GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1942-XX-43-XXI
DRAMA
2 EDVARD GREGORIN:
OČE NAŠ...
Lit 2--
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1942-XX./43-XXI.	DRAMA	Štev.	2
EDVARD GREGORIN:
OČE NAŠ . ..
PREMIERA 7. OKTOBRA i942-XXI
Edvard Gregorin:
Videl sem božji svet...
(Nekaj misli k zgodbam, ki so napisane na podlagi očenaša.)
G. urednik me je naprosil, naj napišem kaj o režiji, pripravah in drugo. Zdi se mi pa, da je prav, če pogledamo predvsem to, kar daje podobam njih pravi smisel in pomen.
Pokazali Vam bomo sedem podob iz življenja. Kje so se dogodki teh podob vršili in kdaj, ne vemo, vemo pa, da so njih zgodbe bile in so na sporedu velikega odra sveta.
Sedem je teh zgodb, in sedem je prošenj v očenašu. Zgoščene so na	kraj	in	čas. Vsaka podoba je celota zase. Vse skupaj pa so
eno:	razlaga	očenaša — Gospodove molitve, za vsako uro in letni
čas — v odrski obliki.
Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi del obsega prvo, drugo in tretjo podobo; drugi del četrto, peto, šesto in sedmo podobo. Vsem pa je skupen uvod.
Uvod, ki sega časovno v dobo Učenikovega življenja, ima naslov: »Vi torej takole molite.«
Ljudem, ki žive v dolini stiske in bolečine, je hudo in vsak si zeli, da bi se rešil hudega in da bi mu bilo dobro. Kje je izhod?
V	čem je rešitev?
9
Prišel pa je nekdo skozi dolino, jim povedal za pot, ter odšel.
Kam je odšel? Prav je govoril, dobro nam je svetoval!
Zato ga iščejo in kličejo vso noč, dokler ga ne najdejo na gori, ki se dviga proti nebu vzhajajočega sonca...
Učenik na gori jim razodene skrivnost: Prosite v mojem imenu Gospoda te doline, ki veleva soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, polni vere in zaupanja — pomoči.
»Kako naj ga prosimo?«
»Kako naj ga kličemo?«
»Nauči nas moliti v tvojem imenu!«
In Učenik zajame vso stisko in bolečino teh ljudi in jo razdeli na sedem prošenj.
»Oče nas, kateri si v nebesih ...«
In iz doline prihaja glas, ki kliče in kliče: »Učenik na gori! Ozri se po dolini, glej naša bivališča! Ti veš, kaj potrebujemo, da nam bo dobro. Pridi k nam, uči nas!«
Njegov odgovor se glasi: »Zato sem prišel in ostanem z vami vse dni do konca sveta.«
In hodi in potuje ...
Kdo ga ne pozna? Če ne drugače, po njegovem imenu. Po njegovih delih, dejanjih, mislih in besedah, ki žive v knjigi njegove besede. In to je Znanec — beseda, ki je meso postala.
I.	del, I. podoba: »Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.«
V	prvi podobi, ki se godi dopoldne pred praznikom vnebohoda, v hiši na hribcu kraja trga, pride Znanec k ljudem, ki zapuščajo svojo hišo. Izseliti se morajo, ker jih je zvijačni Rudič, ki je zlorabil njih prepričanje in usmiljenje, pripravil do tega, da so jamčili s hišo, vrtom, njivami, travnikom, z vsem, kar so imeli, da je on dobil od posojilnice denar na posodo. Posodili so mu, da bi mladega človeka rešil, ter s tem dali čast božjemu imenu.
In njih znanec in prijatelj, ta sveti in učeni mož* ki jih je obiskoval z božjo besedo, jih obišče tudi v tej uri skrbi in bridkosti, ter jih potrdi v njih veri in prepričanju1 »Bolečina, ki nas zadene'
10
f
zaradi Boga, je božja zadeva. In Bog, ki vidi na skrivnem, nam bo povrnil.«
2.	podoba: »Pridi k nam tvoje kraljestvo . .
V	drugi podobi sedi Znanec za mizo v gostilni na deželi. Delavec, škric, učenost, obrt in trgovina — vse je zbrano tu, kjer
praznujejo žegnanje in je velika veselica. Vsi ti ljudje, ki so zbrani pod eno streho, hrepene po pravici. Vsi ti ljudje, od vseh vetrov in stanov, iščejo miru in ljubezni, iščejo — božjega kraljestva, ki je med njimi..,
II
3.	podoba: Zgodi se tvoja volja . . ■«
V tretji podobi pride Znanec, ko se znoči in zvoni vernim dušam, v cerkovnikovo hišo, ki je na gori poleg cerkve. Osmerim otrokom so odpeljali mater. Po rojstvu enajstega je namreč smrtno nevarno zbolela in morala je v bolnišnico.
Kaj bo z otroki, če bi umrla? Izgubili bi vse!
Zato vprašajo otroci, kaj misli prijatelj, ki hodi k njim in jim oznanja božjo besedo?
»Bodo ozdraveli? Ali umrli?«
Prijatelj molči. Nesreča je velika, udarec krut — a Bog molči. Zakaj mora tako biti? Mora biti! Zgodi se!
II.	del, 4. podoba: »Daj nam danes navs vsakdanji kruh . ..«
K otrokom, ki so lačni in ubogi, pride Znanec na sveti večer. Pozno je že, na polnoč gre, sosedovi in drugi gredo k polnočnici, Jeračevi otroci pa so doma in sami: očeta še ni domov, matere ne,
1 •	*v v
ki ga išče ...
»Kdo si? Kaj hočeš? Čemu prihajaš?«
»Da bi vam dal kruh življenja.«
In da jim knjigo božje besede, zakaj: »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust!«
Stanko, šestnajstletni fant, sin Jerača. mojstra v tovarni na deželi, vrže knjigo za njim, ker od praznih besed človek ne more živeti. Lačni fant hoče kruha in potic, kakor hoče »stari«, da bi Bog, če je Bog, nasul z neba mane in ne snega.
In žena Martina zajoka, ko se mož obesi: »Otroci, še bomo lačni — ker Bog ne daje kruha dol iz nebes, ampak blagoslovi delo in drugo, da je človeku dobro in je zadovoljen.«
5.	podoba: Odpusti nam nase dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom . . .«
V hišici zunaj vasi, zatrpi, ko se oglasi pepelnični zvon, ki naznanja čas posta in pokore — zapuščena Helena, mati nezakonskega otroka. Ženina Andreja pričakuje, ki ga ni. In ne samo, da ga ni, marveč, tisti, ki ji je bil najbližji, ji je prizadejal najhujše. Ne bo ga več: oženil se je v mestu, kamor je pred meseci odšel, % bogatejšo, čeprav starejšo,
J*
Za ubogo Heleno ni tolažbe, ni rešitve, kakor samo smrt. Vzela bo življenje sebi in svojemu angelčku, ubogemu Andrejčku, ki je ostal brez očeta.
Njen znanec pa, ki je prišel mimo in slišal njen krik, vstopi in, jo potolaži z besedami, ki so zapisane; »Če odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče odpustil vaše grehe.«
In Helena, ki je	bila grešnica, veliko dolguje Bogu,	svojemu
očetu in svoji materi,	in veliko tudi ubogemu Mihi, ki	jo	je čakal
in ljubil izmlada ...
Zato: »Usmiljeni Bog, odpusti Andreju, odpusti...«
6. podoba: Ne vpelji nas v skušnjavo ■ . .«
Na veliki petek okrog tretje ure dobi obisk mladi bogoslovec. Rdeča nageljna padeta predenj skozi okno in ž njima ga objamejo spomini, ki v njem le s težavo ugašajo.
Marta, osmošolka	na razpotju, je pritekla k njemu	v	sobo, da
bi	mu pogledala v oči, iz duše v dušo, iz srca v srce . ..
»Odloži	ta	jarem in	pojdi,	kot profesor ali zdravnik, gradbenik
ali umetnik	in	pomagaj,	samo	ne v tem ovratniku!«
Zunaj greje sonce in diha pomlad in v sobi diha pomlad ...
Skozi to pomlad pa pride mimo hiše nekdo, ki ga bogoslovec dobro pozna. Ni ga mimoidoči poklical, le pogledal ga je — in Janez se zbudi iz sanj...
»Dekle, tri bo ura!«
Dekle odide, rdeči nageljni pa ostanejo na mizi gruntarske hiše.
In tretjič prevzame bogoslovcu dušo, zdaj ne več skušnjava, zdaj le	opomin:	Uboga mati	prosi	vbogajme in odhaja rekoč:	»Ostani
v	ljubezni,	ki	si mi jo	skazal, zakaj mnogi so potrebni	usmilje-
nja ...«
In Janezove oči se ujamejo z očmi materine slike, ki je na steni: Mati, ki že počiva v Bogu, ga je namreč zaobljubila Kristusu . ..
V	cerkvenem stolpu zaropoče raglja: tri je ura. Bog je umrl in umolknil.
In mladi fant, ki je stopil za klicem svoje duše in svoje ljube matere v bogoslovje, pade — na križpotju na kolena, obrnjen k
umirajočemu Pastirju, govoreč: »O Bog, ne umolkni, ne umolkni nikoli v meni!«
6., poslednja podoba, je zaključek vseh: »Reši nas hudega . ■ .«
Godi se v hribih, v prvem nadstropju velike kmetije, kjer išče zdravja bolni igralec, ki je prišel ob vid ... Pomlad je in velika nedelja trka na okna. Zvonovi oznanjajo Gospodovo vstajenje in procesija gre iz cerkve.
In igralcu, človeku iz doline, ki je videl ta božji svet, v njem oslepel, in v slepoti spregledal, privre iz duše: »Čemu se rodimo, čemu trpimo, če ni resnice, ki diha iz te knjige — božje besede!«
In v poslednjem	trenutku, ko ugaša njegovo	življenje, zaprosi
umirajoč: »Pomagaj	mi, da ne umrjem, pomagaj,	o Bog!«
Zaslišijo se glasovi ljudi, ki gredo v procesiji in takole molijo
mimo'	Oče naš, kateri si v nebesih . . .
reši nas hudega.
*	i
Videli boste torej teh sedem podob ljudi iz doline, kako žive, trpe in, o Bog — umirajo.
Ni naš namen, da bi s tem koga učili, ali mu vsiljevali drugo misel. Mi Vam hočemo samo prikazati dogodke, ki so vzeti iz življenja.
Če bodo Vaša srca čutila z nami,.in če Vam bomo govorili iz duše v dušo — bodo podobe same zaživele v svojem namenu.
Fr• L:	Ob petdesetletnici
Ozrimo se tedaj	samo na kratko na nekatere	značilne dogodke
naše Drame, dogode in zapiske, ki bi utegnili marsikoga zanimati.
Angažirano osebje takratnega »Dramatskega društva« je bilo v drami leta 1892^93.:
Režiser: Ig. Borštnik. — Člani: Ig. Borštnik, Borštnik-Zvonar-jeva, Danilo (Cerar Anton), Danilova (Cerar Gustika), Lovšin Fran, Nigrinova Gizela, Perdan Fran. Polakova Marija, Slavčeva Marica, Sršen (Šušteršič Julij), Urbančič Zdravko, Verovšek Anton ml., Šturm ml.
14
Prvi gledališki lepak, ki je vabil v novo zgradbo, je bil tak: St. i. DEŽELNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Dr. p. 478.
V	četrtek, dne 29. septembra 1892. OTVORITVENA PREDSTAVA.
Dramatično društvo v Ljubljani otvori deželno gledališče.
Program:
Overtura iz Glinkove opere »Ruslan in Ljudmila«.
Prolog. Zložil Anton Funtek. Govori g. Ig. Borštnik. Alegorija.
VERONIKA DESENIŠKA.
Tragedija v petih dejanjih. Pc> Josipa Jurčiča izvirniku za gledališče predelal Ignacij Borštnik. Igro uprizori režiser g. Ig. Borštnik.
Osebe1
Deseničar, graščak na Desenicah — g. Verovšek st.; Veronika, njegova hči — ga. Borštnik-Zvonarjeva; Teta Veroničina — ga. Danilova; Pater Tibucij — g. Perdan; Milan Vukašin, obubožan plemič — g. Borštnik; Soteščan, graščak v Soteski — g. Sršen, Herman, grof celjski — g. Verovšek ml.; Friderik celjski, njegov sin — g. Danilo; Strežaj Hermanov — g. Gecelj; Strežaj Friderikov — g. Karlič; Služkinja Veroničina — gdč. Slavčeva; Sel — g. Primožič; Predsednik sodišča — g. Lovšin; Zagovornik — gospod Orožen. — Vitezi. Sodniki. Strežaji. Priče. Narod. — Igra se vrši od leta 1422. do leta 1424. — Prvo dejanje na Desenicah, drugo, tretje in prva polovica četrtega dejanja na gradu Ostravcu; ostalo v Celju.
Kostumi od »Narodnega divadla« v Pragi in od deželnega gledališča v Zagrebu. — Dekoracije sta napravila I. Kautsky & Rot-tomara. c. kr. dvorna gledališka slikarja na Dunju. Rekviziti od bratov Bittnerjev. Strojni del vodi strojni mojster g. V. Bittner.
Začetek točno ob 7. uri, konec ob 10. uri zvečer.
5S1P Prosimo priti v slavnostni obleki. =^ŠES,
Dramatično društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega domačega pešpolka baron Kuhn št. 17.
Vstopnina:
Parterni sedež od I. do III. vrste i gld. 50 kr. — Parterni sedeži IV. do XI. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži I. vrste 1 gld. — Balkonski sedeži II. in III. vrste 80 kr. — Parterna stojišča 70 kr. — . Galerija, stojišča 20 kr. — Sedeži se dobijo v čitalniški trafiki, Šelenburgove ulice, in na večer predstave pri blagajni. Blagajnica se odpre ob 6. uri zvečer.
(Nadaljevanje.)
Repertoar Drame
Drama bo v sezoni 1942/43 nudila svojim abonentom igre iz naslednjega repertoarnega načrta:
Italijanski avtorji: Alfieri: Filip; Goldoni: Mirandolina, Kavarnica, Zdrava na vasi; Bracco: Popolna ljubezen; Pirandello: Šest oseb išče avtorja, Henrik IV., Kaj je resnica; Morselli: Bejfagor; Chiarelli: Krinka in obraz; Alessi: Zadeva dr. Hirna; Ludovici: Kolo; Gherardi: Jesen; Meano: Večno mlada Saloma; Cataldo: Gospa je odpotovala; Viola: Skupno življenje; Betti: Gospodinja.
Slovenski avtorji■ Linhart: Matiček se ženi, Županova Micka; Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo; Cankar: Za narodov blagor; Medved: Stari in mladi; Jurčič: Deseti brat; Tavčar: Cvetje v jeseni; Milčinski: Volkašin, Kjer ljubezen, tam Bog; Gregorin: Oče naš...
Klasiki: Luchian1 Timon, Petelin; Shakespeare: Hamlet, Zimska pravljica, Antonij in Kleopatra; Moliere: Učene žene; Calderon: Sodnik Zalamejski.
Avtorji drugih narodov: Strinberg: Tovariši, Nevesta s krono; Nezval: Manon; 0’Neil: Elektra v črnem; Thornton Wilder: Malo mesto; Salacrov: Človek kakor drugi; Ibsen: Gradbenik Solnes.
Poleg tega se bodo vprizarjale uspele igre iz prejšnjih sezon, in mladinske igre.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
16
Padre nostro...
SETTE QUADRI DALLA VITA REALE Dl EDOARDO GREGORIN. REGISTA: E. GREGORIN
P ar te I.
Oče naš_______________________
SEDEM PODOB IZ ŽIVLJENJA. — SPISAL EDVARD GREGORIN Režiser: E. GREGORIN.
II Maestro Valligiani
Gregorin Brezigar, Košič Košuta, Podgoršek, Raztresen, Tomažič
li padre Lucia .
Aiessio, Isidoro I! nonno .
La nonna Lesecutore della
I suoi aiutanti jr'n mendicante
II conoscente
Quadro I:
Padre nostro che sei nei cieli, sia santificato il nome Tuo!
suoi figli
giustizia
Raztresen
Levar
;r »fr
Vi. Skrbinšek Maria Vera M. Skrbinšek Brezigar, Tomažič Košič Gregorin
INTRODUZIONE:
Voi pregherete cosi.. .
II calzolaio Pietro..................Raztresen
Il bottegaio Pietro.......................Podgoršek
Il dirigente scolastico..............Lipah
L’esattore capo..........................Brezigar
Il signore, la signora e Ziži .	.	.	Košuta, Kralj
/	'-I-'	V	•	V	o	•	v*	v
.	|	Tomažič,	Simcic,
I gitanti: Bojan, Olga e Metka j	Remec
La moglie del segantino licenziata
e sua figlia......................Rakar, *
II conoscente........................Gregorin
Quadro III:
sia fatta la volonta Tua si come in cile cosi in terra!
Mamma Anna...........................Starc
Quadro II:
Venga il regno Tuo!
Pietro 1’impresario ed oste ...	P. Kovič
rwrneJa rUa moglie • • •	•	Gabrijelčič
• Stefano, suo fratello, laure-
ato m legge....................Vcrdonik
ro 1 operaio...................Nakerst
[1«“ rPvSl o?nte..................Potokar
uoi figli: Slavo e Špelica .	.	.	* *
,a moRiie del possidente .	.	.	Starc
rvngela...........................Sancin
11 contadino Anže................Benedičič
ti falegname papa Urh ....	Bratina
suo figlio Martino ed una ragazza Blaž, J. Boltar
Papa Tommaso, il segrestano . .
I loro figli: Cecilia .... j
Cirillo, Metodio, Annetta, Tom-
masino.........................
Orsola, Marjetta, Lorenzo .
II vicino Matteo ....
Il signor parroco ....
Il conoscente....................
VI. Skrbinšek Verdonik-Razberger, *
s- * Košič
M. Skrbinšek Gregorin
Parte II.
Quadro IV:
Dacci oggi il nostro pane quotidiano!
Il capo fabbrica Jerač Sua moglie Martina .
Benedičič
Kralj
I loro figli: Stanislavo, Romano,
Tina ......... Brezigar, * *
I figli del vicino: Paula, Giuseppe, Verdonik-Franca, Floriano...................Razberger, * *
II conoscente.....................Gregorin
Quadro V:
E rimettici i nostri debiti come noi li rimettiamo ai nosteri debiton'
Elena e la sua creatura .... Ukmar-Boltar, *
Sua madre.........................Maria Vera
La prima maschera.................Raztresen
La seconda maschera...............Košič
Michele...........................Brezigar
Il conoscente.....................Gregorin
Quadro VI: e non indurci in tentazione!
Giovanni il seminalista .... Verdonik
Marta la studentessa..............Levar
L’uomo col bastone.................M. Skrbinšek
Una povera madre...................Kralj
Un ragazzo del vicinato dai cap-
peli doro........................# * *
II conoscente.....................Gregorin
Birricchino.................... Košič
Quadro VII: ma liberaci dal male!
Un attore..........................Potokar
II pastore Damiano....................Podgoršek
Il Signore........................Gregorin
L azione si svolge: Fintroduzione — sulla montagna al tramento del sole. Il I. quadro: il matino. In una casa rustica sulla collina presso la piazza dell’Ascensione. II II. quadro: la sera di San Pietro. In un’osteria di campagna. II III. quadro: la sera di Ogni-santi. In casa del sagrestano presso la chiesa sulla montagna. Il IV. quadro: la notte di Natale tra le ore 23 e 24. In casa del capo fabbrica. IL V. quadro: la notte delle ceneri tra le orc 22 e 23. In
una casetta fuori del paese. Il VI. quadro: vcnerdi santo tra le ore 2 e 3. In casa di un possidente di campagna. Il VII. quadro: La mattina di Pasqua. Al primo piano d’una fattoria in montagna.
La scenografia, sudiuttire dalFautore, e stata attuata dal labo-ratorio del Teatro sotto la guida deli’ing. Franz e del maestro Skrušny.
Učenik...................................Gregorin
I Brezigar, Košič
Ljudje iz doline......................... Košuta,	Podgoršek,
I Raztresen, Tomažič
1. podoba:
Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime;
C>če.............................Raztresen
Njegovi otroci: Lucija	.	.	.	j	Levarjeva
Aleš, Izidor.......................* * *
Stari oče......................VI. Skrbinšek
Stara mati......................Maria Vera
Izvrševalec pravice............M. Skrbinšek
Pomagača............................'	.	Brezigar, Tomažič
Ubogi..............................Košič
Znanec...........................Gregorin
2. podoba:
pridi k nam tvoje kraljestvo;
Podjetnik in gostilničar	Peter	.	.	P. Kovič
Njegova žena Gabrijela .... Gabrijelčičeva Njen brat, diplomiran pravnik dr.
Štefan........................Verdonik
Delavec Peter.....................Nakerst
Gruntar Šimen.....................Potokar
Njegova otroka: Slavo	in	Špelica	* *
Gruntarjeva žena.................Starčeva
Angela...........................Sancinova
Kmet Anže........................Benedičič
I. del UVOD:
Vi torej takole molite.
Mizar oče Urh.........................Bratina
Njegov sin Martin in neko dekle . Blaž, J. Boltarjeva
čevljar Peter.........................Raztresen
Stacunar Peter........................Podgoršek
folski upravitelj.....................Lipah
Naddavkar.............................Brezigar
Gospod, gospa in žiži .... Košuta, Kraljeva, *
Izletniki: Bojan, Olga in Metka .
/ena odpuščenega žagarja in njena
hčerka.............................Rakar jeva, *
Znanec................................Gregorin
3. podoba:
zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.
Mati Ana..............................Starčeva
Cerkovnik oče Tomaž ....	VI. Skrbinšek
. _ ....	(	Verdonik-
N,um otroci: Cecilija .	.	.	,	Razberger jeva, * *
Ciril, Metod, Anica, Tomažek,
Urška, Marjetica, Lovrenc .	.	* * *
Sosed Matija..........................Košič
Gospod župnik.........................M. Skrbinšek
Znanec................................Gregorin
II. del
4. podoba:
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
Mojster v tovarni Jerač ....	Benedičič
Njegova žena Martina ....	Kraljeva
Njuni otroci: Stanko, Roman in
Tina..............................Brezigar, *	*
Sosedovi otroci: Pavla, Jože, Fran- Verdonik-
cka, Florijan.....................Razbergerjeva, *
Znanec...............................Gregorin
5. podoba:
in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom;
Helena in	njeno	dete.............Ukmar-Boltarjeva,
Njena mati...........................Maria Vera
Prva maškara.........................Raztresen
Druga maškara........................Košič
Miha.................................Brezigar
Znanec...............................Gregorin
6. podoba:
in ne vpelji nas v skušnjavo;
Bogoslovec Janez.....................Verdonik
Osmošolka Marta......................Levarjeva
Mož s palico.........................M. Skrbinšek
Uboga mati...........................Kraljeva
Zlatolasi sosedek......................... *	*	*
Znanec  .............................Grev??rin
Nepridiprav .........................Košič
7 podoba: temveč reši nas hudega.
Igralec .............................Potokar
Pastir Damijan.......................Podgoršek
Gospod ..............................Gregorin
Godi se: Uvod — Na gori ob sončnem vzhodu. 1. podoba: Pred Vnebohodom dopoldne. V kmečki hiši na hribcu kraj trga.
2. podoba: Na praznik sv. Petra zvečer. V večji gostilni na deželi.
3. podoba: Na Vse svete pred nočjo. V cerkovnikovi hiši pri cerkvi na gori. 4. podoba: V božični noči med enajsto in polnočjo. V stanovanju tovarniškega mojstra na deželi. 5. podoba: V noči na pepelnico med deseto in enajsto uro. V hišici zunaj vasi. 6. podoba:
Na veliki petek med drugo in tretjo uro. V gruntarski hiši na vasi. 7. podoba: Na veliko nedeljo zjutraj. V prvem nadstropju kmetije v hribih.
Sceno je po osnutkih avtorja izdelala gledališka slikama pod vodstvom ing. arh. Franza in mojstra Skrušnyja.
Po prvem delu daljši odmor.