81. številka.
Ljubljana, v soboto 11. aprilu.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja VBak dan mve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta -1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 1*3 ald,, z» četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., f.o se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če bc dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne Rtvari.
"VABILO
na
VOLILNI SHOD
za dopolnilne volitve v mestni zastop
ki ga sklicuje
„Slovensko društvo" v Ljubljani
za vse tri volilne razrede na  nedeljo   13. Jijuihi
dopoludne ob 1 / .11. uri
v čitalnično društveno dvorano.
Dnevni red :
1. ) Nagovor društvenega predsednika.
2. ) Razgovor o mestnih zadevah.
3. )  Določitev in predstavljanje kandi-
datov za vse tri volilne razrede.
4. ) Slučajni nasveti.
Na ta Bhori uBoja ae vabiti vse p. n. gg volile,*1, katerim je narodnu stvar in pa bodočnost belo Ljubljane zares pri srci,
_odbor »Slovenskega društva".
Dopolnilne volitve v mestni zastop Ljubljanski.
Kakor druga leta prišel je tudi letos čas, ko ima davkoplačevalec Ljubljanski posluževati se svojih meščanskih pravic in nakloniti zaupauje svoje someščanom, o katerih je preverjen, da bodo marljivo in vestno delovali v zmislu njegovem.
Volitve sploh so jako važne v vsakem občinskem življenji. Pri njih izbrati je takšne može, ki imajo bister vid za občne potrebe, za mestu napredek, kateri u m e j o d u h a č a s a, k i vedo odpirati nove vire blagostanju in uporabljati vse izume in pridobitve, po k aterih 8e odlikuje baš naše koncu se bližajoče stoletje. Volitve morajo biti izraz mnenja večine volilcev. Ako so torej volilci zavedni, za napredek in omiko vneti mo-
žje, izbrali bodo samo svoje gore liste, cvet razumnikov Bvojih, da s tem pokažejo ostalemu slovenskemu svetu, da je bela Ljubljana ne le stolno mesto ožje domovine Kranjske, ampak tudi duševno središč vsem sorojakom po drugih pokrajinah, ker si zbira za svoje zastopnike v mestnem svetu priznaue rodoljube, odlične po svojem delovanji na narodnem polji, po svojem zanimanji za občekori-Btne naprave, po svojem značaji in socijalnera ugledu, može, ki so prosti tesnosrčnih nazorov, in iz katerih preteklosti se sme sklepati, da so častnega mandata vseskozi vredni.
Zatorej je vsacega zavednega volilca dolžnost, da se udeleži volitev, nič manj pa tudi volilnega Bhoda, ki ga je mlado, a že jako krepko „S 1 o vensko društvo", kakor je iz predstojećega vabila razvidno, jutri dopoludne sklicalo v čitalnično dvorano.
Na tem shodu bodo se moj drugim razpravljale občinske zadeve in jasno Ite hode pokazalo, da so dosedanji mestni očetje z izredno požrtovalnostjo, previdnostjo in varčnostjo delovali tukajšnjemu prebivalstvu v prid in da so VBa očitanja nekaterih klevetnikov zlobne izmišljotine.
Na jutršnjem .-diodu določili se bodo kandi-datje za vse tri razrede in voli1 i bodo imeli priliko povedati svoje misli in želje in staviti primerne nasvete. Ker bodo dopolnilne volitve že čez nekaj dnij, je torej jako važno in potrebno, da se že jutri postavijo kandidetje in to tembolj, ker je vo-lilcem izvestno znano, da se bode od neke strani z vsemi silami skušalo uriniti jednega ali druzega svojih pristašev, s katerih načeli in nazori se ne strinjamo in sploh strinjati ne moremo, ako ne-čemo, da bi Ljubljana nazadovala.
Glede kandidatov se volilcem ne bode težko odločiti. Fo veliki večiui so to gospodje, ki so že dlje ČKsa bili člani mestnega zbora. Njih delovanje je torej odprta knjiga, v kateri je zabeleženo vse, kar so izveli. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli navajati vsa dela in podjetja, izvršena mestu v prid in nakit. Poglejte le deset let nazaj in prepričali se bodete, koliko se je v tej razmerno kratki dobi storilo. Ljubljana je močno napredovala, razširila se
in olepšala, kar celo pristaši one večine, ki je toliko let upravljala stolno mesto, radovoljno priznavajo. Čaka nas pa še cela vrsta prepotrebnih del, da se Ljubljana znebi svoje deloma starikave vnanjosti, da stopi v kolo novodobnih mest in da se z novimi podjetji pospeši trgovina, obrtuija in promet.
S temi kratkimi vrsticami smo že osvetili ju-tršnjega shoda nameu. Zato smo preverjeni, da se ga bodo volilci mnogobrojno udeležili, izbrali si prave kandidate in povedali svoje želje, katere bode „Slovensko društvo" radovoljno v poštev vzelo in eventuvalne prošnje in resolucije v imenu volilnega Bhoda na pravem mestu oddalo.
Torej n« svidenje pri volilnem shodu !
Nekoliko besed o krščanskem socijalizmu.
Sisif valil je zopet jedenkrat skalo navkreber, Jakob snubil je zopet jedenkrat Ilahelo, „Slovenec" lotil se je zopet jedenkrat socijalnega uprašanja ter pokrtačil malo „zmešane* glave pri „Slovenskem Narodu." Poslal je mej svet dva članka pod za-glavjem „Rudarski shod", ki nesta drugo, nego lokavo zasukneno besedičenje, namenjeno nad cap-tandam benevolentiam" sicer toli preziranemu „četrtemu stanu" zgol iz tega razloga, ker so pred vrati — občinske volitve za stolno mesto.
Po stari navadi svoji uplel je »Slovenec* v svoja ma'o duhovita članka nekaj ljubeznivostij, na katere pa ne bodemo reagirali, kakor tudi ne bo-demo izgubljali časa, da bi oznamenovali jezuvitsko gibčnost njegovo, s katero se ogiba resnici, ter zavija to, kar smo povedali mi, tako, kakor je po-trebuo za njegove namene.
„Slovenčevega" uredništva živce razdražil je humor, s katerim smo sodili in cenili neukretne njegove posnetke iz Dunajskega „Vaterlanda" o krščanskem socijalizmu in s sveto naudušenostjo zaganja se v nas, trdeč, da krvavi srce njemu in njegovim pristašem gledajočim obilo in in v nebo kričeče krivice, katere se gode po nas liberalcih (!) „četrtemu stauu" a ker pozna svet in ve, da njegovim besedam nihče več slepo ne veruje, ponatisnil je v dokaz svoje trditve — star članek „Slovenčev" iz leta 1890,
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
April navadno ni prijeten mesec, letos pa še meni, ker zime še veduo ni konec in ker še vedno brez uspeha hrepenimo po spomladi. Skoro šest mesecev že pokriva sneg planino in dol in ozimina je uničena. Star pregovor pravi: „Če sneg sto dnij leži, potem ni rži**. Ni čuda, da je torej letos skoro vsa rž pokončana, ko je sneg ležal neprestano blizu dvakrat sto dnij.
Kaj je uzrok tej neprijetni prikazni, tej nečuveno dolgi zimi? Tako so pouprašujejo učenjaki in neučenjaki. Učenjaki so uganili, da se zemlja vsaj v našem pojasu ohlaja in da se je nam ali pa našim potomcem, ako se mej tem ne izselijo v Ameriko ali kam drugam, nadejati nove ledeno dobe. To je žalostna perspektiva v bodočnost ? Kadar bode ledena doba nastala, ležal bode povsod led, jako mrzel led, le Trnovski gospod Andrej bode še jednako vročekrven in rudečeličen, on bode tudi tedaj še vedno kandidat in bode kakor doslej ob svojih ponesrečenih kandidaturah vedno tolsteji. In čim več bode imel masti in loja, tem manj bode
nevaren in ozbiljen in prišlo bodo morda celo tako daleč, da več kaudidoval ne bode. Takrat sodni dan ne bode več daleč.
Najbrže ni prav, da sem zopet gospoda Andreja na mubo vzel. Njemu vsaj to no ugaja. Nedavno je britko tožil v svojem glasilu, da ga že leto in dan nepreBtauo mrcvarimo, ker je kapelan. Ne hoš ! To ni res. Jaz se no bavim ž njim, ker je kapelan, ampak ker je Kalan in kot tak specijaliteta prve vrste. On izzivlje dovtip in šalo in preverjen Beru, da se skrivši v svoji tihi Bobici prav pošteno smeje, kadar čita kakšno posebno osoljeno o svoji preimenitni oBebi. Dovtip in šala pospešujeta prenavljanje in človek se brani, dokler bo more, da ne postane „Fallstaff" , ki bi bil v posmeh VVind-Borskim in drugim hudomušnim ženskam. Saj bi gospod Andrej celo sam rad bil dovtipen, a da govorimo 7. Mahničem, preskopa narava mu tega ni dala. Najboljše dovtipe razdira le tedaj, kadar pri kakšni volitvi „skoz pade". Iskreno želim, da bi mu ta dovtipna žila prehitro ne nehala utripati. Nesem škodoželjen, a toliko pa Že poznam tajnosti medecine, da so včasih mrzli obkladki jako koristni, ker potegnejo iz Človeka vbo togoto in ugodno upli-vajo na jetra in obisti. Ko bi pa ne bil prijatelj mrzlim obkladkom, svetoval bi mu homeopatijo.
Hahnemann bil je moder mol in tudi častihlepnost najbolj hasni, ako se jemlje le v malih ščipcib.
A vsi moji sveti bodo le glas upijočega v puščavi. Gospod Andrej me ne bode ubogal in potem ne bode moja krivda, ako se poreče : ,Vsi homeopati — mu neso mogli pomagati!" Sicer bodo pa zanj le velika sreča, ako za prijetno premembo zopet jednkrat propade. Kaj bi počel, ko bi bil izvoljen v mestni zbor? Sam je pisal, kako grozno je gospodarski voz mesta Ljubljanskega zavozil pod pot. Spraviti ga zopet nazaj, atane mnogo napora in skrbi. Skrbi pa belijo glavo, človek potem ni več tako lep in Razorčev gospod bi ga potem ne priporočali več tako oduševljeno kandidatom. Zato je najbolje, da gospod Andrej propade. Kaj se mu jo treba sploh napenjati za Bitni posel mestnega očeta, ko mu je> vonder ljubezen Anžonove in druzih Liz gotova ?
Že mi je bilo na jeziku, da bi bil predstojeće vrstice zabelil s svetopisemskim izrekom, kar se spomnim, kako me je v kozji rog ugual .Slovencev" podlistkar „0." Ker sem zadnjič zapisal besede „Moja hiša je hiša miru" z resicami, ali kakor on veli, z ušesci, naroČil si je bahastega prijatelja, ki je začel cvenketati b svojimi cekini, katerih bi mi deset poslal, ako mu povem knjigo, poglavje in
Ta članek je gotovo izvrsten dokaz v to, da se gospodom pri »Slovenci* res smilijo ubogi delavci, kateri onemorejo od dela, od trpljenja in od slabe hrane, a to je nekaj povsem naravnega, saj se smili sestradan revež celo gospodu Karolu Luckmannu, ki si sicer pošteno prizadeva da imajo delavci njegovi kolikor moči slabe življenje. Milosrčnost »Slovenčevih" gospodov pa še nikakor ne dokazuje, da je takoimenovaui „krščanski socijali-zem" ono sredstvo, katero bi moglo predrugačiti Človeško družbo tako, da bi nastopili blaženi časi, ko si bode poslednji pioletarec s svilenim robcem brisal svojega obraza pomol.
Ker se je pa „Slovenec" poganjal s tolikim hrupom za klerikalne socijalne teorije, izpregovoriti hočemo i mi, toda samo v obče, dve tri besede o njem.
Krščanski socijalizeiu ni druzega nič, nego žleb, po katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj mlin.
V onih Žalostnih časih srednjeveškega barbarstva, ko je bil klerikalizem glavni in odločilni faktor tudi v politiškib zadevali, tedaj je bilo kle-rikalstvo vedno iu z vsem svojim mogočnim uplivom na struni onih, ki so imeli moč v rokah; nikdar iu»bo imeli pomoči za one, ki so bili tlačeni in teptam; vedno podpirali eo stari društveni red in pobijali in ovirali vsak poskus izpremeniti ga.
Resničnost teh besed dokazuje zgodovinu. Ali mar neso bile za Karola Velikega povsem druge socijalne razmere, nego za časa krvavih kmetskih ustankov, mar ni bil društveni red pred veliko francosko revolucijo bistveno različen od sedanjega? Klerikalci se pa neso pobriuili za one, ki so zahtevali »človeških" pravic, čisto nič in vender so bile tedanje društvene razmere še dokaj slabše, nego dan danes in (spremembe vsaj tako potrebni? kakor zdaj.
V naši dObi, izprevideli so klerikalci v veliko svojo žalost, da nemajo več siluega onega upliva, kakor so ga imeli uekoč, da jih sicer spoštujemo in ljubimo kot podpornike in učitelje v svoji skrbi za večni blagor, da pa hočemo za časni blagor skrbeti sami. Izprevideli so nadalje, da se kažejo neobhodno potrebne korenite izpreniembe sedanjega Socijalnoga reda in ker se jim vitli to jako ugodua prilika, pridobiti ua novo nekdanjo svojo veljavo in nekdanji svoj ugled, zato izpremenili so zgodovinsko utrjeno taktiko svojo, poprijeli se socijalnega upra-ćanja ter skrpali »krščanski socijalni program".
Ker nimamo namena razpravljati podrobno o programu krščanskih socialistov in ker bi nas to zapeljalo predaleč, ko bi hoteli obširno govoriti ob u/.rokih, zbok katerih se nam klerikalnu rešitev socijalnega upraSanja ne vidi srečna in za obči blagor človeškega roda koristna, omenjamo za danes le, da se za krščanski socijalni program ne naudušu jejo niti praktični državniki, niti resni socijoiogi, da niti oni, katere navaja »Slovenec" kot privržence svoje, namreč Dunajski protisemitski volilci, kajti le-ti volili so zgol p roti nemile za poslance ne glede na to, da li so zastopniki kišanskega socijalizma ali ne.
Kakor smo že v svojem članku o »Rudarskem shodu" rekli, ne zdi se nam niti koristno* niti potrebno, da se Slovenci prepiramo o rešitvi socijalnega uprašanja. To vznemirja duhove prav po nepotrebnem, kajti, kakor rečemo, mi Slovenci ne bodemo in ne moremo uplivati v tem oziru čisto nič. Naša naloga bodi, pobijati brezdomovinski so-cijalizem a žal, da se niti ▼ tem ne moremo zložiti, kajti gospodje pri »Slovencu" poganjajo se za gotovo oznamenovano rešitev socijalnega uprašanja za krščanski socijalizem, za katerega se pa mi ne moremo ogreti, ker je podlaga b re zdo m o v i n s k e g a klerikalizma, katerega bodemo pobijali z vsemi sredstvi, ker je nevaren naši narodnosti in ker bi se utegnile roditi iz njega razmere, kakoršne so uprav klasično popisane v povesti »4000".
Toliko v pojasnilo onim, katere je mislil »Slovenec" s svojima člankoma naščuvati proti nam ; iz teh vrstic razvideli bodo ničnost „Sloveučevih" trditev in naukov, spoznali prave njegove namene in se vedeli ravnati — pri bodočih občinskih volitvah.
Politični razgled.
Notranje <ležclc.
V Ljubljani, 11. aprila. Iz državnega zbora. Mej prvimi predlogami, ki bodo prišle pred državni zbor, imenuje so predloga glede odjirave proste luke v Trstu, m druga predlogu glede razširjenja užituiuskegu okrožja i u preuaredbe užitniu-skib pristojbin za Trst po izgledu novih Dunajskih. Ob jednom z novim državnim proračunom bede se predložil načrt za reformo direktnih davkov.
Brestolni govor, s katerim se je danes opoludne odprl slovesno državni zbor, ni po poročilih dobro poučenih krogov tako brez barve, kakor se je sploh mislilo. Zatrjuje se, da ima posebno o češki spravi precej odločen pasus. Več v telegramih.
Otvorjenje gospodske zbornice vršilo se je z običajnim ceremonijeiom. Ob poiudne zbrali so se člani gospodske zbornico in ministri v dvorani. Ministerski predsednik grof Taaffe pred stavil je novoimeuovanegti predsednika grofa Traut-mannsdorfa in podpredsednika kneza Sehouburga in grofa Czartoriskega. Predsednik grof Trautmauns-dorf prevzame predsedstvo, pozdravi navzoče in konča s klicem: „Bog poživi našega |>remilostuega gospodarja, Nj. Veličanstvo cesarja!" kar zbornica potrdi s trikratnimi klici. Pročitali so se dopisi in so novovoljeni člani gospodske zbornice storili obljubo. Predsednik .spominjal se je s toplimi besedami umrlih članov gosjiodske zbornice: barona Schmiedta, viteza Miklošiča, nadškofa Maupasa, grofa Clam Gallusa, grofa Meranskega in grofa Goesa. V znnmenje sožalja vstanejo člani zbornice s sedežev. Ko so se volili še zapisnikarja in verifikatorji, sklenila se je kratka seja ob 1. uri. Prihodnja seja jo v ponedeljek 13. t. m.
Notranji položaj. Če se smo verovati poročilom, katera se z Duuaja pošiljajo nekaterim poljskim listom, se mi-nisterstvo Taaffejevo zopet približuje levici. Trajnost Hohenv/artove klubove organizacije bi jio teh poročilih ne bila nikakor nad vsak dvom vzvišena. Je li na teh glasovih res kaj resnice, ali so pa le »pia desideria", pokazalo se bode skoro, ko pri dejo na dnevni red kaka važaeja vprašanja iu so
vrste, kjer stoie te besede zapisane. Ubogi O. in prijatelj njegov imata pač malo nad očmi, sicer bi, k. r sta izvestno gulila štiri leta semeuiške klopi, morala znati, da to ni glavnu reč, ako se pove poglavje in vrsta, glavna stvar je duh, tu oži v I ju. Zatorej ko bi Kristus tudi ne bil doslovno rekel: »Moja hiša je hiia miru!" vender nikdar ni učil, da naj se leca uporablja za pulitiško agitacijo. Besede njegove bile so jasne dovolj, kdor jih pa še ne umeje, temu pojasnil bi jih le Izveličarja bič, s katerim je očistil tempelj tudi tucih oseb, ki so a cekini cvenketale.
V ostalem pa jaz že poznam „Slovenčeve" pristaše, ki tako rado tolčejo ob svojo polno mošnjo. Pred leti bil je tak možak, ki sedaj ua Notraujskem mej Postojino iu Razdrtim ovčice in svojo situost pase, obljubil par stotakov za »Narodni dom" ako mu dokažem, da se jezuitsko geslo .Namen posvečuje sredstva" zures nahaja v neki knjigi. Povedal sem mu knjigo in stran, kjer se nahaja liapomiuauo geslo, a »Narodni dom" ni dobil niti beliča, kamo-li obljubljeno Btotake. Mož je svojo besedo snedel, kakor je to storilo že več njegovih tovarišev povodom raznovrstnih volitev. Naj mi blagovoljno povesta gosp. „0 " iu cekiuasti prijatelj njegov »v. knjigo, poglavje in vrsto v njej, kjer se uči, da uo treba držati besede, da je figa-
mož čednost. In todaj bodem tudi jaz posegel v žep. Cekinov sicer ne premorem, teh imajo le »Slovence vi" gospodje kakor toče, a par goldinarčkov se bode vender zmoglo in poklonilo n. pr. družbi ev. Cirila in Metoda.
Podlistkur »O." zadira se tudi v našo notico »Toleranten župnik" in v neko naše naznanilo. Na to polje mu danes ne bodem sledil, ker se še pre-živo spominam čudne »to 1 er a n ce" ob smrti pra-voslovnega višjega čatnika, ko je luteranska občina odprla gostoljubno svoj božji hram, da so se vršili prelepi cerkveni obredi, dočim se je na strani »Slovenčeve" gospode šopirila nadutost in znani Hans Jdrgelov »Justameutnot!" Kar se pa tiče inseratov, naj listkar »O." pusti svoj britki meč v nožnicah, saj je javna tajnost, da klerikalnega glasilu ugentje love naročnike in insorate liki peklenšček grešne duše in da je .Slovenec" že v inse-ratu toplo priporočal Stritarjeve pesmi iu spise, katere bi bil par dnij pozneje najrajši z žveplom zapalit- Jednacega, še pikantnejega gradiva imamo še ua razpolaganje, a za danes je ta struna že dosti dolgo pola. Zato za konec le še mrvico iz »Politike".
V Bcrolinu širi se poslednje dni nastopua zastavica: Kakšen razloček je moj Bogom očetom in cesarjem Viljemom? Odgovor: Bog oče vse v<5, cesar Viljem pa vse še bolje ve. s.
bode dalo bolje razsojati razmerje mej tremi naj-večimi skupinami zbornice. Na drugi strani se poroča, da bodo Liechtensteinovi pristaši, kakor se upa, večinoma glasovali s Hohenwartovim klubom, tako da bi bila s Poljaki skupaj tudi brez Mlado-čehov proti združeni nemški levici večina kacih 10 glasov. O vseh teh kombinacijah bode dala najbolji odgovor bližnja bodočnost. Pravo delovanje zbora pričelo se bode še le koncem bodočega tedna, ko se dovršijo vse posamične volitve razuih odborov, ki bodo do malega izpolnile seji, ki bosta v ponedeljek in torek.
Holtentvartov klub ustanovil se jo pod imenom »klub konservativcev". V odboru za sestavo pravil ro:   grof Hohenvvart, grof Serenvi, P. Karlon, dr. Kluič in Šuklje. Kon-stituvirai se bode klub v ponedeljek.
Klubov v državnem zboru bode do malega, kolikor jih je bilo v stari zbornici, namreč 9, to je: poljski, mladočeški, češko moravski, rusinski, češki veleposestniški, Hohenwar-tov novi klub, (konservativci, Slovenci, Hrvuti in Rumuni), Coroninijev, združena nemška levica, nemški nacijonalci. Antisemiti utegnejo se v Liechtenstei-novera klubu zjediuiti. Divjakov bode iz početka precej veliko.
Viiaiije države.
Italijanska zbornica
pričela bode svojo delovanje zopet 14. t. m, Mej drugimi stvarmi bode tudi govor o dogodkih v Ma-suvi, ter se bode zahtevala neka vsota za troške administrativne in disciplinarne preiskave.
Izjava ministra Nicotere, da bode strogo po zakonu postopal proti delavcem, če bi skušuli kaliti mir dne 1. maja, in če bi zarad tega tudi zgubil prijateljstvo mož od ekrajne levice, razburila je nekatero radikalne kroge. Milanski »Secolo" imenuje Nicotero »drugega Havnau-a", .Lombardia" in drugi bolj zmerni radikalni listi pa priznajo ministrovo zmernost, ki pripušča delavcem po zakonih zajamčeno svobodo iu jim ne stavlja druge mojo, nt-go da brani svobodo iu mir ostale družbo.
Nemški državni zbor sešel se je zopet po velikonočnih praznikih. Obravnaval bodo zakon o delavskem varstvu. Občno zanimanje vzbuja 15. dan t. m., ko so ima voliti knez Bi8marek v državni zbor. Kar se tiče vprašanja, kdo bode prevzel vodstvo centra po Wint-horstu, se za zdaj še ne bode rešilo. Vsaj se je tako izrazil poslauec Porsch, ki se imenuje mej onimi, ki utegnejo priti v poštev za tako častno mesto.
Reforma volilnega zakona v Belgiji.
Centralni odsek belgijske zbornice imel je sejo, da pretresa reformo volilnega zakona, u ni storil nobenega sklepa. Zahteval jo od vlade, da mu jired-loži v 14 dneh zapisek vseh hiš v Belgiji, da ua tej podlagi preudarja o volilnem sistemu, ki bi se opiral na posestvo hiše ali pa stanovanja.
Republikansko mnenje v Belgiji se m^nda vedno bolj razširja. Vsaj se sme tako soditi po okrožnici, katero je izdal minister notranjih zudev. Take okrožnice ne pošiljajo bo okoli samo za kratek čas. Okrožnici pozivlje guvernerje provincij, naj pouče župane onih občin, v katerih bi uovo voljeni svetovalci hoteli prisegati zvestobo kralju s kakim pridržkom, da taki pridržki ueso dovoljeni, ker bi prisego storili neveljavno ter tako rekoč uničili storjeno obljubo zvestobe.
Otok U vi gol a ml izročila jo dosedanja provizoričua državna uprava 1. t. m. formelno Prusiji. Slovesna jiredaja izvršila So jo v navzočnosti novih dostojanstvenikov, kateri so nastopili svoja nova mesta. Guverner Geiseler ostane začasno še na otoku z naslovom komandanta. Isti dan došla je tudi Iadija, ki je pripeljala topove, municijo in živila, tako da je bilo živahno gibanje na otoku.
Rusi v Abesiniji.
Ruska vlada obrača jiosebno pozornost ua Abe-sinijo. Komaj je zapustila prva ekspedicija pod vodstvom kapitana Mačkova Rusijo, se Že pripravlja druga na pot. Ka'<ur javlja Graždanin, ima tudi ta ekspedicija znaustveno namene. Nje vodja je mornarski častnik Dimitrijev, ki je bil že v Abesiniji in jo prepotoval
Kolera v 3tasavU
Vrhovni zdravstveni svet v Carigradu odredil je petdnevno kvarenteno za vse ladije, prihajajoče iz M asa ve, ker se je razširila vest, da je tam kolera. K vsem drugim ueprijetuostim, katere imajo Italijani v svoji afriški koloniji, bi res ne mankalo drugega, nego da se potrdi ta vest.
Upor v Indiji.
Kakor se poroča iz Simle, so uporniki umorili Ojiintona in njegove tovariše. Vodja upornikov Ma-nipurskih rekel je, da so to storili, ker so Angleži ubili ujegove vojake, napadli palačo in oskrunili svetišče. Drug napad upornikov so Angleži odbili. Trije vodjo upornikov padli so v boji. Uporniki so konečno izrekli, da hote priznati vrhovno oblast. Angležev, kakor hitro bodo Angleži prišli v Manipur.
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" ^t. 81, dne 11. aprila
Dopisi.
Is tuzlaaiNkegit okraju 8. aprila. [Izv. dop] Obljubil Bem Vam, da Vam semtertja poročam kraj o razmerah v Bosni in evo Vam, akoravno čez celih 15 mesecev, dopis iz tuzlanskoga okraja, v katerega me je nemila usoda zanesla. Koliko rajši bil bi doma, vsaj zadnji čas, ko je hud volilni boj raz-burjeval duhove, da bi od bližine gledal in opazoval ono žalostno resnico, kako se brati in pajdaš' klerikalna stranka z nemčurji ali takozvanimi nemško-liberalci; da bi se do živega prepričal, kako stari Daš sovražnik oddaja glasove svoje kandidatu ton-zuriranega dnevnika, kateri pomenja reakcijo, nestrpljivost, omejitev svobode in gospodarstvo. (Druge prekrepke stavke morali smo izpustiti. Ured.) Pa naj bode; razgovorih ste se zadosti in Daj se kmalo povrne mir mej stranke in stvarno in resno delovanje na političnem polji.
Podnebje v nas je južnega značaja. Dnevi so Bolučui in topii, včasi je tudi zelo vroče; a ker doline večjidel drže proti severu iu tako dopuščajo uhod zračnim tokom severnim, je naravno, da sledi vročemu dnevu hladna, mnogokrat tudi mrzla noč. Frodovina v potečih, kakor tudi visoki in strmi bregovi voda očitno kažejo, da je izpodnebua pada vina huda in pogosta. Zima je suha in traja le malo časa, dočim perijodično deževje v spomladi in jeseni daleč sega v astronomično zimo. Navadim imamo veter od jugozahoda, ker pa sta jug in zapad zadržavana z visokimi planinami, je le-ta slaboten in zelo redki so hudi viharji. Radi tega leže sela, ne kakor je sicer običajno, v dolinah ali pa v kakih drugih zavetnih krajih, ampak na brdih in večinoma na ravnih slemenah. Zrak je Čist in skoro brez vlažnosti Kakor je podnebno razmerje ugodno, tako se more tudi zdravstveno stanje ugodno imenovati in kaka epldl mična bolezen se v tuzlanskom okraji komaj po imenu pozna.
Rastlinstvo ni tako različno, kakor pa brstno. Potoci obdani so z jelšami, vrbami iu topoli; na višjih krajih nahaja se bela jelša in jerebika dostikrat v uprav velikanski rasti. Hribovje je skoro povsod nasajeno a slivo, katera rodi svetovno znane bosenske i ešplje. Tu pa tam najde se v teh krasnih slivovih vrtih lepe, stare orehe, zdrave jablane iu hruške z bogatim sadnim zarodom, kateri sad pa je manje vrednosti in so skoro splošno za napravo jesiha uporablja. Ostalo hribovje, katero ni nasajeno s sadnim drevjem, daje dobro pašo. Vse str-mejše gore obdane so z gozdovi, kateri vsi so vzgledno oskrbovani in v katerih se nahajajo velikanski hrasti, bukve, jeseni, bresti, javori, jelke, smereke, borovci, meeesni in drugo drevje. Trnoljica in brinje raseta v drevo in navadno se vrtna, tudi senožetua ograja uapravlja z visokim nepredirnim robidovjem. Polje, katero je zelo rodovitno, obde-Ijuje se s koruzo, katera sicer dobro uspeva, vender pa se le v bližini bivališč in v obče v mali meri sadi. Zelenjad obnese se izvrstno, a tudi ta se malo goji.
Konj našega Bošnjaka jo srednje velikosti, sicer slabo rojen, a močen iu zelo previden, da ga je možuo jašiti ua vsako še tako strmo planino, postave je elegantne, tudi uedosežne vstrajnosti, sigurnosti in zmernosti, da so mu na prvi pogled vidi arabsko pleme. Rogata žival jo vsa v nič, slabo je krmljena, male postave, le tu pa tam je videti kako kravo boljšega plemena. Ovce so še precej velike, dajo lino, kratko volno in obilo dobrega mleka. Koz jo malo, vsled upliva zemeljsko vlade. Tudi na divjačini jo okraj reven, izzimši zverjad, kakor volkove, kateri se po zimi v trumah prikažejo iz daljno Posavine iu mnogo živine pokončajo.
Tuzlanski okraj broji več prebivalstva, uego katerikoli okraj v Bosni. Prebivalci so Srbi, pravoslavne vere, razven teh ima Mohamedovcev in Katolikov, kateri so zelo raztreseni in od katerih prvih se jo po okupaciji mnogo izselilo v blaženo svojo domovino, v malo Azijo, pustivši nazaj ubož-neji del severnikov svojih. Žitje tega mohamedov-akega prebivalstva, rogajoče se vsaki kulturi, je navzlic vsem postavam tako, kakor je bilo pred okupacijo. Turčinu mrzi delo in je v toliki meri nesnažen, da mu ni več kos prebivalec Karpatov na rumunski meji; b kratka Turčin ima na sebi vsa znamenja propada in pogina. — Nasproti temu zapazi se pri Srbu in Katoliku napredek zadnjih let. Od narave že zdrav in močen rod, razlikujeta ae ta dva oči vidno od Turčina; posebno Srb je odkrit, brezskrben in zgovoren, opravlja z marljivostjo in
ljubeznijo svoj vsakdanji posel in podvrže bo tujemu delu za malo dnino. V moje veliko začudenje videl sem v premogokopu na Kreki pri Tuzli delati do-mačince, kakor rudarje, nastanjene in plačane, kakor so navadno rudarji v nas — in to so ljudje, kateri pred par leti še pojma o delu v rudnikih imeli niso. Jezik je povsem čisti srbski jezik — ali, kakor naša zemaljska vlada in Turčin hočeta: »bosanski jezik.
Obleka Bošnjaka je po letu iz kotiopnega platna, po zimi volnena ; obstoji iz suknenega jopiča brez rokavov, kateri jo lepo pisano izšit; okoli bodra ima širok, volnen, rudeč ali moder pas, za katerim nosi nož in neogibuo potrebni čibuk. Pokrivalo mu je znani rodeči fos, kateri je ovit s platnenim, snknenim ali .svilnatim belini, temno ru-javim ali pa pisanim turbanom; za obuvalo mu služijo rudeče ustrojeni opanki. Ženska nosa je umski zelo podobna, le, da žena ne nosi turbana in trsa, ampak dolge bele, liki turban okoli .lave ovite rute. Srb nosi vojaški ustrižene, katoličan navadno dolge lase, obraz jima je čisto obrit in nosita samo brke, dočim ima Turčin polno brado in, IzzimŠi šopek las na temenu, obrito glavo.
Stanovanje Bošnjaka je lesena koča s .strmo, z deščicami krito streho, znotraj razdeljena jo v kuhinjo in jedno sobo. V sredi kuhinje na tleh gori na odprtem ognjišči vedno ogenj, nad katerim visi mal bakren kotel za kuhanje. V nobenem pohištvu ne manka posoda za napravo črne kave, katera se ob vsakem času po dnevu pije. Pri vsaki bolj inio-viti hiši je hlev spleten od leskovine in krit s „fraščjem", in sušilnica, spletena od vrbovih vej in z ilovico ometana.
Hrana ohstoji večinoma od koruzne moke in domačega sira, redkokdaj si Bošnjak privošči „jaraca", vedno je trezen, zmeren iu ima urejeno življenje. Oibuk iu črna kava sta mu jedini „luksus", kateremu Be pa tudi le v uajskrajnejšem slučaji odreče.
Od časa okupacije sem, vidi se v tuzlanskom okraji velik kultureu napredek. Imamo tukaj veliko solino, opekarno, napravljeno po najnovejši sistemi, tovarno za špirit, premogokop, umetni parni mlin i. dr., kar vso bi dajalo okraju in življenju prijetno lice, da neso vsa večja in mala podvzetja, izzimši erarne, v rokah blaženih kulturonoscev semitskega plemena. Tudi je mnogo nepozidanih cerkva in šolskih poslopij, katera bi lahko marsikateremu mestecu v Vas služila v krasoto. Šole so od Srbov in Katoličanov dobro obiskovane in kažejo napredek, kateri ne da dvomiti, da se bode v kratkem času tuzlanski okraj prišteval mej na j olika ne j še iu najnaprednejše okraje v Bosni.
Političnega gibanja ni nobenega, kar se pa uprave in postopanja uradov tiče, pa bolje, da molčim. Zdravstvujte ! Jauez Zguba.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 8. aprila.
(Konec.)
Odbornik dr. vitez Bleivveis naglasa, da je vnovič sjiroženo vprašanje odstranjenja vojaške bolnice iz toli obljudene Duuujske eeste jako važno, posebno za zdravstvene razmere in le čuditi se je, da vojaški erar davno že ni sam mislil na to, da se odpravijo te bolnice slabi in zaduhli prostori. Govornik je služil 1. 18GG. kot načelni zdravnik v tej bolnici, poini ranjencev in reči mora, da so vsi zdravniki le gledali, da so hitro postregli bolnikom in ranjencem in mogli zapustiti te prostore. Tu je bila že davno naloga vojaškega erarja, da je kaj storil za odpravo toli nezdravih odnošajev. Upraša bo pa, jo li sedanji Čas za ugodno rešitev želj finančnega odseka in prebivalstva ljubljanskega pripraven. Mej vojaštvom se že dljo časa razpravlja, ali naj v Ljubljani še ostane garnizijska bolnica, katera mnogo stane, ali pa naj se preustroji v »Truppenspital", ki bi za Ljubljansko posadko zadostil. Ker se zahteva za garnizijsko bolnico najmenj 100 postelj, računjene za stavbo po 1000 gld., bi stala garnizijska bolnica de 100.000 gld., za navadno bolnico (Truppenspital) pa zadostuje 40 postelj, torej le 40.000 gld. Ker se že vrše pogajanja v tej zadevi, bilo bi napačno, ponuditi zdaj, ko stvar še ni rešena, toliko denarja za vojaško bolnico in oskrbo-valnico, pozneje utegne se dobiti ceneje. Ker je dežela s preineščonjem deželne bolnice skrbela za zdravstvo, naj skrbi za to i vojni erar. Ker pa je vsa zadeva v prvi vrsti zdravstvenega pomena, naj
se zasliši tudi mestni zdravstveni svet, kateremu se izroči poročilo finančnega odseka s tem, da je mestni zbor načelno za nakup. To pa nikakor ne ovira, da odposlanstvo treh mestnih odbornikov, katero v kratkem odide v drugi zadevi na Dunaj, dotična ministerstva tudi o tem sondira.
Odbornik Ravnikar opomni, da sta bo že v odseku naglašala dva pota. Prvega je označil poročevalec v svojih predlogih, po drogom bi se potem mestnega zdravstvenega sveta izročila prošnja do c. kr. deželne vlade, po njej j>.. do c. kr. ministerstva notranjih zadev, da bi isto nplivalo na c in kr. vojno ministerstvo, da se vojaška bolnica s sedanjega prostora odpravi.
Zupan 11 ras selli opomni, da so mu znani uzroki, zakaj so je 1. 1873 razbilo pogajanje z erarje.m. Ti uzroki niso v zapisnikih in dopisih, ker jih vojni erar povedati ni hotel. Ki ar pač hoče, ako želi mesto dobiti omenjeno posestvo, naj doprinaša žrtve in to ne male. Kar je erar storil I. 1873, bode storil tudi zdaj. Reklo se bode: da njim prodajati ni sila, vi pa bodeto imeli korist, torej nam morate dati toliko, kolikor potrebujemo za gradnjo nove bolnice iu oskrbovalnice. Morebiti bi danes na-svetovaua svota zadostovala, a ko bodo prišli k sestavi stavbevskih načrtov zdravstveni in tehnični strokovnjaki, zahtevalo se bode gotovo mnogo več in vojno kakor finančno ministerstvo bodeta o tej zadevi jedini. Stvar pa bode dobila vse drugo lice, ako so opusti posadna bolnica ((iarnisonsspital) iu se napravi zgolj „Truppenspitala, tedaj bodo stvar za mesto ugodnejša, ker ho bode zidalo kaj manjšega iu so bodo stavile skromnejše zahteve. Treba pa jo tudi, predno se pride s konkretnim predlogom, rešiti najprej vprašanje, dobi li našo mesto knezoškolijski parceli štev. 26 in 27 v Kravji dolini in če treba potrebnega sveta od mejašev in po kateri ceni? Taka pogajanja trajajo navadno dolgo. Torej bi se priporočala le bolj* splošna ponudba na vojno ministerstvo, hoče li prodati prostore, kjer stoji sedaj bolnica in oskrbovaluica. Vso zadevo pa bode zgolj odločil »nervin rerum". Če bodemo plačali, bodemo dobili, ako pa ne, pa nam pravih nzrokov nikdar povedali ne bodo, kakor doslej.
Odbornik Gogola naglasa, da bode vsa stvar drugačna, če mestna občma vpraša za kup, ali pa če so jej posestvo ponuja, ko bode vojuemu erarju treba. Takrat bodo vsa zadeva drugačna, uego leta 1873 in 18*:). Na drugi strani pa je treba tudi v poštev jemati nedavno izišli ukaz ministerstva notranjih zadev, kateri slika baje jako žalostne zdravstvene razmere Ljubljanske. Tu naj sj>regovori odločno besedo mestni zdravstveni svet, naj stori vlada iu vojui erar tudi kaj za zboljšanje zdravstva, kakor sta to storila dežela iu mesto. Torej za zdaj je treba zgolj sondirati v tej zadevi.
Odbornik Prosenc misli, da zdaj ni staviti določene pouudbe za nakup, ker ni dvoma, da se bode posestvo pozneje ceneje dobilo.
Poročevalec Hribar umakne finančnega odseka predlog zaradi cene, katera naj bi se za na-kup ponudila. Drugi predlogi, kakor tudi dr. vitez Blevveisov predlog, naj vso zadevo razpravlja mestni zdravstveni svet, pa se sprejme in se seja, ko je trajala do Vi 10. ure, potem zaključi.
Domače stvari.
— (llohe nvvartov klub) je sklenil, da se prekrsti. Odslej imenoval se bode »Klub konservativcev". Glede načel pa je odsek, obstoječ iz grofa Hobeuvvarta, prelata Karlona in kneza Schvvarzenberga sklenil in predložil nastopni program: »Podpisani zastopniki konservativno-avtono-mističnih načel zjedinili so so v klub, ki stopi pod imenom »klub konservativcev" v življenje, da se bode v skupnem delovanji potezal za kolikor možuo popolno zadoščenje gmotnih iu kulturnih potreb prebivalstva in za razvoj javnega prava na krščanski podlagi, daljo za ravnopravnost narodnostij in za zgodovinsko samopravnost in celokupnost kraljestev in dežel, a tudi zato, da se popolnoma vzdrži realna zveza, ki druži drŽave posamične dele." Ta program podpisalo je doslej 41 poslancev, mej njimi slovenski poslanci: grof Hohonvvart, dr. Ferjančič, M. Vošnjak, Šuklje, Povše, Glohočnik, Kušar, Kluo, Pieifer, Robič, dr. Gregorec. »Klub konservativcev" bode ae še znatno pomnožil, ko dojdejo še drugi konservativni poslanci, katerih v četrtek še ni bilo pri dotični seji.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat slovensko občinstvo na jutranjo predzadnjo predstavo, ki bode na korist zasluženi igralni dvojici Danilovi. G. Danilova in g. Danilo znana sta našemu občinstvu predobro, da bi bilo še treba poBebno opominjati je na svojo narodno dolžnost, katero bode izpolnilo s tem, da mnogobrojno obišče jutri slovensko predstavo. Tudi igra s petjem »Bisernica" spada mej najobljubljeneje starega re-pertoira, in bode gotovo privabila mnogo občinstva. Želimo torej vrlima benefkijantoma najbolji uspeh.
— (Koncert.) »Glasbene Matice" novi pevski zbor in operni pevec Josip No ili priredita velik koncert v soboto 18. t. m. v redutni dvorani. Ker bode v tem koncertu prvikrat nastopil mnogobrojni novoosnovani moški pevski zbor »Glasbene Matice" in je naše petje ljubeče občinstvo vsled razmer v Čitalnici letošnjo zimo pogrešalo večje koncerte, in ker sodeljuje v tem koncertu tudi operni pevec .losip Nolli v nekaterih številkah, utegne to posebno zanimati in privabiti prav obilo občinstva, ker se bode s tem koncertom takorekoč sklenila zimska naša zabavna saisona. Program priobčimo v jedni prihodnjih številk.
— (Koncert Matinee) bode jutri dopoludne ob 11. uri na korist »Valerijini ustanovi". Program, pri katerem sodelujejo jako odlične moči, došel nam je, žal, prepozno, da bi ga z ozlrom na čas in prostor mogli priobčiti.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo števiIko »Slovenskega Gospodarja" je okrajno glavarstvo zaplenilo zaradi uvodnega članka: „Po-treba vztrajne obrambe." Danes došlo nam je drugo Izdanje.
— (Pevsko društvo „Slavec") priredilo bode dne 14. junija t. I. velik koncert na Kozler-jevem vrtu. Kakor se uam poroča, namenjen je čisti dobitek tega koncerta za Prešernov spomenik.
— (Klub a m a t e r j e v -f o t o g r a f o v v Ljubljani) ima v nedeljo, dne 12. aprila ob 10. uri zjutraj v svojem lokalu Pred škofijo št. 16, I. nadstr., svojo mesečno sejo. Na dnevnem redu je med drugim ogledovanje in razlaga novo napravljene temnice. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Slovenske učne knjige za ljudske šole.) G. profesorja Josipa Ilubada v Ljubljani povabil ja deželui odbor, da spiše „Prirodopis" za 6., 7. m M. razred ljudskih šol. Prvi zvezek za 6. razred bode do jeseni gotov, kakor tudi prvi zvezek zemljepisa, katerega spisuje gosp. profesor F. Orožen.
— (V novi odbor) politiškega društva »Ivli-nost", bili so voljeni: Predsednik g. M. Mandič, odborniki gg.: M. Gottč, Št. Gjivič, J. M. Kljun, J van Mankoč, Ivan vitez Nabergoj, A. Škabar, A. Trude , J. M. Vatovec. Namestniki gg.: Al. Gorup, M. Hrovatin, 1. Martelane, Drag. Martelanc. Jos. Nagode, I. Požar, Št. Prele, A. Sancin- Drejač, Kr. Žitko.
— (Gasilno društvo v Šiški) priredi svojo prvo veselico dne 24. maja na Koslerjevem vrtu s prijaznim sodelovanjem slav. društev »Slavca" in »Šišenske čitalnice*.
— (Duhovniške spremembe v lavan-ijinski škofiji.) G. dr. Anton Suhač, knezo-šotijski duh. svetovalec in župnik pri sv. Ani na Kuembcrgu prevzame posle Št. Lenartske dekanije, g. Ferdo Š oš tari e, kapelan pri sv. Lenartu v Slov. gor., postal je upravitelj tamošnje župnije.
— (Drugi zabavni vlak) iz Ljubljane v Kamnik in nazaj priredi gospod Pavlin jutri. Odhod in prihod kakor zadnjič. Izletnike bode pri prihodu in odhodu godba pozdravljala.
— (Cirkus Ama to) dobil je dovoljenje, da Bine mej potovanjem iz Italije v Gradec prirediti nekoliko predstav tudi v Ljubljani. Družba ima baje dobre moči in lepe konje.
— (Gledališki odsek Novomeške čitalnice) javlja: Igrokaz v 5 dejanjih »Na Osojab", ki bi se bil imel predstavljati 19. sušca v prostorih »Narodnega doma" Novomeškega, ki se je pa moral preložiti vsled nezgode, katera je nenadoma zadela rodbino predstavljalke, katera je imela jedno najvažnejših ulog, predstavljal so bode dne 19. aprila. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabila, razposluna za 19. sušeč, iu takrat kupljene vstopnico veljajo tudi sedaj, ker so ne bodo razpošiljala uova vabila. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor čitalnice Novomeške.
— (C kr. poštno in brzojavno v o d -Btvo v Tratu) nam javlja, da se je včeraj v II o-
tederšiči na Kranjskem odprla s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. —
— (Prosti zemljškega davka) so po zakonu z dne 15. junija 1890 vinogradi, kateri so bili uničeni od trtne uši ali ne nad 25 kilometrov oddaljenega od kakega, s tem mrčesom okuženega vinograda ter z nova obaajeni z novimi trtami. Prosti so deset let počenši od tedaj, ko se je završi! novi zasad. Toda novi zasad mora obsegati najmanj Vi hektara ali 695 kvadratnih sežnjev. Ker so na Kranjskem zemljišča silno razkosana in ker bodo mali vinogradniki, katerih je največ, težko kedaj zasadili po toliko novega vinograda, da bi obsegal 2500 ma in bi torej le malokdo užival dobrote tega zakona, obrnil se je deželni odbor k ran j ki do državnega zbora s prošnjno, da bi spremenil dotično določbo zakona in da bi zomlja-rine prosti bili novi nasadi, ako obsegajo vsaj 1000 m3 ali 366 kv K
— (Dobrnice,) gradič blizu Dobrnskih toplic, cenjen na 66.234 gld., kupil je nedavno neki Mietko z Dunaja za :if, .000 gld. Ta gradič posestnike hitro menjava. Zadnji posestnik je nekega lepega jutra izginil, zapustivši same dolgove.
— (»Tri zakona") zove se baje igra, katero je spisal bivši intendant hrv. nar. gledališča, duhoviti in tudi preko meje svoje domovine znani dr. Marijan Dere n čin. Predstavljala se bode v kratkem na Zagrebškem gledališči.
— (Gledališče v Spi je tu) V dičnem Spljetu položil je te dni župan Spljetski temeljni kamen hrvatskemu gledališču, a prihodnje leto zgradila bode občina poslopje za hrvatsko višjo dekliško šolo!
— (Odbor učiteljskega društva za sežanski šolski okraj,) se j^ ob občnem zboru 2. dan aprila t. 1. v Skopem tako-le konstituviral: g. Anton Benigar, nadučitelj v Tomaji predsednik, g. Matko Kante, učitelj v Sežani, njega namestnik, g. .Janko Štrukelj, učitelj v Dutovljah 1 taiuik, g. Ivan Bauo, učitelj v Divači II. tajnik, g. Svitoslav Sila, učitelj v Itodiku blagajnik, gosp. Alojzij Luzn<k, učitelj v Škrbini pevovodja, g. Jakob Starec, učitelj v Zgoniku odbornik. Delegati »Zaveze" so pa bili izvoljeni gg.: Anton B e n i g a r, Alojzij L uznik, Janko Štrukelj i gdč. Justiua Štrukelj, učiteljica v Komuu. Vsprejemni odbor prihodnjega zborovauja o Duhovem v Trstu se je pa tako le sestavil: g. Matko Kante predseduik, g. Janko Štrukelj, tajnik, gg. Anton Benigar, Alojzij Luznik i Jakob Starec, odborniki. Poslednji odbor bodo imel veliko deia in truda, da izvrši dano mu nalogo v čast i zadovoljnost slovenskega učiteljstva. Da se bode tudi to čistno izvršilo, porok nam je osobito neutrudljivi i vrli odborov predsednik g. Matko Kante.
— (Razpisano) je pri Novomeškem okrožnem sodišči mesto pisarniškega pristava. Prošnje do 9. maja.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 11. aprila. Prestolni govor, s katerim je cesar opoludiie dtžavnozborsko zasedanje otvoril, izraža po cesarjevem pozdravu upanje, da bode to zasedanje doba uspešnega dela in pričakuje najizdatnejc podpore od strani poslancev, kakor je tudi vlada od cesarja v istem zmislu dobila naročilo. K temu so vsi poklicani in dobro došli, katerim je celota države in ljudstva več, nego posamična stranka, katerih skrb za te najvišje interese torej ne bodo motile strankarske težnje. Za hitri razvoj gospodarskega življenja so naloge posebno mnogobrojne in nujne. Fred to dolžnostjo morajo se umakniti želje pojedinih strank. Prestolni govor napoveduje predlogo za pospeševanje sporazumljciiju mej podjetniki in delavci, da se kolikor možuo ugladijo socijalna na-sprotstva, predlogo glede upravičenih interesov malih obrtnikov, da se bo ta za družbo važni stan uspešno razvijal. Dalje predlogo ob uravnavi stavbinskega obrta, razširjenje zavarovanja delavcev proti nezgodam, zadružno organizacijo poljedelskega stanu, da se okrepi ta važni in mnogobrojni del prebivalstva. Potem pomnožitev letne dotacije nielijorizacijskega zaklada, obligatorično zavarovanje nepremičnega imetka proti ognju, predlogo proti pona-rejenju živil iu pijančevanju. Prestolni govor potem pravi, da bode naloga vlade in držav« nega zbora, da se vzdrži in zagotovi ravno-
težje v državnem gospodarstvu, naznanja, da bode prišla na vrsto preosnova neposrednega obdačenja, da se bremena kolikor možno pravično razdele. Posebne skrbi treba za promet. Lloyd in Dunavska parobrodska družba bodeta zavzemala pozornost državnega zbora. Vlada bode temeljito uvaževala polagoma podržavljenje železnic in v tem oziru, kakor tudi zaradi udeležbe države pri popolnitvi železnične mreže in pospeševanje lokalnih zgradb nastavila primerne predloge. Prestolni govor omenja Bernskega dogovora o mejnarodnem železničnem obratu, preosnovo tarifov za blago na državnih železnicah, katera bode uplivala tudi na zasebne železnice. Vlada si prizadeva, da se trgovinsko-politiške razmere z inozemskimi državami kolikor treba na novo in kolikor možno istodobno in za več časa urede, da dobita obrtnija in poljedelstvo v stalnih razmerah prave pogoje svojemu obstanku. Prestolni govor naznanja preosnovo pravoslavnih in medicinskih študij. Vlada bode skrbela, da se bode kolikor mogoče hitro pričelo delati za medicinsko fakulteto v Lvovu. V zakonodajstvu treba kodifi-kacij materijalnega kazenskega prava in postopanja pred civilnimi sodišči, premembe kazenske pravde. Pri tem je v po.štev jemati, da civilno zakonodajstvo ne more prezirati potreb gospodarskega življenja, marveč mora odstranjevati ovire in škodljive sebične izgrede. Od združenja Dunaja s predkraji pričakuje bistvenih koristij za povekšani Dunaj. Za uresničenje Dunajske državne železnice ima vlada posebno skrb. Prestolni govor potem nadaljuje: Želja in potreba plodnega dela ne naudaja samo nas. V vseh evropskih državah kaže se želja miru. Od vseh vlad dohajajo nam zagotovila, da je mir najbistveneja naloga. To in prijateljske razmere z vsemi vlastmi dajo nam upravičeno nado, da se bode vrsta mirnih let nadaljevala in da se bode državni zbor lahko mirno bavil z deli, ki ga čakajo. Prestolni govor pričakuje, da se bodo vladne predloge skrbno in stvarno pretresale, mirno in brez predsodkov, da se v po.štev jemlje tudi nasprotnikovo stališče. S takimi načeli se je v nekem deželnem zboru po volj en uspeh dosegel. Prestolni govor naposled naglasa celoto in moč države in priporoča, da se v ozir jemljo različne razmere kraljestev in dežel in raznih narodnih interesov. Tem bode se uravna, duševna in gospodarska blaginja zvestih mojih narodov, ki so mojemu srcu vsi jednako blizu, najbolje pospeševala in ob jednem varovala ustavno jim zajamčena jednakopravnost. Vsemogočni Bog blagoslovi odgovorno delo!
Florenca 10. aprila. Nadvojvoda Rai-ner došel semkaj in vsprejel pohod vojvode Aosta.
Peterburg* 10. aprila. Finančni minister Višnegradski predložil je ministerskemu svetu trgovinsko-politično in strategično važen načrt o podržavljenji cele skupine južnih že-lezničnih prog. Država dobila bi s tem premo zvezo mej Baltskim in Črnim morjem v roke.
Rim 10. aprila. Novi ruski veleposlanik pri Kvirinalu, Vlangali, pride dne 15. t. m. na svoje mesto.
Razne vesti.
* (Kolegij kardinalov,) ki šteje navadno 70 članov, ni popolen, kajti praznih je devet sedežev. Med kardinali ki žive, je 6 škofov, 45 duhovnikov in 10 dijakonov. Po starosti so dado razvrstiti tako-le: 18 jih je v starosti 70 do 80 lot; 22 v starosti 60 do 70 let; 10 v starosti 50 do 60 in trije v Btarosti 40 do 50 let. Najstarši kardinal jo raonsignor Mortel, ki jo star 85 let in član kolegija kardinalov že 33 let. Najmlajši kardinal je monsignor di Rende, ki je 44 let star ter postal kardinal že v 40. letu dobe svoje.
* (Podzemelj ske jame.) Na otoku Kor-siki blizu Ponte Leccia našli so delavci izredno veliko podzemeljsko jamo; do zdaj prišli so v jami štirideset kilometrov daleč a kakor se kaže, je jama še mnogo večja. Kar se dostaje posobne lepote, kakor je vidimo v naših jamah, o tem ne poročajo francoski časopisi nič.
* (Epidemijske škarje.) V poštnem muzeji v Berolinu so vsprejeli kot kurijoziteto nek čuden iz češnjevega lesa izdelani inštrument, ki je kacih 60 cm. dolg in je služil poštnim uradnikom v Giirlitzu ob času kolere 1. 1830/31, da so ž njim sprejemali pisma, katere je oddajalo  občinstvo prt
• malem poštnem okencu. Tako so se varovali okuženja.
* (Ženitovanjskega potovanja žalostni konec.) Nadporočnik Josip Bumel, oženil se je bil tekom meseca marca z mlado, izredno lepo gospodično iz odlične Dunajske obitelji. Obično že-nitovanjsko potovanje pripeljalo je mlada zakonska v Budimpešto, kjer je mlada gospa nakrat zbolela in umrla za kronično bolezen na želodci.
* (Pogojno razžaljenje časti.) Nek krojač v Budimpešti tirjal je dijaka, ki mu je bil 30 gld. dolžan 17 krat pismeno, ne da bi bil dobil le jedenkrat odgovor še manj pa denar. Razjarjen pisal je dijaku naslednje pismo: Gospod! Ako bi ne spoštoval postave, moral bi vas povsod oznaniti kot nesramnega človeka in capina. Ker pa spoštujem postavo van pozivi jem zdaj v 18 krat, da mi v 24 urah plačate, drugače utegnete imeti neprilike. Udani — Seh. Dijak tožil je krojača, katerega je okrajni sodnik obsodil na 10 gld globe zarad razžaljenja fanti.
* (Ciganska loka vos t.) Na zadnjem semnju v Karlovci prepričal He je neki nkumek" o izredni lokavosti Ciganov. Posestnik Dorotic" iz Trnja hotel je predati lepega svojega konja in kupiti slabšega, cigan Peter Nikolič |e pa prodajal neko kljuse, katero je hotel kupiti Dorotič. Cigan pregovoril je kmeta, naj poskusi kljune in kmet je res skušal zajahati konja. Med tem izginila sta cigari in kmetov konj. Ko je pa Cigan izvedel, da ga išče redarstvo, prišel je h kmetu in mu pripeljal nekega konja, ki na ni bil oni s katerim je bil zginil ter rekel, da mu je pravi konj — Ušel.
* (Nevarnost smrkavih konj) V neki vasi pri PoŽunu pobili so te dni po uradnem ukazu tri smrkav«4 konje. Pri tem delu poslujoči živino-zdravnik in oba posestnika konj bo ne nekoliko po-šhodovaii. Zivinozdravnik umrl je kmalu zarad zastrupljanja krvi, oba lastnika konj pa sta tudi v veliki nevarnost.
* (U p r a v a m e r i fta n s ko.) Jz Novega Jorka se poroča o uprav američanskem Bleparstvu. V Mi-nesoti izplačalo se je v preteklem letu 25 000 dolarjev premij za ubite vo'kove Če se pomisli, da se je plačalo za jed nega volka po 5 dolarjev, moralo se jo čudno zdeti od kod toliko volkov? Zasledilo se je, da so se ustanovila prava volčja odgojevališča v velikem številu, ki so se pečala s tem, zaploditi volkove in prodajati potem njih kože državi po pet dolarjev.
(Sto  tt«»l<IIiirirjcv  nai;ra<I<>.)   Izborno sredstvo
proti gomasnl vsake vrste je gZaoherlin*.   Kor h« pa
prodajajo tudi drugi takšni praski pod tein imenom, opozarjamo občinstvo na to, da plača tvrdkft J- Zacberl na 1 h i na j i sto goldinarjev nagrade onemn, kdor jej ovadi ponarejalo taoega praška. Pristni „ Zaoherlin" dobiva se samo v steklenicah, na katerih je ime J. Zaoherl.
s Anatherinova ustna vola in zobni prašel
obrani usta,  krepča  Čeljustno  meso   ter  odpravlja slabo sapo ti ust.
Jedna steklenica ustne  vode velja 40 kr.; jedna škatlja Sobnega   praSka SO  kr.;   Lil steklenic; 4 gid.;  12 Skatelj samo :; gld. (81—47)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se i/.višnje n /, obratno pošlo proti povzetju zneska.
i |^,     .Tnft     ,|, t, ,1, nftjfi i J.    n* if< lf>il< .T. ifc d*, »f.
„LJUBLJANSKI ZVON"
itoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
■
biljci:
10. aprila.
Pri Huli«-,:   Nosan i/, Ribnice.   —   Lnzny iz Brna.
Bcbwari ia Budolfovega. — Eartmann. Berefeld, Baam« partner, Stiinn, Gliiek, Sperlink, (Južie, ,lawlouski, (Sotil, Micliel /. Dunaja.
Pri Sionu: bTersog i<'< Zagreba, -- Meier le Uona-kovega. — Sohuta is Budolfovega. — Oppenheimer ii
Frankohrodii.  — Sorli iz  Trsti. —   Laskai, Kalmar  s so-
Progo i/ Budimpešte. — Rautnlg ii Gradca, — Garinger Graf z Dunaja.
Pri   avsfriJNkem  OfSSJSUrji: Krali | Dunaja.
Pri j užim-m   kolodvoru:   Terpinz  iz Kamnika.
Bohlesinger, Lastig ■ Dunaja-
II »i 1*81 so r S^Hioljaiil :
8. aprila: Anton Kollncr, trgovski pomočnik, .'{'.Met. Francovo nabrežje št. i', M jetiko.
9. aprila : Ana Lo/.ar, trgovčeva hči, 15 let, Turjaški trg št. »J, za jetiko. — Andrej Plečnik, mizarski mojster, 6«J let, G-radiioe št. 17, Meningitis.
10. aprila: Marija Pefrie, delavka, 18 lot, sv. Petra cesta št. 61, za jetiko. — Jože Škraba, kajžarjev sin, l*/i mes., Orna vas št.       Caturrh. intest. ac.
V deželni bolnici: 7. aprila : Franc Kobilca, črevljar, 'J2 lot, za jetiko.
9. aprila:    Terezija  Karlitiger,  gostija,   38   let, za
jetiko.
10. aprila : Terezija KarHnger, gostija, .'18 let, za jetiko. — Franc Prijatel, dninar, 18 lot, za plučuo tuberkulozo.
Meteorologično poročilo.,
| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ' mm. i
10. aprila	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	732'0 min, 728-7 mm. 726'b' mm.	6-8° C 9 2° C 5 G« C	si. vzb. m. vzb. in. vzb.	obl. obl. dež.	! 0-80 mm. dežja.
Srednja temperatura 7*2°, za 1*8° pod nonnalom.
12>~u.23.a<jsl£a, "borza.
dne 11. aprila* t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — dan*..
Papirua renta.....jfld.  92 6.r> — g|& 92'f>0
Srebrna renta.....„     92 8.S —   m     92 50
Zlata rnnta......„    111— —    „    110'75
5a/0 mariMia renta ....     „   loi 75 —   „   ioi 75
Akcije narodne banki-   .   .     „   9^0 — —   n *i*ii
Kreditne aheijo.....„   302 50 _   n 30175
London.......                                   „    UtJ-30 —   .   i 15 9.'»
Srebro........                                     „     . —   n    —•_
Napol..........                                               9 25", —   .      9 21'/,
0, kr. cekini ....        .      B          50 —    , iS
Nemško marke.....                     „    '615 , 66*9771
4°/0 državne sreeko iz I. Id54       250 gld. 139 gld, 50 kr.
Državne sr.-čke ii I   1    4               100   . ISO    n    60 „
ogereka »lata renta i"/„....... 106   l   60 ,
Dgersks papirna renti &•/,...... ioi   (   40 ,
Donava reg. Breeke 5u „ .   .   ,    mo «id. ItO   „   75 „
Zeniti* obfi. avetr. 4Vs*/i ii,lti uiBt. thftt.   . 114   ,   15 „
Kreditne erečke......100 gld. 186   ,   50 .
Rttdolfove Breeke.....                       10   n 20   9   50 B
Akcijo anglo-avstr. banke   .   .     190 1 *> 1    ,   60 „
Tramtvajr-drnlt. veli. r«o ^id. ,l. v.  .   .   . 218   , —
Težko prebavljenje,
katar  v   želodci,   rivspepsija, pomanjkanje siasti Uu jedij, zgago I. t. d., <iaije
katari v sapniku,
zaslizertje, kabelj, hripuvost mnoge nadlegujejo In te opozarjano) na ^>-l)
GLAVNO  9 KLA D I 8TG
n«ryći!?tijo luzn*
katera «»• ]><> izrekib najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
<la, v 111tjj4.n1 |».mI ugodnimi poboji
(271—2) Matija Grabnar,
gostilničar pri Horštniku v Kurji v«nI At. 4.
Na cesarja Josipa trgu
je od nedelje, dne 12. upriln dalje,  » le za mnlo « Ms.li videti
Hentschel-ovo
prizorišče atletskih produkcij
iu
zgodovinski muzej.
Nastop pO svojih delih sloveče atletinje \ ir^int je in gospodične Aruil«le, katera prui/.vaj.i /animi' r indijske! i^re z živimi kačami. V zgodovinskem uiu/.eji videti so podobe znamenitih dotrudch l',l. veka in pos-buo sedanje dobe, a tudi prizori iz Nemčije, 1'Vaneijc, Španije, Auie-rike, Palije io Švice.
Nov je:
Pariški kabinet smeha, ali: Smejati se moraš!
Isto tako je zanimiva ratslava 11 hI urni i j. Mnogobrojnoga obiska prosi z odličnim spoštovanjem (998 I'1. A. II en I seli«'1.
Še r!co1*0 p      [»Iiioiiiii iii»v
angleški bieikel
Ne I ali o} |trod;i
Vre o lave pri gospodu Avgnatn .lak-u,
IIilšer-;«-v«> uSiee !š(. :s. I. nadstropje. (290—9
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki s"' vedno 1 eksa in voč let traje, morejo dobit spretne in zanesljive osebe, m pridejo mnogo z občinstvom v dotiko. Neomadeževana preteklost Je pogoj. Do Blufteui /. n t m 1 ■ 1 r 11 111 tiiiučastink, imajo preduOBt, V^prala-nja po.l .,0. S. 1891'' Gradeo puste restante (84—10)
Jajca za valitev.
Jajca [>ri8tne plometiBke kuretnine, in sicer plemena Plymouth Ročk, La Flech (črno), Dorking (rIvo), Brahma (svltlo), Langshan (črno ali belo), Cochinchina ( u meno), Houdan, Švicarskega (aivo) m Nizozemskega (črno). Zadnjih treh plemen kuretnine ima lepe grebene.— Dalje: Leghorn (svetlo). Italijanskega. Španjolskoga (črno) in Andaluzijskega plemena. Jajce velja 15 kr., jajce zlatega ali sie-brnega Bantama velja 80 kr. — Pri pofiiljatvi 50 komadov računa se za pofitnino in ea zaboj to kr.
(981—9)
T. Stieg-ler, grnldinski upravnik ■»t. I*«*!«'!- pri <a<»el«-i.
Zobozdravnik Schweiger
!-it 21111114« lii>i<'i .>i|;i<Il
(pri Malici)
št. 23 in 24 — II. nadstropje. 01.dim i« maki 4I1111 oil   ». «1«» 18. ur«' ilopolmlne, «»<l '2. «!«»   >. ur«* po {><>' ii .1 n c Ob ne«l el juli iu j* 1 'M ' 11 i   ■ Ii  «)«l it. <li>  '»I. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravništvn. — Majboljii
jtl<iml,e, jio barvi zobem prikladno. — Za vsa dela He  j a mri. I-JO H)
Služba občinskega sluge
na Krškem
Me ofM.* *>> I. Kaiajemi IS1II.
Samci in bivši vojaki, zmožni slovenskoga j a nemSkega jezika, imajo prednost.
Natannieji? se  poi/.ve  pismeno  ali }>» osebno
ii   Uonee ii|iriin i. i. pri županstvu
It r*l*. eni.
ji>n   3 župan.
v   Zdravilaica s studeno vodo
Št Radegfund
na Štajerskem, ilve uri od železniške iioslajfi Brodeč,
Krasna lega visoko v gorah, sredi Urnih smree-
nih -jo/.ilov. IV'oilno, milo podnebje. l/.l>orna pitna voda. Zdravilna gimnastika m masaža. Prijetno stanovanje. ZdraviInio in vil je 98. Cene »o niske,
Zdravilna sezona od 1. aprila do sredi novembra.
(l sdr&vilni metodi, indikacijah, o cenah in vseh drugih razmerah poroča obširni opis, ki so na zahtevan je bresplačno razpošilja. (288)
Dr« <>uKi»Y *"V\.        Dr« Gnstav ituprioii.
zilr»vilui,''iii vutljii. :iHMli>ta.
Čitaj in čudi se!
Ker jo velika tovarna za ure ustavila deloj katere jedini zastopnik sem jaz, se mi je naročilo, tla naj vso zalogo finih
IM'Ši ur
aa vsako cono spe6am in prodani in zatorej dobi vsak naročnik lepo, dobro idočo žepno
uro v alatoimitiranem okrovn za nečuveno ceno
2 gld. 80 kr.
in dobi poleg tega vsak naročnik, ki so sklicuje na ta list, So prekrasno, lino pozlačeno (859 -1)
urno verižico
z zapornico zuMtouj.
Dre posije po poštnem povzetji
Duneijska komisg-ska zaloga ur
S. Blodek
II/3 Schreigasse 9 S.
NU. Neugajajočo se brez ugovarjanja nazaj vzame.
■     rr. r.- tfr
V c. kr. gozdnem vrtu pri Ljubljani   oddš so še okolu
jeflneaa milijona triletniii smrekovih sadik:
proti tonili, da se za vsaki tisof / zavijanjem in odneskotn do želes-vice ali do pošte 1 gld. 50 kr. nplača. ■»„■,) Naročila vsprcjeinu proti iiplaoiln spailajori'jja zneska o. kr. deželno gozdno nadzorništvo za Kranjsko v Ljubljani.
M M M
M M
M
M M
M
Pri podpisanem generalnem zastujiii i r prii/.nJ«-ii4» j«' iiicmIo
potovalnega uradnika
/u <hI«I«'IIi«' živIJfiiMke^n /iivurovaiija.
S tem ulužhfiiim mestom Edru&ena je stalim plača, katere visokost ravna so po dokasanej sposobnosti za opravljanje službe, in pa izdatni poutranski dohodki.
ProSnje, katerim naj se prilože dokazila o dosedanjem službovanji, uložiti je «lo   »o. J ii«  aprila 1S1I1.
V Ljubljani, dnu 9. aprila 181)1.
(887—2)
Generalni zastop banke „SLAVIJE'
M-*
>f >f
it
Alojzij Korsika
Gluma pruilajalnica:
Tržažka cesta 10
p- iIil.' v,, kr. k' :* viih tii-l.;i. n.' tu« i ni--
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v   ■   i ii »1 J M ii i.
Poddružnica:
Št-It»iilinrir«v«- ulice *'»
vii-i-via c. kr. pilit, iu ti'li>irraf. uradu.
Podpisanec se poni/no priporočil čhs t tt i-mti p. n. občinstvu m isdetovanje svežih šopkov in vencev za grobe In mrliče. s trakovi mnogovrstnih barv in baž ttr z napisi. Ima pa tudi veliki* zalogo suhih, venoev
od iiajcem-jsili do najfinejših. Posebno opozarja ua SVOJO Veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz turih krajev, da jim naše podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsitk trgovec s semeni vedeti, od kod daje seme. ker sicer ne more jamčiti, 6e je za naše kraje. Pariška in francoska temena sploh neso za naše kraje. PodptsaneC more jamčiti, da so semena njegova pristna in kaljiva.
Podpisanee prevsema tudi kinčanjo grobov in Sploh vsa dela, spadajoča V Btroko njegovo, ter jih izvršuj'- hitro, fino m po najnižji ceni. Pri nji m dobivajo se tudi raznovrstne rastline m cvetlice v loncih.
Za obilne nsrooevanje priporoča se
(148—80)
S odlion ni .spoštovanjem
Alojxij Korsika.
>\ rt •O   O ~
3 § * >
Nepresegljivo  za zobe
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepcevajooe, labranjnje gnjilobo v.()U ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 150 kr.
II. salicilni ustni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepcevajoce, ohnmnje zobe svetlo* bele, a -'{" Ivr.
Navedeni sredstvi, o katerih je doSlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
L
diplomovani posestnik lekarne in kemik poleg rotovža v Ljubljani
8 S u
B J*, m
H* T? N     -1 N
— h" 3 ^    -» —
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
<jaxtsu8 oasiis
puškar
v It o r o v i J a li (JFerlaoh ) na K oroikem
- \
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pu*u«» In revolverje ter otr lovske priprave« patron« ter drago
Ntr«'lji\o po naj ni/, jih  cen ali. — Puške so vb8 pr«*-
skntene na oea. kr. iskuiavaliioi ter laznamenovane z
znamko tega /aviela. (175—11)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniiti pošiljajo se brezplačno.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
leknrjn rieeolija \ Ljubljani, narejena I većine iz samega pristnega kineskoga reviija, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov.
EUspotius je isdelovatelj v aabojfikin p<> IS steklenic.
Jeilna steklenica velja 10 kr.
(TIS—td)
izključno pri v.
resiitflcijsia tekočina
umivalna voda za konje
rabi se nnd iftO let z izbornim UNpehoiu v mnogih dvornih hlevih, v veliclli hlevih vojaških in zasebnih kut. krepello pred in po težkih delili, proti podvi tf itm« Ixvineii jam. otrp-nenji kit itd., tor (laje konjem posebno moč za brzi tek.
—— Cena stekleniol 1 gld. 40 kr. -
Pristno ' • 111 ~ o z gorenju varstveno znamko dobi »e v  vseli  lekarnah  iu Špecerijskih trgovinah uvstro-ogerskih. | lti.'l—2)
S pošto razpošilja se vsak dan v. glavne zaloge:
Franc J. Kwizda
ees  in kr. avstrijski  in kr. riimunski založnik, okrožni lekar v Korneiihiirgu pri Dumiji.
Dr. Rose životni balsam
je nad .'10 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo ra/.top-Ijajoče
domače sredstva.    (i8i—7)
Velika steklenica I g hI., mala 50 kr., po pošti "Jo kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja
tu dodana, zakonito varovana varstveni znamka.
P
Zaloge skoro v vseli lekarnah Avstro Ogrske.
Tam se tudi d
obi
raško universalno doma.ee mililo
To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor svo-doćijo milome skušnje, čistetije, /.rojenje i:i lcćonje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine,
v Ikatliieab i>o ;{.r) kr. in
2"» kr. Po poŠti li kiv več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zako-
nito varstvena znamka.
B. FRAGNER, Praga,
It. 201-204, Hala itrana, It^ini „pri Inm orla",
f P o 51 u a r a z p o š i l j a t. e v vsak dan. *^PO
♦ Na najnovejši in najboljši način
X umetue
(33—25)
♦ i«fe® 1» zobav|« f
?    UStHvliH  brez   VHakih   holeeill ter IHtMolta ......-__ ♦
+ ustavlja br«z vsakih bolečin ter opravlja ploiulio- # *> viui|n in vse sobne operacije, — odstranuje ♦ v zobne bolečine z usrurtenjem živca *
I zobozdravnik A. Paichel, *
♦  poleg Hradeckejra čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦
VOŽNJI LISTKI
(136—8) pri i a /o/,iiuMh o - ji m ' ris I«. I pn-rol»ro«lui «lružl»i.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7J
DUNAJ.
Prospekti in pojasnilu točno iu zastonj. Najkrajšo, najoeneje in najhitreje potovanje. !
ugni nr-t«niBm-r.mrrf,T^.. | .....
Ifieni uzorci zasebnim naročnikom zastonj in trunko. Ukorene knjige sa krojače, kakerinih So ni bilo, ne-frankovano In le proti uložbi ^rl«l. 20, kateri ho odra-finnajo, kadar se blago naroči.
Đlago za obleke.
Perivien in dosking za visoko duhovščino, Predpisano blago za uniforme 0. kr. uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje,
Suk na za hikird  iu  i •,'raI ne mize, loden tudi nepre-moćljiv za lovske suknje, hlairo. ki se sme prati. Popotni pledi gld. 1—M itd. Kdor hoče kupiti vredno, pošteno, trajno, čisto volneno sukno iu ne cenih cunj, ki so ponujajo od vseh struni j in so komaj krojacevega plačila vredne, obrne nnj se na tvrd ko
Jan. Stikarofskjr v Brnu.
Največja ssaloga suknu v avstro-Ogrski. Razume se, da ostaje mnogo ostankov v moji zalogi, v kateri je vedno za 1 '„ milijona gld. uvst. velj. blaga, in pri moji svetovni trgovini: vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od lakih malih ostankov in odrezkov uzorci ne razpošiljajo, ker bi pri več sto naroebah za uzorce nazadnje ničesti ne ostalo, iu je torej sleparija, če nekatero trgovino s suknom vsllo temu inserirajo uzorce od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le od kosov in ne pa od ostankov, nukana takega postopanja je očividna.
O«!miki. ki in; ui(:kj:iji>.  ...    iiiii'iiju.jii »li hi' ji i ilrimr vrne. Ilarva, (lolitoot, cona n •! H" iti naručili OHtankov iiar.niini.
ltazpošilja se le proti povzetju, nnd gld. 10'— (93—9) 1'ranko.
Dopisovanji! v nmiiscinl, nu.l; n nnt. eiMcini, poljšuiiii, italij.iiiHĆini in francuSčini.
Ljubljanska delniška družba za plinovo razsvetljavo.
Zahvaljuje hc za mno^i naročilu v preteklem letu, priporoča £ podpisani odbor vodstvo plinove tovarne v izvrševanje
vodovodnih instalacij
in  vsili druzih jednacih del.
V7  Ljubljani, dne 4. aprila 1S1M.
Upravni odbor.
-         . .______„ „
1«■.
s
Najnovejše! Najnovejše!
Dežne pla^ee^žakete i 11 man tele te
za dame in dekleta
ima veliko zalogo tor po nizki ceni
«3B
(229—5)
M. NEUMANN
v IJubljaiii. v SloiBovila ulicah.
Prostovoljna dražba.
V iionedoljek^ dii4k I i*, aprila i. I., ob 141.
uri iIoooIikIn«fc vršila se bode pri c. kr. deželnem sodišči v Ljubljani prostovoljna dražba dedičem Valentina Zeschko ta
lastnih
štirih Travnikov
in sicer:
pare. štev. 483 in 484 v mestnem logu, v obsegu 1 orala 367 □ sežnjev in 1 orala 930 □ sežnjev, in
pare. štev. 368 in 198 v Karlovškem predmestji, v obsegu 2 oralov 183 □ sežnjev in 1 orala 35 □sežnjev, li kateri se vabijo kupci.
Dražbeni pogoji zved6 se pri c. kr. dež. sodišči pri št. 2315 in v pisarni pooblaščenca dr. Alf. Mosche-ta. (286—2^
Ravnokar izšla je strokovna knjiga:
Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame.
Za Hanioponk in za podlago pri šolnkern pouku spiral in izdal Matiju Kune, krojaški mojster v Ljubljani.
3 6 tabelami, 40 izvirnimi uzorci in z merilno tabelo.
Cena broš. knjigi gld. '-i-uo. vezani gld. a*—.
Poleg te knjige dobiti je tudi
Knjiga krojaštva
za sanioponk o prikrojevanji oblek za gospode.
Z 10 tabelami, G0 izvirnimi uzorci, merilno tabelo in z dodatkom slovarčka za krojaško obrt.
Cena vezani knjigi Kld.
Obe knjigi izšli Htu tudi v nemški Itdaji,
Naslov  za DSVOOevanje  knjigi .ti.  Kune, IJiibljauu.
Po Hoglasnili izjavah merodajnih strokovnjakov Je podlaga teh prikiojevalnih metod popolnoma sigurna iu uajprlpravuejftu in Niimopouk. (2f>0—3)
r
Dorsch-cvo
olje iz kitovih jeter
nuj^iste Jno. nuJNve£e|5e lu u i |up 11 \ nejie vrsic   inedielnuluo   olje   \r.   kitotih jeter.
Ntnr«»preverjeuo t»redNtyo proti kottljii, -/.IuhII pri plin niti boleznih, Nkrofeljnlli i«.t.
Mala steklenica BO kr., dvojna steklenica 90 Ur.
HerKetiMlto l>«.r*eh-evo olje Is kitovih jeter v trioglatih steklenicah 1 «l«l.        (793—44)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v I^j iit>l juni. m* 3IcM<n«Mii  ti-j^-ii 11.
!■! minu MJN m lil i iwm• m 11 ii i—i milim »■
1
i
I
H
: i t i
Usnje vzdrži so v Moluei mehko, m v de/, j i In v roni Muho s porabo j. KendlkoveK«
mazila za usnje.
Za Hvetljenje »li vn»ee-n|e jeruicnJH« vozov, pohištvi* in čevljev je nedoseženi* e. kr. isklj. priv.
svetlina tekočina
kći usnjr.
Izdelovatel)   dobd jo za ta dva mazila »O odliko-iu  t•:i 8tot.no zahvalnih pisem,  a upeljana sta vsleil ukaza mfrtilterskega pri c. kr. vbiskt, v porabi pa celo pri C. kr. visokostih.    Ta tekočin« je tndl j;iko dobra za ei-
nrdicfit*
36«nje črndi slamnikov.
Cena mazila za usnje:
Jedna kila.....gl. 1.20
1 stvklonica št. 1 . . „ —.-0 1 t „ 2. .  „ —.40
1 . - 3 • .   n - 20
(190—2)
Cena svetilne tekočine.
»/, fikatljiea.....gl. —'80
»/, škatljice..... „ —40
iu   i .....» — *§
»/■   ,......» --10
Prodajalcem iu vojakom dajo se rabe t. Svari se pred ponarejenim* i/.<t«^k:.  Vsaka steklenica in vsaka ftkatljie.a
ima znamko: .1. Iteitdik. Št Valentin, Uorenje Av-•trlisko. Glavna zaloga pri SehiiKMiiiK-« A Weber-jn v Ljuhljuni l v teljl j)ii Tranu-u A Stie«er-ju : v Kudotl jiei pri lloiuuii-n : na .le«euieali pri Trevitu.
Desetodstotni skonto!
I .;isin<> delo
7\
Kovčege in toMce
i
svoje,  vsake vrste in veličine, iz usnja ali iz jadrovine |
priporoča (392) J
ANTON KOŠIR |
toholrar v Kolodvorskih ulicah h. št. 24, blizu južnega kolodvora m
(♦♦saVe>«Me>«Vsl«-e>
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v G-radci in Hold v Puntigarau
jo pri
. Zoppitsch-u
Kolodvorske vlIIc>3 št. 2^ pritlidiao
kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški coni na prodaj ^173 5)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
1$S$T Na vpraianja odgovarja točno in frankovano.
'in nn'iinyimunu i iMiiMi miiii i i11 w i'i
V
razpošilja:
brnskega sukna
3" 10  metrov,  —  v.a popolno obleko, — je d. 8*75>
•■i.
Odreske brnskega sukna
3 lo metrov, moderno blagO| B gld.
♦ja*
Odrešile brnskega sukna
za vrtine suknje, 8*t0 in-trov, z^olj Is volni-, 7 «l«l.
Odrezko poletne preje grehenice
•»•40  metrov, —  za popolno obleko, — :t gld.
Od rezke za piketne telovnike
z modernimi usorki, pralne iu
zadostno za popolen telovnik, l Kld.
Odrezke svilene preje grebepice
za popolni; hlače, L10 metra. 5 Kld.
♦m*
J/4 Široko, boljSe neijo platno. 1 komad 3(1 vatlov,  « «ld.
Domače platno
V« široko, Kld. 4*80. " 4 široko, «!d. .v5«.
Sifon
naj i nejle vrste, 1 komad .'io
celih vatlov, gld. n>~>0.
Poletne ogrinjače
9U velike, sukančon   1 kom. k1«>- I*'20.
cisto volnen,  1 kom. vt
Ripsove garniture s čopki
rteatojeČe iz  dvojo pregrinjal
za postelje In j^dnega za mizo,
I Kld.
Srajce za delavce
iz najbpUiaga Molinskega uli Bnmburikega Oksforta, 8 ko-
iii uli 'Z tfld.
1'ošilja ne po poHineui povzetji. — Usorel naiuove|šeKa blaK« za obleke *a aoapode In tfoape poill|njo ae brezplacuo In franko vauo. — I.iMtl ■ usorci m krojuce nefran kovano. (197—5)
Krasne	vrline suknje	za gospode od	10	gld.	do	30	gld
	obleke	»      ii ii	12	ii	>>	34	n
j?	vrhne suknje	„ dečke	<5	ii	ii	18	u
>>	obleke	ii     ii ii	4		ii	18	ii
iz dobrega, solidnega Graskega in Brnskega blaga v veliki
izberi 230—5)
M. NEUMANN
v Ljubljani, \r Slonovih ulicah.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
L Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnico za seno, mlatllalcc, vlačilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito. roukalnice za koruzo, reiilailce za
k rtu o, mlini za phanje, rezilniki za repo, mtčkalnice za sadje, stiskalnice za sadje,
BUft't'ltuSllit*«'   7.U   ^I4».'»ije.   \ illSiliC Nli-
MBttiliitee* oljne ntlnkaliilee, [utkuh Mporul aparati, stroji za lupljenje sadja, nparati za sušen1« sadja in sočivia, vlnake »eeAlulee« Eilt*iiif pi edmeii. sesalnice za vodnjake, krožne žage. decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično u pit vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za ———    pranje, treslice za predivo 1  t. d. i. t. d.
T'afO  iv.vrNtno i/.delnno,   po  njvJ n i>.jili   t <i v jii-ii i*ilv ili t*4"intli.
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušajo!
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
ItoKnto iliiHtrovanl, lil »ii-uuij inoeoi «m niki v iieniNeini. italijaiiNeini lu HlovitiiNi'ini /isMlotif iu Iranko. (124—4)
Solidna sastopetva c
ovsoi ©cn-o-jej©.
11
v Ljubljani, Rimska cesta hiš. štev. 10, dajeta se v najem, (uri-i,
Več o tem pove Upravntfftvo „Slo»-enskega Naroda".
Velikansko peso
večno (Lucernovo) in domačo deteljo, travuljo, pahovko, mačji rep ter druga, zanesljivo kaljiva semena za vrte in travnike, kakor tudi semenjski ribniški fižol in krompir (276—2)
priporoča po nuj nižji ceni na cesarja Josipa trgu v Ljubljani.
C. kr. izklj. priv.
pivo
z žičastim (drate-nim) zamaškom
bo najizbornejfta j obče pri-7. d a na priprava, da se pivo vzdrži dolgo sveže in dobro. — Dobivajo ho v velikosti po
Vt 7io in I liter
s potrebnimi klejavimi (gumijevimi) cevitul po jako nizki  ceni  v LJubljani pri
Franu Kollmann-u
zaloga steklenine, poreelana in Hvetilk. (l*0-9>
^ffffffifffff*»»a***»*a***»»aa»»**»*
20 hektolitrov dobre
(238—8)
po 58 gld. hektolitev produ
Fran Prijatelj
v Trziiot, poŠta Mokronog;.
I       Zabavni vlak v
»KAMNIK
pelje iz  I Jliltl jjiuo drž. kol.
v nedeljo 12- aprila 1831
ob 1 url ao min. popolndne.
Povratek lx Kamnika IniI dan ob ». url lO min. ■večer.
Cena tja in nazaj
II. razred gld. 1.60, III. razred 80 kr.
0^r~ Več o tem ho poizve na plakatih in v l*ayIlu-ovi piNariii m potovanja v Izubijani, kjer ne dobivajo tudi vozovnice. (28'.?—1)
Prevzet je restavracije.
Slavtiumu občinstvu naznanjam najtdjudneje, da sett) prevzel
ČITALNIČINO RESTAVRACIJO
ter zagotnvljam, da Hi bodem prizadeval zadovoljiti cenjene svoje goste, iunijoč samo dobra, prtNtna vina in ziiana, dobro kuhinjo.
ITa oToeci v3pre]emaJo se tudi natročilau. V nedeljo, diu» 12. aprila
otvorilo se bode kegljišče.
Mnogobrojnoga oblika proti t odličnim spoštovanjem
(294) Joh. TTrdnlfer.
^—7
Posebne novosti!
Elegantni klobuki za dame, solnč-niki in pahalice se <lobe pri
v Ljubljani.
iz-
jeden jedini poskus prepriča vsakoga, da je
adurlin'
3«
4,
jjfft
grlili'
sika
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—3)
Radgonska
čista,  alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri «J. LININGER-ji
v i.jiiMjitiii. Kimsiiii centu liK. it«v. <».
Prodaja po prvotnih cenah.
gotovo najboljše sredstvo proti vsem mrčesom,
ker uniči s presenetljivo močjo in hitrostjo — kakor nobeno drago sredstvo — vsake vrste gomazen do zadnjega sledu.
Najbolje porabila ao to sredstvo a pomoijo razpraiilne Zaoherlin-ove brizgalnloe.
Zar, h er lina ni zamenjati z drugimi praski proti g o mazni, kajti Zacherlin je specijaliteta, katere ni drugače dobiti, nego
v zapečaćenih steklenicah, na katerih je ime J. Zacherl.
Kdor tore) /abh'va Kucherliu, tloI»f pu kuk prušelc v skuti.jici uli v zavitku,Je gotovo vnukokrut Kolfufnii.
Prlntno bln^o sv «|o|»I :
(279—1)
LJubljani
Jan. Luckraann. Karol Karinger.
Poatojina i
Skofja Loka: Borovnica : Kočevje:
Vel. Laiiče: Krško:
Dvor. Hrib: Idrija: Kranj:
Loi
Mihael Kastner.   Anton Krisper.   H. L. Wencel.  Peter Lassnik. Ivan  1'erdan.   Jeglič & Leskovic.  rJ. Kbiiter.    Ivan Fabian. Ed. Mahr    Ferdinand PlatttS.   A. .Sarabon    Viktor .Schitrer. Schussnig & Weber.   Josip Terdina.
Anton Dietrich. Frati Kogoj.
Bedvik Fabianl.
Fran Verbič.
Fran Krenu.
Fran Loi
Ivan Justin.
Rupe.rr. Kngelsberger.
Anton Jugovic.
Aut. Kline.
A. Hiičur.
Fran Kos.
Fran Doleno,
Karol Savnik. Vilj. Killer. Karol Fabiani. Fran Kovač.
Koatanjevioa: Alojzij Gatsch.
Litija Mokronog: Vrhnika: Oor. Logatec: Radovljica:
Radooe:
Novo mesto: Zagorje:
Kamnik: Travnik: Črnomelj:
Lebinger&Hergtnann. Anton Majcen, M Brilov. Peter Hladnik. A. Roblek. Friilerik Homan. Davorin 1'odlcsnik. Fran Trovčnik. Adolf I'anzer. Ikatovska Hkbnlniea „kousumn. društva". Ivan Miiller sen. Kdin. Zunger. Pran Kovač. And. Lackner. Lud. I'ers.
'd
Občna
DEŽELNA.. RAZSTAVA
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791 v Pragi
pod pokroviteljstvom
Njegovega ces. in kralj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I.
od dne 15, maja do dne 15. oktobra 1891.
Voda,   iiiik luosl.  obrt,   £«>■■■ |je«lolJNtvo,   slo vcsiion! i.   seuriiNiie ra/slavc.
Nveli'i4. vo«lonict. Nliodl, loterija f. t. «1. (352—8j
Izdajatelj in odgovorni urednik: .J o h i p Nolli.
Lastnina in tisk „Narodno Tibkurne"