpolnjujemo le svojo častno dolž- nost, ako smo zabeležili ŽmavDeve zasluge, ki si jih je pridobil v stari avstro-ogrski monarhiji xa povzdigo vinarstva, sadjarstva, »adruznistva, vnovčevanje olivnega olja itd. Izpol- njujemo (kot merodajni forum) 1c to- variško dolžnost, ako zabeležimo v teh vrstah zasluge, ki jih ima Zmavc za pospeševanje cvropskega vinar- stva in kletarstva in jih tako ohra- nimo za vse case in obenem zabra- nimo, da bi kdaj vsled političnih prc- pirov izginilo ime moža, kojemu je tudi Jugoslavija clolžna veliko hvalo. Tovarišu Žmavcu želimo, da poza- bi na vse bridkosti in razočaranja. Želimo mu, da bi se še mnogo let oglašal iz »Naših goric« svojim pri- jateljem in Castilcem.« Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan öetina. -- Öba v Čelju.