Sovražniki življenja v zraku. Vede napredujejo, človeški duh prizadeva natančneje spoznavati večne postave prirode, in bolje in bolje seznaniti se s stvarjenirai bitji. Vkljub temu ostane nam še veliko nedosegljivega, skrivnostnega, in to, kar naš duh v naravi spozna, je kaj malo v primeri z onim, kar nam je skrito in nedosegljivo. Vse žive stvari na zemlji so podobne rosi, navdihnjeni na velikansko kroglo, toda še te tanke rose vse ne poznamo. Le zunanjo skorjo zemlje preiskujemo nekoliko, prikrito pa je notranjstvo zemlje našemu opazovanju, neznano nam je dno morja in živalstvo, ki v vodi prebiva; neznano pa nam je tudi neizmerno zračno morje, v čegar dnu se ljudje, živali in rastline razvijajo. Raznoverstno je življenje v morju, mnogobrojno na poveršji zemlje, različno pa je tudi življenje v zraku. Ne mislim tu na razne verste krilatih prebivalcev, kajti oni le nekoliko Časa svoje perute v zračnih valovih namakajo, kmalo se zopet vernejo na zemljo, svojo pravo domovino. Dolgo časa se ni vedilo, da so v zraku tudi žive stvari. Pervi, ki je to pregrinjalo odkril in življenje v zraku dokazal, bil je neki holandski kupec. Dve sto let je minulo, kar je Anton Leuwenhoeck s povekšalnim steklom zagledal v zraku žive stvari, na ktere poprej nihče ni mislil. Mesca septembra 1. 1675 je opazoval z drobnogledom deževnico, ktera je bila nekaj dni stala v posmolenem sodu. Našel je v njej neštevilno raznoverstnih živeh stvari, lO.OOOkrat manjših, kakor so bile najraanjše do sedaj znane živali. V ravno kar padli deževnici ni bilo teh živalic, kadar pa je vodanekaj dni stala, so se prikazalein se od dne do dne hitreje množile. če se je pa voda polila na raztolčen poper, so se še le prav hitro razvijale in bilo jih je v eni kaplici gotovo 6 do 10.000. Leinvenhoeck pa ni samo bistro opazoval, ampak je tudi samosvojno mislil. Popraševal se je pri tej prikazni: Od kod so te stvari? Iz vode se same iz sebe niso naredile, ampak razvile so se iz kali, ki so poprej plavale po zraku. Nahajajo pa se te živalice sosebno na mokrih rastlinah, ker ondi najdejo vse pogoje, k razvitku vgodne in potrebne. Že Anaksagora je 2000 let poprej terdil, da je v zraku polno mnogoverstnih kalic, in ako te padejo v vodo, se iz njih razvijajo žive stvarice. To novo opazovanje Lemvenhoeckovo se je priprostim pa tudi učenim zdelo kaj malo verjetno, dokler se ni predsednik kraljeve družbe ved v Londonu sam prepričal o teh, v zraku bivajočiH stvareh, potem ko se mu je posrečilo, da je napravil dosti oster drobnogled. Ljudje, živali in rastline so toraj okrog in okrog obdani s sovražniki, kterih prosto oko nikdar ne more zapaziti, in ti sovražniki le čakajo trenutka, da življenje gine iz stvari, potem padejo na mertvo truplo in ga pokončajo. Ali je pa gotovo, da se vse stvari razvijajo iz kalic? Ali se morebiti ne naredijo same iz sebe brez kalic? Še dan Idanes so nekteri učenjaki, ki to verujejo, pa veda je davnej že priterdila čversti misli Leuwenhoeckovi, da močelke (infusorije) se ne narejajo takrat, kedar se zraku pristop k drugem stvarem ubrani, ali pa če se kalice v zraku pomore z alkoholom, karbolovo kislino, ali pa tudi z močno toploto. Vsaka gospodinja ve, da obvaruje sadje plesnobe, če ga dobro prekuha in posodo s papirjem ovije. Še boljši je, če se stvar hermetično zapre, kakor delajo z mnogimi jedili, ktere shranujejo v kositarske posode. S takimi dokazi, se ve da, učenjaki še niso bili zadovoljni. Preden so bili prepričani, da ti nevidni sovražniki so resnično iz kalic, ki so visele po zraku in so padale na zemljo, morali so v zraku samem videti te kali. Vemo, da je zrak napolnjen s silno veliko telesci, kterih pri navadni luči in dnevni svetlobi ne vidimo, ko pa sobo razsvetli solnčni trak, ugledamo brezštevilno veliko prahu, kakor dolgo rimsko cesto, plavati in se gibati po zraku. Ta telesca bi gotovo nar bolj opazovali, ako bi niogli na-nje nastaviti drobnogled, pa če to storimo, čisto ni6 ne razločimo v tako urnem gibanji. Ehrenbergu gre čast, da je pokazal pot, kako je mogoče natanjčneje opazovati po zraku plavajoči prah. Vse reči na zemlji se naprašijo, prah pride celo v omare, naj so še tako dobro zaperte. Naše hišne gospodinje in postrežnice imajo vsaki dan dosti opraviti, da s pohišnega orodja pobrišejo prah. Čez nekaj ur že se vleže na stvari, kakor prav tenka rosa, čez nekaj dni se naredi neka rujavkasta plaz, čez leto in dan pa postane že tako velika, da jo je mogoče meriti. Kakor po vodi plavajo drobni peščeni zernci, ki padajo na dno, in narejajo glen, blato na dnu rek in luž, ravno tako se usedajo drobna telesca, ko prah, na dno zračnega morja. Da zvemo, kaj je v zraku, nam je treba prah z mikroskopom natanko opazovati. Pa tudi to opazovanje še ne zadostuje, ne spoznali bi vseh telesec, ki se nahajajo v zraku. Gotovo je sicer, da vse, kar je v prabu, je bilo tudi v zraku, pa zagotovljeni nismo, da vse, kar je bilo v zraku, mora biti tudi v prahu. Hudournik, ki z veliko silo z gore pridere, s saboj vali težko skalovje, ko pa priteče v planjavo, le še male kamenčke dalej nese, po ravnini pa, ko mirno dalej šumlja, plavajo v njem le še nar manjši delci glina, in tudi ti se počasi usedajo na dno. Tako je tudi s prahom, kterega s saboj goni zračni tok. Nar težja telesca nar popred padajo na dno, nar tanjša in nar manjša pa dalej vise v zraku. Gotovo je toraj, da po zraku plavajo še druga tanjša telesa, kterih v prahu ne nahajamo. Veliko so si prizadevali učenjaki in si še zdaj prizadevajo, kako da bi niogli opazovati vsa telesca, ki se v zraku nahajajo. Nekteri so zrak precejali skozi bombaž, skozi njega gre le čisti zrak, prah pa ostane na bombažu, tega so rastopili v eteru, prah je nerazrešIjiv, se vleže na dno, in zdaj je mogoče, opazovati ga. Profesor Ferd. Cohn je zrak pral skozi tekočino, in v nji opazoval telesca. Vsi ti načini pa so nepopolni, ni mogoče namreč opazovati ali imajo telesca še življenje v sebi, ali so se morebiti že posušila, in ali ni v zraku še drugih kalic, ktere so našem zdravji in življenji sovražne? Vendar pa se je pri vseh poskušnjah pokazalo, da so si telesca v prahu povsod bistveno podobna. Kaj je toraj prah, ki plava po zraku? Tu se nahajajo med saboj nar različnejša telesca, ktera so si le v tem podobna, da so neizrekljivo lohka in neizmerno majhna. Nektere dele prahu hočemo imenovati. Naj večji del prahu je iz rudninstva, — drobci kremena, razne velikosti in mnogoterih oblik, kot steklo prezretni, redki pa so pravilni kristali. Ako se v zgodovino teh drobcev nazaj ozremo, najdemo, da so bili nekdaj deli skalovja na stermih gorah. Po grozni nevihti in močnem nalivu je hudoumik odtergal skalo in jo dervil navzdol. Pri tem nezaderžljivem dervenji se je obtolkel kamen ob kamnu, robi so se odbili, kamni so bili zbrušeni, postali so gladki, okrogli, odbiti drobiž pa je plaval po vodi, — bila je voda kalna. Ko se je voda narastla in stopila čez svoje bregove, razlila se je po ravnini, in v mirnejšem teku je postala tiha, delčki v nji plavajoči so se ulegli na dno — bila je čista. Ti drobci so se pomešali z rastlinskimi ostanki in storili rodovitno zemljo naših njiv in travnikov. Ko pa je pripekajoče solnce razgrelo poveršje rodovitne zemlje in ga posušilo, viharju zdaj močnemu, pa tudi rahlo pihlajočemu vetru, ni bilo težko vzdigniti nardrobnejše in naj ložje delčke; dolgo, morebiti, 8* so plavali sim ter tje, sukali in vertili se v zraku, dokler kot prah niso padli na dno, in se vlegli na poveršje pozemeljskih teles. Tukaj si nekoliko počijejo, pa zopet jih dvigne drugi veter in zanese v zrak. — Velikrat najdemo med prabora tudi apnene drobce v podobi silno majhnih polževih lupin, — kteri polžki so bili pokopani v krednem morji. Med kremenom in apnom se pa tudi nahajajo mali drobci ogla, ki se dvigujejo iz dimnikov naših hiš, vise nekoliko časa v zraku, in tu ali tam padajo na tla. Blizo železnic ali fabrik je takih ogeljnih drobcev toliko, da je prah videti ves čern. Razun teh rudninskih delov med prahom se nahajajo v zraku še drugi iz živalstva in rastlinstva. Nar manjši zernci skroba v podobi silno malih kroglic, dalej najtanjše platnene, volnene, bombaževe nitke, oddergnjeni deli naše obleke, tanki lasci, perutni prah metuljev — vse skupaj drugo med drugo pomešano, se suče v svitku in verti v zračiiih valovih. Prav pogosto se nahajajo v zraku rumene krogljice cvetnega praba v raznoverstnih podobah in sicer tako določnih, da se že iz enega samega zernca more spoznati, kterega plemena je rastlina? Vemo sicer, da mnogo rastlin svojega cvetnega prahu ne zaupa saino zračnemu toku, ampak da ga raznašajo tudi metulji, čebele in druge žuželke. Pa ravno tiste rastliue, ktere cvetni prah nar bolj navadno po zraku razpošiljajo, razsipljejo ga v tako veliki množini, da je zrak ž njim napolnjen, in akoravno se tisoč in tisoč zernic zgubi, vendar nektera dosežejo svoj namen. Kdor se je lepega, poletnega dne med cvetečim žitom sprehajal, njemu je znan prijetno duhteči prah, ki se osiplje z mladega klasovja. S cvetečega jelovega drevja se razsipljejo celi oblaki rumenega cvetnega prahu, plavajo milje daleč po zraku in padajo ko žvepljeni dež na zemljo. Veliko važnejše, kakor vsi, do sedaj imenovani deli prahu v zraku so mnogotere kalice malih glivic in alg, ktere vise v zraku, kakor majhni mehurčki. Take kalice se veliko večkrat in v veliko večjem številu nahajajo, kakor pa cvetni prah. Redkokrat je, da bi se med prahom ne našli majhni brezbarveni mehurčki, ktere vajeno oko hitro spozna, da so, kalice navadnega plesnja. V nobenem prahu pa se ne pogreša malo večje, rudečkasto, v dva predala razdeljeno seme sneta, rije in smoda, ki sc naseli na liste, stebla, na cvet in plod, ter škoduje mnogoterim rastlinam posebno, kadar se razvija v obilnem številu. Iz tega je razvidno, zakaj da nobena stvar ni varna pred plesnjem, kadav začne se kisati ali gnjiti. V velikem številu natnreč semenski mehurčki plesnja plavajo po zraku, ko pa se uležcjo na gnjijoča rastlinska ali živalska telesa, ondi -so jim tla ugodna za daljni razvitek, hitro se pomnože in sir, kruh, sadje, usnje, suho meso je plesnjevo. Ilavno tako je z boleznijo na krompirju, grozdju i. dr., ktera se je pred kakimi 30 leti v malo tednih tako hitro na dolgo in široko razširila. Vzrok teh bolezni so kalico gliv, ki so bile iz Amerike v Evropo zatrošene in so se kmalo po zraku iz polja na polje, iz dežele v deželo zanesle. (Dalje prih.)