154    
Volilci Trebanskega, Zatičinskega, Žužemberškega, Mokronoškega, Litijskega
in Boštanjskega okraja!
Na mesto prezgodaj nam umrlega visokospoštovanega domoljuba gospoda S. Treo-ta bode volitev deželnega poslanca v Trebnem 24. dan t. m.
„Slovenijaa, društvo za brambo narodnih pravic, ki ima po svojih pravilih nalogo, da nasvetuje volilcem rnožč, ktere naj volijo v zbor, težavne te naloge noče izvrševati sama po sebi, ampak le po zaslišanji volilcev tacih, o kterih vč, da jim zaupajo tudi drugi volilci istega kraja! Temveč pa je tacega vzajemnega postopanja pri taki volitvi treba, kjer mnogo okrajev skupaj voli in ni vselej mogoče, da ne bi bilo različnih misli, dokler ne pride dan volitve, pri kteri pa je edinosti treba, da se ne razcepijo glasovi. Ko je „Slovenijau po svojih zaupnih možčh izvedela, da je mnogo glasov za gosp. dr. Zamika, naprosila ga je, naj razglasi volilcem svoj program, in na ta poziv je poslal društvu to-le pismo:
Moj program.
V vsem političnem in nepolitičnem mišljenji in dejanji mi je bil in mi bode vedno pred očmi edini cilj in konec, edina svrha: korist in napredek slovenskega naroda. Vsled tega sem pa prepričan v dnu svojega srca:
1.   Da edina rešitev našega naroda je v tem, da se razkosani njegovi udi v 8 deželah zdaj bivajoči v eno telo v „zedinjeno Slovenijo" združijo, in da se mora vsaki pravi rodoljub z vsemi silami in z vsemi po postavi dopuščenimi sredstvi pri vsakej priliki za to potezati,  da se ta misel kar najprej mogoče oživotari.
2.   Da nam med vsemi državnimi kombinacijami Avstrija daje še vedno največe poroštvo za ohra-njenje in vzdržavanje naše narodnosti; — a to edino le takrat, ako se Avstrija na svoji po naravi odmerjeni, to je, federativni podlagi ustroji.
3.   Da je v verskih in šolskih zadevah za naš narod ta politika najkoristnejša in najshodnejša, ktero večina zdanjega kranjskega zbora sledi. Jaz sam, ako bi bil v tem zboru sedel, nikdar ne bi bil drugače v omenjenih zadevah glasoval. Posebno mi pa do tega stoji, da se šola od cerkve ne loči; vsako delovanje za ločitev zdi se mi vedno jako škodljivo in pogibeljno za naš narod.
4.   Da se moramo z vso močjo za to truditi, da dobi naš jezik izključivo vladanje v vsem javnem življenji, to je, v vseh uradnijah in v vseh šolah.
5.   Da se volilna pravica za deželne zbore in za mesta podemokrati, to je, da se odpravi tako imenovano zastopanje interesov in fevdalstva (pri volitvi za veliko posestvo), da se povsod 3 volilni redi v enega samega zlijejo in da se nizi cenzus vpelje.
6.   Da se vsem javnim uradnikom, častnikom in penzijonistom aktivno volilno pravo odvzame.
7.   Da se v skupni državni zbor pošilja le delegacija iz deželnega zbora zedinjene Slovenije, ako taisto enkrat (se ve da po postavni poti) dosežemo.
V Ljutomeru 1. maja 1869.                                                                            Dr. Valentin Zamik.
Razglašaje ta program vsem volilcem priporoča po dogovoru z gori omenjenimi volilci društvo »Slovenija"
gospoda doktorja Valentina Zarnika.
rojaka Vašega, rojenega Ljubljančana, zdaj advokatnega pomočnika v Ljutomeru, za deželnega poslanca. — Bralcem slovenskih časnikov je njegovo imL že dolgo dobro znano, kajti mnogo je že pisal za narod naš, in kar se napravljajo tabori, slovi njegovo im6 kot posebno izvrstnega govornika ; po njem bi tedaj deželni zbor dobil izdatno moč.   Kazal je, da poznd potrebe naroda našega.
Volilci! že trikrat ste slavno pokazali, da ste volili v lepi edinosti in v tej edinosti ste tudi zmagali.    Naj bodi Vam edinost tudi zdaj vodilo!
Naposled Vas opominjamo še tega, da vsak volilec seboj prinese poverilni list (Legitimationskarte), ki ga je dobil od gosp<5ske in da ga oddd volilni komisiji; drugače ne smL glasovati.
Za odbor narodnega društva „Slovenijeu v Ljubljani 11. maja 1869»
Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik.
                                      Jan. Murnik, tajnik.