Prikaz dinamike preleta ptic selivk na Sorskem polju Passage dynamics of migratory birds at Sorsko polje TOMI TRILAR UVOD Selitev ptic že od nekdaj privlači ljudi. Laično si selitev predstavljamo kot selečo se jato visoko na nebu. Ta predstava vsebuje dve značilni, vendar ne tipični prvini selitve: prelet in množičnost. Vendar ptice ne letijo brez prestanka od kraja gnezdenja do kraja prežimovanja jeseni oziroma v obrnjeni smeri spomladi, temveč se jeseni dlje kot spomladi zadržujejo na vmesnih počivališčih. Spremljanje selitve temelji ravno na takih postankih, ne pa na preletu v dobesednem pomenu besede. (Le specialne metode za spremljanje selitve, npr. radar, omogočajo zasledovanje dejanskega preleta.) Na selitev in hitrost preleta oziroma čas zadrževanja na vmesnih počivališčih vplivajo meteorološke razmere: predvsem temperatura, veter, zračni tlak in seveda padavine. Tako je na vseh vmesnih počivališčih opaziti največ ptic selivk ravno ob slabem vremenu. Zaželeno je imeti splošen pregled meteoroloških razmer v noči pred opazovanjem tako z mesta opazovanja kot tudi s področja, s katerega predpostavljamo, da so ptice priletele. Eno takih vmesnih počivališč je tudi Sorsko polje, ki je spomladi s svojo lego ob vznožju Alp zadnje počivališče, na katerem si ptice naberejo moči pred odločilnim poletom čez mogočen masiv Alp, ki jih še loči od gnezdišča. OPIS PODROČJA Sorsko polje leži med Kranjem, Škofjo Loko in Medvodami. V obliki trikotnika se razprostira med znožjem Križnogorskega in Polhograjskega hribovja ter globoko debrijo reke Save; čez njo se nadaljuje v Kranjsko ravnino (Planina 1962). Pri opazovanju preleta ptic selivk sem se omejil na severni del Sorskega polja. Področje, kjer sem opazoval, bi lahko okvirno omejili z železniško progo Kranj-Ljubljana, cestama Kranj-Škofja Loka in Kranj-Ljubljana ter cesto, ki vodi iz Spodnjih Bitenj do železniške proge (do nekdanje železniške postaje Žabnica) (slika 1). To področje je v glavnem kulturna krajina z njivami in travniki. Na samem polju stoji sem in tja kako drevo velikega jesena Fra-xinus excelsior ali lipe Tiha sp. Ob vasi Bitnje je pas sadovnjakov in kozolcev. Ob železniški progi se vleče pas grmovja, ki se ob cesti Kranj-Ljubljana nadaljuje v hrastov gozdič Quercus robur. Kot osamljen otok pa stoji v Zgornjih Bitnjah pokopališče s kle-kovo Thuja sp. živo mejo, okrasnim drevjem in grmovjem. Omeniti bi veljalo še dve luži (občasni vodni površini), ki sta bili na z močo ne preskopo pomlad 1986 večidel polni. METODIKA Skoraj vse dobro gibljive skupine kopenskih živali (ptice, kobilice, metulji...) preučujemo z metodo transekta. Obstajajo mnoge modifikacije prastare metode, še posebej glede na razvoj transportnih sredstev (kolo, avtomobil, helikopter...). Zaradi dobre preglednosti opazovanega področja, saj do konca maja rastoče poljščine še ne zmanjšujejo preglednosti terena, sem se odločil, da terensko delo opravim s kolesom. Med počasno vožnjo s kolesom je mogoče registrirati (tako videti kot slišati) vse vrste ptic, ki se trenutno zadržujejo na opazovanem področju. Determinacija ptice do vrste cesto zahteva zaustavljanje in upo- 53 rabo daljnogleda. Uporabljal sem ruski daljnogled BPC 7x50 mm. Dokler je na Sorskem polju ležal sneg, sem kolesaril in opazoval s cest, ki obkrožajo polje, in se od pokopališča v Zgornjih Bitnjah odpravil peš v notranjost polja, tako da so bili transekti dolgi okrog 6 kilometrov. V tem času se je večina ptic zadrževala na kopnih pasovih ob cestah, kjer so se prehranjevale. Kasneje, ko se je snežna odeja dovolj stanjšala, da me ni ovirala pri kolesarjenju po kolovozih na polju, pa so bili transekti dolgi okrog 10 kilometrov. Opazoval sem vedno v dopoldanskem času in se na terenu zadrževal od 3 do 5 ur, odvisno pač od števila ptic. Vsakič sem obiskal vse že omenjene habitate (glej opis področja). Vpliv meteoroloških razmer na selitev ptic je najlažje prikazati, če se podatki uredijo v obliki grafikona, ki vzporedno prikazuje intenziteto selitve in spremembe meteoroloških razmer. Tako sem v tabeli 2 grafičnemu prikazu intenzitete selitve ptic dodal še grafični prikaz smeri in jakosti vetra ter meteorološke podatke: smer in jakost vetra, zračni tlak, debelino snežne odeje, temperaturo in trajanje meteoroloških pojavov. REZULTATI IN DISKUSIJA REZULTATI V 33 dneh, kolikor sem jih spomladi 1986 prebil na terenu na Sorskem polju, sem opazoval 36 vrst ptic selivk. Pregled opazovanja ptic selivk je prikazan po datumih opazovanj v tabeli 1. UPORABLJENI PODATKI Podatki opazovanj iz prejšnjih let kažejo, da se prelet ptic selivk na Sorskem polju prične konec februarja ali v začetku marca, odvisno pač od meteoroloških razmer, ko se stalnicam [jerebica Perdix perdix, poljski vrabec Passer montanus, sraka Pica pica, siva vrana Corvus comix] in zimskim gostom [kanja Buteo buteo...] pridružijo prve selivke. V letu 1986 se je 6. marca prva med selivkami prikazala bela pastirica Motacilla alba, kar je pomenilo začetek selitve. Število preletnih vrst (skupaj s selečimi se gnezdilkami) se nato povečuje do sredine marca, ko prelet ptic selivk doseže višek, ki traja nekako do konca aprila. V letu 1986 je višek selitve (po številu vrst) trajal od 26. marca do 20. aprila. Nekako sredi maja, ko čez Sorsko polje preletijo še zadnji lunji Circus sp., se selitev zaključi in število ptic selivk se ustali na gnezdečih vrstah. V letu 1986 je bil zadnji preletni gost rjavi lunj Cyrcus aeroginosus opazovan 18. maja, ko se je prvič to leto prikazala tudi prepelica Cotumix coturnix, sicer gnezdilka tega področja. DISKUSIJA Oglejmo si podrobneje začetek selitve na Sorskem polju spomladi 1986. Selitev se je začela 6. marca, ko sem kot prvo selivko opazoval 1 osebek bele pastirice Motacilla alba. Belo pastirico je bilo opaziti po daljšem obdobju sneženja, ki ga je spremljal veter s smerjo nasprotno smeri selitve (glej tabelo 2). 3. marca je pihal veter proti jugozahodu s hitrostjo 2 m/s, 4. marca pa 6 m/s. 5. marca se vreme postopno izboljšuje, veter pa je pihal proti vzhodu (4 m/s). Meglena noč in dopoldan 6. marca se nadaljuje v jasno in sončno popoldne, veter pa je s 6 m/s pihal proti severovzhodu (torej v smeri selitve). Belo pastirico Motacilla alba sem najprej slišal in nato opazoval v meglenem zgodnjem jutru. Sledi dvodnevno poslabšanje z dežjem in severozahodnim vetrom (od 2 do 4 m/s). Ko sem bil 8. marca ponovno na terenu, so se bele pastirice oglašale tako rekoč z vsake strehe. Opazoval sem še več manjših jat škorcev Sturnus vulgaris in jato 54 Tabela 1. Ptice, opazovane na Sorskem polju spomladi 1986 Table 1. Birds observed at Sorsko Polje in spring 1986 x - datum, ko je bila vrsta opazovana Datumi opazovanj Vrsta MAREC APRIL 3. 6. 8. 16. 20. 21. 23. 24. 26. 28. 31 3. 4. 8. 13. 14. 20. 23. 25. 27. 2. 3. BELAPASTIRICA Motacilla alba X X X XXX X X X X X X X XXX X X X X X ŠČINKAVEC Fhngilla coelebs X X XXX X X X X RUMENI STRNAD Emberiza citrinella X X X X X X X X X X X X X X X X ŠKOREC Stumus vulgaris X X X X X X X X X XXX X X X X X POLJSKI ŠKRJANEC Alauda arvensis X XXX X X X X X X X XXX X X X X X ČOPASTI ŠKRJANEC Galerida cristata X X X X X X X XXX X X X X X PROSNIK Saxicola torquata X XXX X X X X X X X BRINOVKA Turdus pilaris X X X X X X X X ŠMARNICA Phoenicurus ochruros X X X X X X X X X XXX X X X X X PRIBA Vanellus vanellus XXX X X X X X X X XXX X X X X X PLAŠICA Remiz pendulin us X KUPČAR Oenanthe oenanthe X X X X X TAŠČICA Erithacus rubecula X X X X X X X X X CIKOVT Turdus philomelos X X X X X X X PINOŽA Fringilla montifringilla X VINSKI DROZG Turdus iliacus X X X CIPA Anthussp. X X GRIVAR Columba jDalumbus X X X X XXX X X X X X Datumi opazovanj Vrsta MAREC APRIL 3. 6. 8. 16. 20. 21. 23. 24. 26. 28. 31 3. 4. 8. 13. 14. 20. 23. 25. 27. 2. 3 CARAR Turdus viscivorus x X X TOGOTNIK Philomach us pugnax XXX SMRDOKAVRA Upupa epops X X NAVADNA POSTOVKA Falco tinnunculus XX X X X X X XX KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica X X X X X xx PIKASTI MARTINEC Tringa ochropus X SKALNI STRNAD Embehza cia X KOMATAR Turdus torquatus X X ŠKRJANČAR Falco subbuteo X X DUPLAR Columba oenas X XX PEPELASTILUNJ Circus cyaneus XX X ČRNOGLAVIMUHAR Ficedula hypoleuca X POGORELČEK Phoenicurus phoenicurus X REPALJŠČICA Saxicola rubetra XXX XX NAVADNA PROSENKA Fluvialis a. apricaria X RUMENA PASTIRICA Motacilla flava RJAVI LUNJ Circus aeruginosus PREPELICA Cotumix cotumix ščmkavcev Fringilla coelebs, ki se ji je pri hranjenju na kopnini ob robu ceste pridružil rumeni strnad Embehza cithnella. Tudi med viškom preleta ptic selivk vidimo, da se največje število vrst pojavlja ob slabem vremenu. Po treh deževnih dneh je bilo na Sorskem polju 31. marca opazovanih 15 vrst ptic selivk (glej tabelo 1 in 2). Razjasnitve dva dni kasneje povzročijo zmanjšanje števila opazovanih vrst: 3. in 4. aprila na 12 vrst ptic selivk. Tudi naslednja dva vrhova v številu vrst (15 vrst), 13. in 14. april ter 20. april, sledita daljšim obdobjem slabega vremena; žal pa med njima nisem bil na terenu. Še posebej je zanimiv vrh v številu vrst 13. in 14. aprila, ker sledi dvema dnevoma obilnega sneženja. 13. aprila, ko je sneženje ponehovalo, je pihal veter proti jugozahodu (obratno od smeri selitve) s hitrostjo 12 m/s. S tem lahko pojasnimo tako številčno in tudi masovno zadrževanje ptic selivk na Sorskem polju v teh dveh dneh. Kazalo bi se nekoliko pomuditi še pri pregledu selitve posameznih vrst, saj podatki o opazovanju nekaterih vrst pomenijo favnistično zanimivost tako za Sorsko polje kot tudi za Slovenijo. Najprej zbudijo pozornost za Sorsko polje redkejši preletniki: plašica Remiz pendulinus, pikasti martinec Tnnga ochropus, skalni strnad Emberiza da, golob duplar Columba oenas, navadna prosenka Pluvialis aphcaria aphcaha in rumena pastirica Motacilla flava. Tri plašice sem opazoval pri prehranjevanju na cvetoči trepetliki Populus tremula v grmišču pri vasi Zgornje Bitnje. Tudi pikasti martinec in skalni strnad sta bila opazovana v Zgornjih Bitnjah, in sicer 13. aprila po dvodnevnem sneženju. Pikasti martinec se je prehranjeval ob luži, samec skalnega strnada pa je pobiral semena trav pod kozolcem. Navadna prosenka se je 23. aprila in 25. maja zadrževala na njivi kmetijske zadruge. Na istem mestu se je od 3. do 8. aprila zadrževala tudi jata togotnikov Philomachus pug-nax, sicer običajnih preletnih gostov na Sorskem polju. V jati je bilo 7 samic in 2 samca, kar je zelo nenavadno, saj se samci togotnikov selijo običajno pred samicami in jih zaradi hitrosti preleta ni opaziti na vmesnih počivališčih. Po dva goloba duplarja sta bila na Sorskem polju opazovana 20., 25. in 27. aprila ter 7. maja. Pet rumenih pastiric Motacilla flava pa sem opazoval 4. maja na krompirišču v bližini pokopališča v Zgornjih Bitnjah. Od sredine marca do začetka aprila je bil za selitev značilen izredno številčen prelet ščinkavca Fringilla coelebs - od 8. do 31. marca; prosnika Saxicola torquata -od 16. marca do 8. aprila; in taščice Eritha-cus rubecula, ki se je čez Sorsko polje selila od 21. marca do 13. aprila. Medtem ko se je ščinkavec pojavljal v jatah, sta se obe drugi vrsti selili posamezno: prosnik na odprtih površinah, taščica pa v grmiščih, sadovnjakih in po kozolcih. Posebna zanimivost je spomladansko pojavljanje drozgov (rod Turdus) z vsemi petimi pri nas pojavljajočimi se vrstami. Vinski drozg Turdus iliacus, sicer pri nas med drozgi redkejši preletnik, se je prikazoval praviloma med obdobji slabega vremena; tako je bil opazovan 26. in 31. marca ter 20. aprila. Brinovka Turdus pilaris je stalen zimski gost v naših sadovnjakih, zadnje desetletje pa v Sloveniji tudi gnezdi (Gregori 1977, Geister 1980). Med spomladansko selitvijo v letu 1986 se je pojavljala v mešanih jatah skupaj s cikovtom Turdus phUomelos in cararjem Turdus visciovorus ob lužah in na zamočvirjenih travnikih na obrobju Sorskega polja. Omeniti velja še zadrževanje dveh jat komatarjev Turdus torquatus, od katerih je vsaka štela okrog 60 osebkov, med sneženjem in po njem 13. in 14. aprila na lužah in v sadovnjakih Zgornjega Bitnja in Stražišča. Med opazovanimi pticami selivkami so tudi nekatere gnezdilke tega področja. Priba Vanellus vanellus (Trilar 1981, 1983), poljski skrjanec Älauda arvensis, čopasti 57 škrjanec Galerida chstata, repaljščica Saxi- tvijo ali neugodnih meteoroloških razmer, cola rubetra in prepelica Coturnix coturnix bodisi močnega nasprotnega vetra, bodisi gnezdijo na samem Sorskem polju. Medtem slabega vremena. Tako je na vmesnih poči- ko bela pastirica Motacilla alba in šmarnica vališčih, še posebej na takih pred gorskimi Phoenicurus ochruros gnezdita pod stres- pregradami, kot je Sorsko polje, opaziti niki kozolcev, gnezdi navadna postovka največ ptic ravno ob slabem vremenu. Če Falco tinnunculus v zvoniku cerkve (Sveta je vzrok zadrževanja na vmesnem počiva- Uršula). Škorec Sturnus vulgaris, rumeni lišču prehranjevanje med selitvijo, običajno strnad Emberiza citnnella, golob grivar Co- opazimo nekaj osebkov posameznih vrst, ki lumba palumbus in kmečka lastovka Hi- so trenutno na vrhuncu selitve. Ob neugod- rundo rustica pa se prihajajo med gnezdi- nih vremenskih razmerah, ki onemogočajo tvijo na ta predel Sorskega polja prehranje- nadaljevanje selitve čez gorsko pregrado, vat. se te vrste na vmesnem počivališču pojav- Ptice selivke se na vmesnih počivališčih ljajo masovneje; pridružijo pa se jim tudi zadržujejo zaradi prehranjevanja med seli- posamezni osebki vrst, ki v tem času bodisi Topografija raziskovalnega področja Topography of the research area 58 .........:.. . Krajini Sorskega polja (L Geister) Landscapes of Sorsko polje (I. Geister) 59 šele začenjajo, bodisi že končujejo selitev ali pa so redkejši preletniki. Teh vrst ob ugodnih meteoroloških razmerah ne opazimo zaradi manjše pogostosti, selitve prek drugih habitatov ali hitrosti preleta, Ne gre zanikati, da je fenomen selitve povezan z ekološkimi razmerami. Metoda prikazovanja dinamike preleta ptic selivk nam omogoča, da selitveno možnost postavimo v lokalni ekološki okvir. Z analizo lokalnih meteoroloških razmer v času selitve in primerjavo habitatov, v katerih se selijo posamezne vrste ptic selivk, lahko ločimo skupine ekološko sorodnih ptic med selitvijo. Da pa bo metoda v resnici zaživela, bo treba primerjati rezultate kontinuiranih opazovanj več avtorjev na različnih vmesnih počivališčih nekega področja (npr. Slovenije). Grafikon, ki vzporedno prikazuje intenziteto selitve in spremembe meteoroloških razmer (tabela 2), se približuje idealnemu prikazu lokalnih faktorjev, za katere danes domnevamo, da vplivajo na selitev ptic. Grafikonu bi bilo treba dodati še veter pri tleh, saj ima ravno na Sorskem polju, ki leži ob znožju Alp, mnogokrat drugačno smer od višinskega vetra zaradi odboja od pobočij gora (odbojni veter). Pa tudi za različne vrste ptic vemo, da se selijo na različnih višinah; nekatere se selijo tik ob tleh, druge pa izkoriščajo višinske zračne tokove in tako dobesedno lete na krilih vetra. Za boljše razumevanje vpliva meteoroloških razmer na selitev ptic so potrebni tudi podatki o meteoroloških razmerah pretekle noči (ali celo dne) za področja, s katerih predpostavljamo, da ptice priletijo. Opisani način obdelave zbranih podatkov se je izkazal kot zelo perspektivna metoda za interpretacijo dinamike preleta ptic selivk na nekem vmesnem počivališču in vpliva meteoroloških pogojev na selitev ptic. Vendar pa podatki posameznega avtorja, pa čeprav gre za še popolnejši pregled celotne sezone selitve nekega vmesnega počivališča, ne zadoščajo za globlji vpogled v zakonitost selitve ptic. S sodelovanjem več avtorjev, analizo habitatov, v katerih se zadržujejo posamezne vrste med selitvijo in dobrim poznavanjem meteoroloških dogajanj na področju, kjer spremljamo selitev, kot tudi na področjih, s katerih ptice prihajajo, bi dobili dragocene podatke za razumevanje ekologije selitve. LITERATURA GEISTER, I. (1980): OrnitološkL atlas gnezdilk Slovenije 1979-80 in analiza učinkovitosti opazovanja. - Acrocephalus I (5): 63-73, Ljubljana. GREGORI, J. (1977): Vom Brüten der Wacholderdrossel, Turdus pilaris L, in Slowenien, Jugoslawien. Larus 29-30: 83-88, Zagreb. MATVEJEV, S. D. (1939): Beleške o proletnoj seobi ptica god. 1938. Lovac 1-2: 1-3, Kragujevac. MATVEJEV, S. D. (1946): Jedan način grafičkog prikazivanja vetra u fenologiji. Nauka i tehnika II (9): 760-762, Beograd. MATVEJEV, S. D., V. F. VASIC (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae. IV/3 Aves. Academia Scienta-rium et Articum Slovenica. Ljubljana. PLANINA, F. (1962): Škofja Loka z okolico. Mladinska knjiga, Ljubljana. TRILAR, T. (1981): Gnezditev pribe Vanellus vanellus na Sorskem polju. Acrocephalus II (8-9): 36, Ljubljana. TRILAR, T. (1983): Prilagajanje pribe Vanellus vanellus novemu biotopu. Acrocephalus IV (15): 3-6, Ljubljana. POVZETEK Sorsko polje je s svojo lego ob znožju Alp pomembno vmesno počivališče za ptice, seleče se čez ta predel Slovenije. 1. Spomladi 1986 je bilo v 33 dneh na terenu opazovanih 36 vrst ptic selivk. 2. Selitev se je spomladi 1986 na Sorskem polju začela 6. marca, ko je bila prva med selivkami opazovana bela pastirica Motacilla alba. Višek spomladanskega preleta ptic selivk (po številu vrst) čez Sorsko polje je bil od 26. marca do 20. aprila. V tem času so bili štirje izraziti vrhovi v številu vrst (26. marec - 14; 31. marec, 13. in 14. april ter 20. april - 15 vrst ptic selivk), ki sledijo obdobjem slabega vremena. Vmes se ob izboljšanju meteoroloških razmer število opazovanih vrst ptic selivk zmanjšuje. 60 61 015 03 T:3 971 19 11 27 0 % # 0 040 04 971 969 6 11 Li © % **- Cm 030 01 V\ 770 0 r*H V Cm 010 05 ?'2 973 - 13 1? • • r^ es» 155 01 973 975 - 15 21 • • r^š = 550 02 731 177 - 11 21 = rA C& 18. 1:5 01 779 976 - 13 27 = cA c& to m C4 975 m - 17 27 Cm cA cA * 043 04 7 7 Z 970 - 19 2? == Cm c& Cr>i ?'.') 05 973 976 19 26 Cm r^ y r^. 290 03 979 976 - 16 2? © * L^ r^ 045 02 973 972 - 16 23 cm C^o V • 225 06 990 990 - 13 23 = # * 0 1 515 03 981 975 ..- 11 24 0 « *• 0 76. H C 20 02 977 973 - 12 ?i 0 * •» 0 ')!'i M 97! 969 - 13 25 Cm c^h y • 020 n? 963 966 - 16 16 • • V • 555 ,,* m 969 - 10 11 • • V • 215 05 971 970 - 17 14 • Cm • • 200 )b 970 9 70 - 'S 16 • cA r^ Cm ,j LJ ! 1 T. J 025 06 972 1 - 9 15 • • Cr^ 1 nie . 1 970 970 - 0 15 9 9 Cm = 020 07 "66 760 - a 16 E= r^ • • 140 03 956 959 -' 7 14 Cm a& C^ • ¦*?«•* ':" 710 7t~ - 7 !•'. • • r^ Cm- t 005 06 ?44 96 i - 6 1? = c& f^ cm - - '72 973 - 7 P 0 V c* Cr?\ ?M 0" 977 775 - 9 27 Cm' cA cA Cm- : ¦¦ in H 975 971 - 0 :• © 0; V- 0 240 01 969 966 - 2 25 © '<'¦ $ cm '.1. Tabela 2. Grafični prikaz intenzitete selitve ptic na Sorskem polju spomladi 1986 Table 2. Graphic representation of migration intenseness at Sorsko Polje in spring 1986 Tabela 2 - nadaljevanje: Legenda h grafičnemu prikazu intenzitete selitve ptic na Sorskem polju spomladi 1986 Table 2 - contd.: Key to the graphic representation of migration intenseness at Sorsko Polje in spring 1986 A B C D E F G H I, J, K, L - grafični prikaz smeri in jakosti vetra graphic presentation of wind direction and velocity - jakost vetra (m/sek) wind velocity (m/sec) - smer, v katero piha veter (odklon od severa v kotnih stopinjah) Smer in jakost vetra sta ekstrapolaciji za Ljubljano iz podatkov, merjenih na 850 mB karti v Vidmu, Zagrebu in na Dunaju direction into which the wind blows (declination from N in angle degrees) Wind direction and velocity are extrapolated for Ljubljana from data gathered on 850 mB chart at Udine, Zagreb and Vienna - zračni tlak na Brniku ob 7. uri (mB) air pressure at Brnik (Ljubljana Airport) at 7.00 hrs (mB) - zračni tlak na Brniku ob 14. uri (mB) air pressure at Brnik (Ljubljana Airport) at 14.00 hrs (mB) - debelina snežne odeje, merjena v Srednjih Bitnjah ob 14. uri (cm) thickness of snow blanket measured at Srednje Bitnje at 14.00 hrs (cm) - temperatura, merjena ob 7. uri v Srednjih Bitnjah (°C) temperature measured at 7.00 hrs at Srednje Bitnje (°C) - temperatura, merjena ob 14. uri v Srednjih Bitnjah (°C) temperature measured at 14.00 hrs at Srednje Bitnje (°C) - trajanje meteoroloških pojavov duration of meteorologic phenomena 62 M N I - od polnoči do sončnega vzhoda from midnight to sunrise J - od sončnega vzhoda do poldneva from sunrise to midday K - od poldneva do sončnega zahoda from midday to sunset L - od sončnega zahoda do polnoči from sunset to midnight - dežuje raining - rosi drizzling - dež s snegom sleet - sneži snowing - nevihte thunderstorms - megla foggy - sončno Qasno) sunny (clear) - jasno (velja za ponoči) clear (at night only) - pretežno jasno do delno oblačno predominantly clear with cloudy spells - oblačno cloudy - datumi opazovanj observation dates - število vrst selivk number of migratory species - vrste, ki so bile tega dne opazovane prvič to leto species that were on that day observed for the first time in that year - vrste, ki so bile opazovane že prejšnje dni species already observed in previous days - premaknili uro na poletni čas winter time changed to summer time B) Označevanje glavnih smeri, v katere piha veter' Denotement of main directions into which wind blows sever - north severovzhod - northeast i vzhod - east jugovzhod - southeast jug - south jugozahod - southwest zahod - west severozahod - northwest Selitev se je končala 18. maja, ko se je na Sorsko polje vrnila še zadnja gnezdilka (prepelica -Coturnix cotumix) in je bil opazovan zadnji pre-letni gost - rjavi lunj Cyrcus aeroginosus. 3. Ptice selivke se na vmesnih počivališčih zadržujejo zaradi prehranjevanja med selitvijo ali neugodnih meteoroloških razmer. Močan nasprotni veter ali slabo vreme lahko zaustavi selečo se ptico, in takrat se na vmesnih počivališčih, še posebej na takih pred gorskimi pregradami, kot je Sorsko polje, skoncentrira večje število selivk. Ob izboljšanju vremena se selitev nadaljuje in število ptic selivk na vmesnih počivališčih se zmanjša. 4. Od 36 opazovanih vrst ptic selivk na Sorskem polju je 13 izrazitih preletnih gostov, ki bi jim lahko prišteli še dve vrsti, sicer zimski gostji v sadovnjakih na obrobju polja; 20 vrst pa je gnezdilk na Sorskem polju ali na njegovem obrobju. 5. Fenomen selitve ptic je povezan z ekološkimi razmerami. Vpliv meteoroloških razmer na selitev ptic je najlažje prikazati, če se podatki uredijo v obliki grafikona, ki vzporedno prikazuje intenziteto selitve in spremembe meteoroloških razmer. S takšno metodo prikazovanja dinamike preleta ptic selivk lahko selitvene možnosti postavimo v ekološki okvir. Zaželeno je imeti tudi kratek opis meteoroloških razmer, ki so bile noč pred opazovanjem na področju, s katerega ptice prihajajo. SUMMARY Sorsko Polje (Sorsko Plains) is with its position at the foot of the Alps an important intermediate resting place for the birds during their migration across this part of Slovenia. 1. In spring 1986, 36 migratory species were observed there. 2. In spring 1986 the migration in this area began on March 6th, when White Wagtail Motacilla alba was observed as the first migrator there. The zenith of the spring passage by migrators (as far as number of species is concerned) over Sorsko Polje was reached in the period from March 26th to April 20th. At this time there were four distinctive peaks considering the number of species (March 26th - 14; March 31st, April 13th, 14th and 20th - 15 migratory species) that foUowed spells of bad weather. Between these peaks, when meteorologic conditions improved, the num- ber of the observed migratory species was decreased. The migration ended on May 18th when the last migrator (Quail Coturnix coturnix) returned to Sorsko Polje and when the last passage visitor (Marsh Harrier - Circus aeruginosus) was observed. 3. At intermediate resting places the migrators stop for feeding purposes or due to unfavourable weather conditions. Migratory birds may be stopped by a strong contrary wind or bad weather, so that in such circumstances rather large numbers of migrators gather at resting places, especially at those in the vicinity of mountain barriers, as Sorsko Polje certainly is, Upon improved weather conditions the migration continues and the number of migrators at intermediate resting places is reduced. 4. From 36 migratory species observed at Sorsko Polje, 13 were distinctive passage visitors, to which two more species could be added which are otherwise known as winter visitors in the orchards on the margins of the plains; 20 species, however, are known as breeders at Sorsko Polje or on its edge. 5. The migration phenomenon is of course also linked with ecological conditions. The influence of meteorologic conditions on migration is most clearly shown if all the details are arranged in the shape of a graph which at the same time shows the migration intenseness and any changes in current meteorologic conditions as well. With such presentation of passage dynamics the migration possibilities can be placed in the ecological framework. But also desirable is a short description of meteorologic conditions existing a night before the observation in the area from which the birds had come. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem dr. S. D. Matvejevu in prof. dr. K. Tarmanu za strokovno in tehnično pomoč, Hidrometeorološkemu zavodu Slovenije, še posebej D. Koširju in ing. M. Trontlju za podatke o trajanju meteoroloških pojavov, zračnem tlaku in temperaturah, merjenih na Brniku, ter za ekstrapolacije smeri in jakosti vetra za Ljubljano. Zahvaljujem se tudi L. Zavrlu za podatke o vremenu, debelini snežne odeje in temperaturi, merjeni v Srednjih Bitnjah. Tomi Trilar, Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj 64