PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 Ur VLADNO SPOROČILO AGENCIJE TASS Izjava KP SZ o sestankih v v Cierni in v Bratislavi f® uktivih so pričeli v SZ razlagati bratislavsko izjavo - Sele sedaj so se prvič oglasili Albanci Leto XXIV. Št. 179 (7072) ®' Izdano je bilo uradno poročilo o sestanku kot stP k 2 Sl^e ^ključkov razgovorov v Cierni urad meni, da je prišlo do sestanka v Cierni s » itnet m, ČeŠk°Sl0VaŠke Partiie v Primernem trenutku in rta ft)ed vellk pomen za nadaljnji razvoj in okrepitev odnosov p°litičnfma partijama in obema državama. JaliiČe Urad v ceJ°d potrjuje tisk,? sovietske delegacije na bratova Kem.sestanku- Mnenja, da iz-skun’JPrNeta v Bratislavi, odraža so sohLi Stališče bratskih partij, ki Sovan .ale na sestanku in ki od-iav Ja *nteresom socialističnih dr-oSf1luirazvoju njih sodelovanja na nač-i , o^rksistično - leninističnih rodov t kr?P'tvi prijateljstva na-daljni- l ‘zjava določa poti k nato« krepitvi in razvoja socializ-ciaJiofi ys.akl državi in v celotni so-s«cni skupnosti. *!e.°A^Čini1ur.ad visoko ceni zaključ-Sestanko -terih 30 prišli udeleženci bo ? *n to je njih trdno zvestobe 1 ,,a i‘umu ' leninizmu, vzgaja stl4njira3klh množic v duhu sociali-nacion ,‘bej in proletarskega inter-bo nrntilma’ brezkompromisno bor-bo buržoazni ideologiji in bor-larti ka vsem nesocialističnim si-UsPešn«r Predstavlja zagotovilo za Proti okrepitev socialističnih sil ‘ntrigam imperialistov. Je bSČiitev določil, ki jih vsebu-vse h a!s.ka iz->av.a> predstavlja ^edna« kretske partije prvenstveno sta Sn,o nalogo. KP SZ bo, zve-la. kar- .u leninizmu, naredi-Potrehn le njena dolžnost in kar je to Se ° 2,: uresničitev teh ciljev, biednaJIj 1 socialistična skupnost, ln da no komunistično gibanje V l*stni de^n° z®rack komunizem u^o bp.Mitičnega urada KP SZ bi omPn ■ 0 *n nekako samo po se-2avj j nIa napore partij v vsaki dr-styenin lzrecno ne govori o svoj-toti »P0« vsake partije v sociali-čeprav istočasno te poti ne °Sitovn;,n i° torej samo dopušča. Mu rnci^udarek je dan sodelova- 1 hi en' komunističnimi partija ttaVe*nostiin skupnira mednarodnim — Zaključno poročilo ; BraiMifrtlj sprejeto na sestanku S J6 Se vedno v ospred- Jto. (S??106'*4 češkoslovaškega ti-PoujjJ^rajv se je ozračje bistveno ln postalo normalno. V »0v4tftv'm vseh komentarjev je ugo- 2 Se11 150 zaključki ugodni in JJhSs na tak način omogočil t*čij6 "“dsJjnJi razvoj demokrati- ~. notranjosti države. b&jske i*še Ust kmetovalcev «Zem-nav4ny#j da izjava priznava J* f^^vsaki partiji, da išče last-3>ra^™Ye za notranja vprašanja, Sfbflio «5_to narejeno z zelo o-Jho ia^rmulacijo. V zadnjih letih i bi iu!1- rlužje, nadaljuje list, Jbaior®® -ahko nadaljeval razvoj v srw.netn svetu brez težav, JJ kotiS^dov med novami idejama Jto rtfjil^voitdivitamom. Sestanka pa Jfost frcala, da je prevladala mo-vf?Vjeitskih voditeljev, s katero snri«?110 nadaljevati odkrdtosrč-»nO^etovati. vendaT na osnovi ^**vnosti. Jjsti se v tisku ponavljajo im Prihodnjem obisku maršala Watw?'edsednika Romunije. Pred i! Predli bratislavskega sestanka JSw~®«dmik skupščine Smirkovsky li* da bo do tega obi- ?to. še ta teden v ponedeljki j,,8®0 pa se ni ničesar več d. prt*?0 tz Jugoslovanskih kro-1T bo riTe samo neuradne vesti, - °biska prišlo po zaključ- ' artijskih Nekaj dni ^d tega ti#01 J&h »jLpaoh partijskih organi-to«i4bofc?0lPvanja. na katerih so b&i *ar»H. 0brazložovali zaskrblje-pfj. Pa razvoja v CSSR. Se-sPrI? Poniotisk Pričel objavljati V pJell nPlavo Pisem, ki so jih $$ ■ ; 'iiv^bka *rpaključld bratislavskega ^?Pka* 1? 218 najbolj preprič-raJrrt da se je s sovjetske sjjil vSSpa končala In da so v Britanski predlogi na razorožitveni konferenci ŽENEVA, 6. — Britanska delegacija je na današnjem 387 zasedanju razorožitvene konference predlož.la svoj predlog o prepovedi izdelovanja in uporabe kemičnega ln bakteriološkega orožja. Predstavnik Velike Britanije je v odboru osemnajstih pojasnil, da se njih osnu- tek nanaša predvsem na «mikrobiološka« orožja, da bi bolje pojasnil za kakšna orožja gre. Predlog predvsem predvideva revizijo protokola, ki stavlja na isto raven kemično in bakteriološko orožje in zaradi tega dopušča zmedo, ker je prišlo do znatnega znanstvenega napredka na tem področju. Britanska delegacija zato predlaga naj generalni tajnik OZN imenuje skupino strokovnjakov, ki bodo preučdld u-činkovitost ln posledice tovrstnega orožja. Poleg tega predlagajo konvencijo o prepovedi proizvodnje takega orožja, pri čemer je najbolj zapleteno vprašanje nadzorstva, za kar se predlaga ustanovitev mednarodne skupine strokovnjakov, ki naj ugotavljajo uporabo bakteriološkega in kemičnega orožja v primeru spopada. VČERAJ V SOFIJI Zaključen deveti festival mladine Prisotnih je bilo 25.000 mladincev iz skoro vseh držav sveta SOFIJA, 6. — Danes se je zaključil v bolgarski prestolnici deveti mednarodni mladinski festival, na katerem je sodelovalo 25.000 mladincev iz skoro vseh držav sveta,. Festival je bil polemičen in je na njem prišlo do vrste incidentov. Tako je bilo tudi na zaključnem zasedanju, ki je bilo posvečeno borbi proti imperializmu, kolonializmu in za narodno neodvisnost, kjer je prišlo tudi do fizičnih obračunavanj. Jugoslovanska delegacija v Sofiji je kljub različnim težavam opravila pomembno delo. V delegaciji je bilo 67 članov jugoslovanske mladinske organizacije. Člani delegacije so sodelovali na vseh pomembnejših političnih zasedanjih festivala: na zasedanju o mednarodni politiki, na konferenci < pravicah mladine, na razgovoru o mednarodnem sodelovanju in solidarnosti mladine in na drugih. Jugoslovanski delegaciji je bil dodeljen samo en referat v celotnem festivalu in še to o amaterski fotografiji. Poleg tega so jugoslovanski delegati govorili v komisiji za politične pravice mladine in o vzgajanju mladine v duhu miru. Na kulturnem programu je sodelovalo 380 čiunov jugoslovanske delegacije z zanimivimi in uspeš nimi predstavami. Na športnem festivalskem programu pa je sodelovalo 45 športnikov, ki so dobili 5 zlatih in 7 srebrnih medalj. Massemba-Debal imenoval novo vlado BRAZZAVILLE, 6. — Predsednik Konga - Brazzaville Atphomse Mas-seimba - Debat je včeraj imenoval novo začasno vlado. Poročnik Au-gustin Podgnet, eden od voditeljev vstaje, ki je privedla do odstavitve predsednika, ki pa je že naslednii. dan ponovno prevzel svojo funkcijo, je bdi imenovan za obrambnega ministra. Podgnet je bil pretekli teden v odsotnosti Massembe - Debata za en dan imenovan za predsednika republike. ___________________ TRST, sreda, 7. avgusta 1968 V VARNOSTNEM SVETU OZN RAZPRAVA 0 SREDNJEM VZHODU Nevarna podobnost dogodkov razpletu pred lansko vojno Ni dovolj besedna obsodba Izraela, temveč uporabiti je treba tiste ukrepe, ki jih za take primere, kot je bil nedeljski letalski napad, določa listina OZN NEW YORK, 6. - Varnostni svet OZN se je danes zopet sestal ter nadaljeval razpravo o položaju v Palestini po nedavnih incidentih med Izraelom in Jordanijo. Predstavnik ZAR Hilmy je pozval svet, naj se ne omejuje samo na besedno obsodbo izraelskega napada, pač pa naj uporabi obvezujoče ukrepe, ki jih za take primere predvideva listina OZN. Govornik je tudi pozval svet, naj ostro reagira proti dejstvu, da se ne uveljavljajo načela, razglašena v resoluciji OZN 22. novembra. Franooski predstavnik Chayer je zsvračal izraelsko tezo, po kateri naj hi bil nedeljski letalski napad zgolj akt samoobrambe. Dostavil je, da represalije, ne glede na incidente, ki so jih izzvali, lahko privedejo tudi do pravih bojev. Na koncu je francoski predstavnik zaželel politično rešitev arabsko izraelskega konflikta na osno- ...............................................................................111,1,1111........mi............im........... 11111111111,1......m............•■■■............. .imiiiiiimiiiiiimmiiiiiiii min iiiiiiiiimmiii nuni 111 n IIMIIIIIIIIIIIIIIIMIU V SEDANJEM POČITNIŠKEM RAZDOBJU Predsednik vlade Leone pozval avtomobiliste k opreznosti Verjetne težave na tržišču z mlečnimi izdelki v zvezi s sklepi EGS - Nadaljuje se stavka uslužbencev Rdečega križa i F-iocui, IVI ijv/ JIH sestankih v kolhozih, 3? m drugod, kjer izra- •tvo , kmetje svoje zado- biv * zakl.................. su (k>kk.Clr? ajf’ ba se je’ s sovjetske »iS®* r*iLva končala ln da so \ Ai izJaPali petstransko var delkov je po ocenah FAO dosegla v preteklem letu obseg v višini 21.335 milijonov dolarjev, od česar odpade 10.126 milijonov na dežele v razvoju in 9.854 na razvite dežele. Tudi za letošnje leto je predvidena rekordna žetev v vseh državah, svetovna izmenjava pa bo ostala približno na isti ravni, kot je bila že lani. Narašča trgovina med SZ in Britanijo LONDON, 6. — V zadnjih letih se je trgovinska iasmenjaiva med Veliko Britanijo ln Sovjetsko zvezo občutno okrepila in predvidevajo, da bo še nadalje naraščala. U-godme perspektive Je podčrtal sovjetski minister za zunanjo trgovino Patollčev, ki Je danes otvoril v Londonu sovjetsko razstavo izvoznega blaga. Velika Britanija Je lani izvozila predvsem kemične izdelke in tekstil, uvozila pa je kovine, diamante in ribje olje. Na svečanosti ob otvoritvi razstave je bil prisoten tudi britanski ministrski predsednik Wilson. MONTEVIDEO, 6. — Najmanj 50 ljudi je v juniju in juliju umrlo Podhranjenosti v umobolnici blizu Montevidea. To je včeraj med tiskovno konferenco javil uragvajski minister za zdravstvo Waltsr Ravenna, ki je pripomnil, da je uvedena preiskava. NEW Y0iRiK. 6. — Peklenski stroj je vrgel v zrak vrata v skladišče ameriškega komunis tičnega Usi a «The Daily World» v središču mesta. To Je že petnajsti ddnamitn: napad od 22. aprila. vi resolucije 22. novembra. Izjavil je tudi, da podpira Jarringovo misijo na Srednjem vzhodu. Kanadski delegat Beaulieu je poudaril, da nasilna dejanja v Palestini nikakor ne prispevajo k u-godnemu ozračju za Jarringovo misijo. Po njegovem mnenju pa ta komisija v sedanjih okoliščinah predstavlja edino upanje za mimo rešitev vprašanja. Delegat SZ Jakob Malik pa je izjavil, da je treba imeti nov izraelski napad za premišljen poskus za zmanjšanje možnosti uspeha Jarringove misije. Zahteval je nato, naj se Izrael obsodi in naj se proti njemu uporabijo ukrepi, ki jih predvideva listina OZN. Predstavnik ZDA Geor-ges Bali pa je zatrjeval, da Je najboljša pot, pozvati obe stranki, naj se odrečeta uporabi orožja in naj se točno držita sklepov o premirju. Varnostni svet Je po govorih predstavnikov še drugih dežel odložil nadaljevanje razprave na jutri popoldne. V Tel Avivu je izraelski vojaški predstavnik povedal, da so Jordanci okrog polnoči začeli streljati s topništvom in avtomatičnim orožjem proti izraelskim četam na južnem področju višin Golana. Streljanje z obeh strani se je potem nadaljevalo kaki dve uri. Pozneje je vojaški predstavnik sporočil, da je neka izraelska enota, zasledujoč skupino arabskih gverilcev, prodrla več kilometrov daleč na jordansko ozemlje, kjer je prisilila skupino pripadnikov organizacije «A1 Fatah« k boju. Pri tem je bilo, po trditvi omenjenega glasnika, per Arabcev ubitih, dva pa sta bila ranjena in ujeta. Med zasliševanjem sta ta dva povedala, da so gverilci minirali okolico vasi Ein Yahav. Pozneje so te mine Izraelci uničili. Angleški tisk komentira dokaj pesimistično nedavne izraelske napade na jordansko ozemlje ter izraža mnenje, da bi lahko bili ti n?padi predigra druge vojne, kakor je bila vojna junija 1967. Kralj Husein, pi;e ((Guardian.) Je v težkem položaju zaradi zelo težke odločitve, ali naj pusti, da gredo dogodki svojo pot nanrej v drugo vojno z Izraelom ali pa naj nastopi proti gverilcem in skuša doseči sporazum z Izraelom. palki, so se agenti približali, črnci pa so začeli streljati nanje Policisti so odgovorili s streljanjem in ubili tri črnce, medtem ko je četrtemu uspelo, da je zbežal V istem času je prišlo do streljanja tudi v Detroitu v črnski trti «West side» Policiste, ki so prihiteli na poziv neke ženske, so sprejeli s streljanjem. En agent je bil ubit, dva pa ranjena. Šest oseb je bilo ranjenih v jutranjih urah v Wil’ Rogers Parku v Los Angelesu, kjer se je okrog petsto ljudi, ki so prisostvovali nekemu poletnemu festivalu, spopadlo s policijskimi silami. Vzroki incidentov niso znani. V Yorku v Pennsy!vaniji je prišlo do streljanja med policijo in neznanci, ki so bili skriti v neki hiši. Predel, v katerem je prišlo do streljanja, je bil zastražen od številnih policistov zaradi nemirov v preteklih nočeh. Ranjen ni bil nihče. Dnevnik Che Guevare v New Yorku NEW YORK, 6. — Založba »Stein and day» bo objavila v celoti dnevnik Che Guevare in to tudi strani, ki jih na Kubi niso objavili. Predstavnik založbe je izjavil, da na teh straneh ni kaj posebnega, vendar pa bodo služile za boljše poznavanje vseh dogodkov in da je Castro strani izpustil, da bi omilil izjave navedene v dnevniku. V Los Angelesu streljanje med črnci in policisti LOS ANGELES, 6. — Trije črnci so bili ubiti, dva policijska agenta pa sta bila ranjena preteklo noč v Los Angelesu. Policijska patrulja je zasledovala avtomobil, v katerem so se peljali štirje črnci. Ko se je ta ustavil pri bencinski čr- ........................................ KLJUB STALNIM OPOZORILOM ZA PREVIDNO VOŽNJO Pet oseb mrtvih pri trčenju dveh avtomobilov v Sarzani V istem dnevu še cela vrsta nesreč na cestah z usodnimi posledicami , notranjosti posebne naprave, ki bo-šfcudemtje grozijo, da bodo «prešli imenovanje pri prvem glasovanju! do med orbitalnim polptom letele k oboroženemu boju«, če ne bodo Je potrebnih 667 glasov. j čez ozemlje Sovjetske zve/e in Ki- oblasti v 72 urah zadostile njiho , Tudi tiskovna konferenca, ki jo ’ tajske. Zmanjšanje brezposelnosti v Zahodni Nemčiji BONN, 6. — V Zapadni Nemčiji se je nadalje znižala brezposelnost, tako da je sedaj uradno registriranih 202.689 brezposelnih, prostih mest pa Je 586.900. Delodajalci se vedno bolj zanimajo za tujo delovno silo in so sedaj ponudili 45.100 mest za tujce. Pogreb sredi morja WELLINGTON, 6. — Angleška tovorna ladja «Gothic», na kateri je v četrtek izbruhnil požar, Je danes pristala v vvellingtonskem pristanišču. Požar je uničil naprave za plovbo in je zahteval sedem smrt- SARZANA, 6. — Zaradi izsiljevanja prednosti je prišlo danes na vsezgodaj zjutraj v kraju Ponta Bettlgna v predmestju Sarzane (L« Spezaa) do strahovitega trčenja, ki je zahtevalo pet smrtnih žrtev. In vendar ni nobeno vozilo pretiravalo s hitrostjo. Vse žrtve, šofer, dve ženski in dva otroka, so se vozile z bianchino, s katero so odpotovale iz Carrare zjutraj in so bile namenjene v Fosdinovo, ki je na 500 m visokem griču. Materi obeh otrok v starosti 6 mesecev in 7 let sta hoteli v ta kraj, prepričani, da bo sveži jutranji zrak koristil otrokoma, ki sta imela oslovski kašelj Prišli pa so le do Ul. Salicello z avtocesto Aurella. Tu se je šofer bdanchlne nepričakovano znašel pred fiatom 600, s katerim se je 30-letni Carlo Sergiampietri peljal na delo Vozila sta se le oplazili, kar je bilo dovolj, da je bianchino, morda tudi zaradi mokre ceste, odbilo. na drugo stran ceste, po kateri je prav tedaj privozil tovornjak. Bdanchdna Je silovito treščila v večje vozilo, pri čemer so se vsi potniki ubili. Polidja je takoj uvedla preiskavo, državni tožilec v La Speziji pa je odredil aretacijo šoferja fiata 600, ki ni upošteval znaka stop m se nd pravočasno ustavil. Na državni cesti Aurella je danes prišlo do druge hude prometne nesreče, ki Ji je botrovala prevelika hitrost na mokri cesti. Trije delavci, zaposleni v tovarni Dal-mine, so se odpravili na delo z alfa romeo spider. Nepričakovano je vozilo zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, pri čemer je izru-lo obcestni kamen ln treščilo v drevo. Dva delavca sta bila na mestu mrtva, tretjega pa so sprejeli s pridržano prognozo v bolnišnico. Nekaj kilometrov od Alessandrie je prišlo do hude prometne nesreče, pri kateri je bilo zapletenih pet vozil. Verjetno zaradi prehitevanja je prišlo do prvega trčenja med fiatom 1100 in tovornjakom. Sunek je fiat odbil do drugega tovornjaka, ki Je zaradi zloma krmilne osi zavozil na levo stran ceste in treščil v fiat 850. Skoraj istočasno je šofer anglie, ki je skušal preprečiti trčenje v tovornjak, ostro zavil, pri čemer se je njegovo vozilo preobrnilo in obstalo sredi ceste. Pri verižnem trčenju sta se ubila šoferja fiata 1100 in fiata 850, medtem ko so iz vozil potegnili tri ranjene osebe, ki bodo okrevale v 20 dneh. Šoferja tovornjakov sta se rešila brez do-škodb. Prejšnjo noč sta se dva skute-rista na pokrajinski cesti blizu Benetk zaletela v kolesarja, pri če-mer Je njuno vozilo zaneslo na levo stran ceste prav v trenutku, ko je z nasprotne strani privozil avto. Šofer je sicer pritisnil na zavore, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Vozač skuterja je bil na mestu mrtev, njegov sopotnik pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Tudi kolesar Je moral zaradi zloma noge po zdravniško pomoč. Dva mladeniča sta danes med prometno nesrečo na državni cesti Gela - Caltagirone izgubila življenje- Oba sta se peljala s 600 mul-npR) po cesti, ko Ju je iz neznanih razlogov zaneslo na drugo stran oeste, po kateri Je prav tedaj privozil z nasprotne strani tovornjak. Trčenje je bilo neizbežno in manjši avto se je celo vnel. šofer tovornjaka je obema potnikoma priskočil na pomoč in ju potegnil iz gorečega avta. 2al sta bdla oba že mrtva. Umrl profesor Koželj LJUBLJANA, 6. — V 67. letu starosta je umrl redni profesor za & lektromlko ljubljanske univerze ln redni član Slovenske Akademija znanosti in umetnosti dr. Venceslav Koželj. Poznan je bil kot avtor številnih znanstvenih del. Težave pred beneškim filmskim festivalom BENETKE, 6. Vodstveni odbor socialistične federacije v Benetkah je poslal ravnateljstvu glasila «A-vanth ter sotajnikoma stranke Martinu in Tanassiju brzojavko, v kateri označuje kot «neverjetem predlog, da bi se odložil 28. filmski festival v Benetkah. Ta predlog je «očitno proti koristim našega beneškega mesta*, je rečeno v brzojavki. Potem podpisniki brzojavke izjavljajo, da kritizirajo osebno m avtoritativno vodstvo prof Chiari• nija, katerega ravnanje je bilo vedno tuje beneškim tradicijam, ter potem nadaljujejo, da m treba govoriti o tem, da bi se filmski festival v Benetk"n zaprl, pač pa je treba govoriti o tem, da se prekine tako ravnateljstvo, ki je probleme beneškega festivala še bolj zapletlo, namesto da bi jih rešilo. Te dni so v Benetkah ustanovili *pripravljamo skupino za ustanovitev koordinacijskega odbora za bojkot beneškega filmskega festivala». To sporoča vsedržavno združenje filmskih avtorjev (ANAC), ki pristavlja. da je pristopilo k pobudi ter še sporoča, da bo prav taJco napravilo beneško študentovsko gibanje ter nemško študentovsko gibanje (SDS), katerega leader, kot je znano, je Rudi Dutschke. «Film v državah izrazitega kapitalizma — zatrjuje tskupina» v nekem pozivu — je temeljno sredstvo kapitalistične buržoazije. Boj študentov in intelektualcev ter vseh revolucionarnih sil proti beneškemu festivalu je del razrednega boja,* zaključuje omenjeni poziv. Vodstvo revije sCinema '60* izraža o poročilu za tisk svojo solidarnost z ANAC ter s političnimi in kulturnimi silami, ki so se izrekle proti beneškemu festivalu. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Sijajne jugoslovanske plavalke COLLE VAL DELSA (Siena), «. — S petimi rekordi — trije od teh so jugoslovanski — se je zaključil prvi večer ženskega plavalnega dvoboja med Italijo in Jugoslavijo. Z rekordom je Segrtova zmagala na 100 m prosto v 1’01”7. Pred Italijankama Strumolo in Sacchi je bila še Jugoslovanka Bo-ban, ki pa je zmagala z rekordom na 200 m me ano v 2’40”; sledile so ji Sacchi, MaltagUati in Rade-tič. Tretji rekord je dosegla Djurdja Bjedov z zmago na 100 m prsno v ri7”3. Tricarico — druga — je postavila italijanski rekord za juniorke v I’21”4. Na 400 m prosto je spet zmaga-la Šegrt s 4’51”, Calligaris pa je kot druga postavila italijanski rekord za deklice s 4'54”2. Na 100 m hrbtno sta bili na prvih mestih Jugoslovanki Gašparae in Radetič, medtem ko sta edino na 100 m metuljček dosegli dvojno zmago Italijanki Tomassini in Colombo pred štruceljevo in Čovičevo. Končno so Jugoslovanke Gašparae, Bjedov, šegrt, Boban zmagale v štafeti 4 krat 100 mešano s 4’47”8: čas italijanske štafete (Aureli, Tri-canco, Tomassini. Caudin): 4'57,,2. Točke: 43:31 za Jugoslavijo. VIGO, (j. — Na evropskem Ju-niorskem košarkarskem prvenstvu je Jugoslavija, premagala Španijo 78:81 (84:31). Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,4. najnižja 21,5, ob 19. uri 25,2 stop., zračni tlak 1010,6 pada, vlaga 70 odst., veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo 9/10 pooblačeno, mor. je rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje, padavine: kaplje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 7. avgusta KAJETAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone od 20.26 — Dolžina dneva 14.30 — Lu. na vzide ob 20.23 in zatone ob 4.59 Jutri, ČETRTEK, t. avgusta MIRAN NA SEDEŽU RDEČEGA KRIŽA NA TRGU SflNSOVINO Uslužbenci zasedli prostore in urade deželnega odbora Stavka traja neprenehoma od 18. julija, prej pa so uslužbenci stavkali že več kot 60 dni • Zahtevajo zboljšanje plač in vseh storitev Rdečega križa Predvčerajšnjim zvečer okoli 21. ure so uslužbenci krajevne ustanove Rdečega križa (CRI) zasedli pro-etore tet urade v 2. nadstropju deželnega odbora ustanove na Trgu Samsovino 3. Zasedbo so sklenile prizadete sindikalne organizacije stroke, a njihov sklep je naletel na popolno odobravanje vsega osebja. Tržaška zasedba ravnateljstva in uprave krajevne organizacije CRI sledi zasedbam, ki so v teku v drugih velikih italijanskih mestih: v Rimu (kjer je bilo zasedeno o-srednje vodstvo), Milanu, Neaplju itd. Zakaj je prišlo do te izredno hude In težke pobude sindikalnih organizacij? Osebje CRI (64 uslužbencev od uradnikov do šoferjev) stavka že 86 dni. V Trstu traja stavka v zadnjem času nepretrgoma od 18. julija (od tedaj se ne vidijo več na mestnih ulicah rešilni avtomobili CRI, katere so zamenjali rešilni vozovi policije in drugih o-boroženih sil ter celo rešilni vozo ■vi Zelenega križa iz Gorice itd.). Do zasedbe poslopja deželnega •dbora CRI je prišlo potem, ko eo pristojni organi zavrnili zahteve vsedržavnih sindikatov stroke. Kaj zahtevajo prizadeli je najbolj razvidno iz plakatov, fa so se pojavih na poslopju na Trgu Sansovi-no po zasedbi: «člove.ško življenje se ne sme podrejati zahtevam proračuna«, «vtada naj posreduje za spoštovanje zakonov«, «službo pomoč) je treba okrepiti in ne skrčiti«, »dovolj z obljubami«, «zahtevamo spoštovanje sprejetih obvez«. Uslužbenci CRI zahtevajo na splošno reformo zdravstvene službe, v katero je vključena tudi njihova ustanova. Prav v tej "ustanovi pa se je ustvaril neznosen položaj. Plače so dejansko ostale na ravni iz leta 1965. Ureditev raznih vprašanj mezdnega in splošnega značaja je še vedno vprašanje bodočnosti, ker odgovorni organi nočejo slišati, da bi prišlo do kakega pomembnejšega izboljšanja. Mimogrede naj omenimo, da je stanje hitre pomoči v Trstu takšno, kot je bilo približno pred 30 leti. Protestna akcija uslužbencev CRI je torej tesno povezana z zaskrbljenostjo občinstva glede bodočnosti te ustanove, ki je tako važna za družbeno življenje. V tem tiči tudi razlog, zakaj uslužbenci pozivajo javno mnenje, da jih podpre v njihovi borbi. Zastopstvo tržaške federacije KPI je obiskalo sinoči pod vodstvom senatorja Paola Seme sedež deželnega odbora Italijanskega rdečega križa, ki so ga zasedli uslužbenci, ter jim izrazilo solidarnost komunistov za njihovo akcijo. Člani delegacije so se zadržali v pogovoru z delavci CRI ter se zanimali za njihove probleme in zahteve. Delegacija Je stavkajočim zagotovila, da se bo zavzela za čimprejšnjo rešitev njihovih vprašanj. Vhod v sedež deželnega odbora Rdečega križa v Trstu, ki so uslužbenci zasedli ga Letos več meničnih protestov Običajna informativna anketa, ki so jo tudi v juniju izvedli pri finančnih in denarnih zavodih v tržaški pokrajini, je glede poslovanja bančnega sistema na posameznih področjih ugotovila naslednje: 25 odsto vseh bank pravi, da se je junija skupen obseg deponiranih sredstev zmanjšal v primeri z majem, 60 odsto bank pravi, da je ostal obseg neizpremenjen, preostale banke pa so zabeležile porast vlog. Kar se tiče povpraševanja po posojilih, je 25 odsto vseh bank zabeležilo povečanje, 60 odsto običajen razvoj, ostali zavodi pa popuščanje poslovanja. Zanimivo je, da je v juniju kar 60 odsto vseh bank zabeležilo porast poslovanja v zvezi z zunanjo trgovino, ostalih 40 odsto pa nazadovanje Nekoliko slabše je bilo na področju posebnih kreditov, Kar se tiče tržaškega meničnega tržišča pa navaja poročilo tržaške trgovinske zbornice za prvo letošnje polletje, da je število prote-stdranih menic v razdobju januar-junij doseglo 18.012, skupne nominalne vrednosti ekeftov pa 790,5 milijona lir. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je položaj znatno poslabšal, saj so tedaj protestirali «le» 15.193 efektov v skupni vrednosti 697,4 milijona. Nekritih čekov so letos našteli 136 v skupni vrednosti 104 milijonov lir (lani v istem času 103 v skupni vrednosti 39 milijonov); neakcepti ranih trat je bilo 15,186 v skupni vrednosti 1.290 milijonov (lani 14.748 v skupni vrednosti 1.249 milijonov lir). NA CESTI PRI LJUBLJANI Tržaška avtocisteraa povzročila strašno nesrečo Prikolica avtocisterne polna vrelega asfalta je zmečkala osebni avto in ubila šoferja in njegovo sopotnico - Tri osebe pa so bile ranjene liiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Danes pripelje «Vlak miru in prijateljstva^ Iz Sofije bo danes pripeljal v Trst «Vlak miru in prijateljstva«, ki je ponesel v glavno mesto Bolgarske delegacijo 900 italijanskih mladincev, ki so se udeležili Mednarodnega mladinskega in študen tovskega festivala Tržaška federacija KPI in mladinski odsek FGCI sta sinoči objavili noto, v kateri pozdravljata mladince, ki so se u-deležili prireditve, na kateri so bila postavljena v ospredje solidarnost z Vietnamom, borba proti a meriškemu imperializmu, in prijateljstvo vseh narodov v okviru svetovnega miru. Nota izraža željo, naj bi se prizadevanja za dosego ciljev nadaljevala tudi v prihodnje s še večjim elanom in ob strnjenem sodelovanju vsega ljudstva. Maufck mA ‘ ^ ^ mesarji ih delodajalci Pojutrišnjem bo na sedežu Zootehničnega združenja sestanek med mesarji in delodajalci. Glavna točka dnevnega reda sestanka je obnova pokrajinske delovne pogodbe. Vprašanja, ki se tičejo uslužbencev te stroke so številna in zelo zapletena. PRI PODJETJU BELTRAME Stavka zaradi odpustitve 45 delavcev Sindikalne organizacije zahtevajo sestanek s predstavniki oblasti Sindikalni spor v okviru podjetja »Giovannd Beltrame soc.« se je v zadnjem času še bolj zaostril. Neposredni povod za to zaostritev Izvira iz odločitve ravnateljstva podjetja, da ne pristane na pogajanja s sindikalnimi organizacijami v okviru deželnega urada za delo, ki bi se morala začeti danes, temveč, da ubere pot samovoljnega diktiranja pogojev, v katerih naj podjetje deluje. Ravnateljstvo je namreč sklenilo, da odpusti z dela 45 delavcev ter Je o tem obvestilo Združenje tržaških industrijcev. V odgovor na ta delodajalčev naklep sta sindikalni organizaciji (C GIL in Delavska zbornica) sklenili, da se proglasi stavka vsega osebja podjetja. Stavka se bo začela danes zjutraj ob 10. uri ter bo trajala do polnoči. Na podlagi pooblastila skupščine so sindikalni organi sklenili, da bodo prizadeti delavci in delavke stavkali tudi jutri 8. avgusta, in sicer od 7. do 24, ure. Predvidena je tudi stavka za soboto 10. t.m. od 7. ure do vključno 24. ure prihodnjega ponedeljka. Sindikalne organizacije obveščajo prizadete delavce, da so bili storjeni vsa koraki, da bi prišlo do sestanka z raznimi predstavniki oblasti z namenom, da se spor reši v korist delavstva. Zato so bile odposlane brzojavke generalnemu vladnemu komisarju dr. Cappellint-ju, tržaškemu županu inž. Spaccini-ju, deželnemu odborniku za industrijo in trgovino Dulcdju ter deželnemu odborniku za delo S to laporju. Besedilo brzojavk je naslednje: «Tajništvi CGIL in CCdL, zaskrbljeni zaradi težkega položaja, ki ga povzročajo zapora in odpusti v podjetju «Giovanni Beltrame soc «, prosita za razgovor v jutranjih urah v četrtek 8, t. m.» Čeprav iz brzojavke in drugih poročil ni razvidno, je zelo verjetno, da bodo sindikalni predstavniki uživali pri svojem nastopu organizirano pomoč prizadetega delavstva. Tudi gostinski uslužbenci bodo stavkali? Danes bo na deželnem uradu za delo srečanje med predstavniki go- v petih dneh. stinskih uslužbencev in delodajalcev. Na sestanku bodo razpravljali o dopolnilni pokrajinski pogodbi. Osebje hotelov in gostišč je stopilo v borbo, ker je prejšnja pogodba zapadla že 31. oktobra lani. Sindikalne organizacije pričakujejo, da bodo delodajalci dali pozitiven odgovor do prihodnjega torka 13. tm. Če bodo upanja splavala po vodi, je zelo verjetno, da bo takoj nato proglašena stavka te stroke, Kakšne bi bile posledice take stavke, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da se bodo prav takrat začeli velikošmarnski prazniki. Še 338 milijonov za podporo kmetijstvu Odobrene izredne podpore pridnim in potrebnim dijakom Na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo je deželni odbor na svoja zadnji seji, na osnovi vsedržavnih zakonov in deželnega zakona št 18, odobril izdatek 338 milijonov lir za prispevke za gradnjo javnih del na kmetijskem področju. Ta vsota, ki se pridružuje že nakazanim vsotam v preteklosti, bo služila za obnovitev in ureditev poljskih cest in poti, mostov, brvi, vodovodov, kmetijskih elek-trovodov itd., na osnovi programa, ki ga je že sestavilo deželno od-bomištvo. S temi nakazili želi deželna u-prava pospešiti gradnjo potrebnih .infrastruktur za razvoj sodobnega kmetijstva. Tiskovni urad deželne uprave sporoča, da so ti prispevki vključeni v splošni napor deželne uprave v korist kmetijstva, ki je zlasti v videmski, pordenonski in goriškl pokrajini eno od osnovnih pogojev za razvoj gospodarstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na zadnji seji je deželni odbor na predlog odbornika za šolstvo in kulturne dejavnosti Giusta sklenil nakazati določeno število izrednih podpor pridnim in potrebnim študentom v deželi, za skupno vrednost 2 milijona 290.000 Ur, Tudi ta vsota se pridružuje ostalemu denarju, ki ga je deželna uprava že nakazala za podporo študentom na osnovi deželnega zakona št. 26. Omenjeni zakon določa podpore za študentske menze, pošolsko vzgojo, dijaške domove ter pooblašča deželno upravo, da lahko da izredne podpore pridnim .študentom, ki so v težkih gospodarskih razmerah. Prošnje za te podpore morajo prizadeti vložiti na županstva, kjer imajo stalno bivališče, ki jih bodo nato poslala pristojnemu odborniku. Uprava poštnih in telekomunikacijskih storitev sporoča, da bo s 1. septembrom letos uvedla z narodno republiko Bolgarijo obojesmerni promet rednih mednarodnih poštnih čekov. Najvišja vrednost teh čekov bo lahko dosegla 200.000 lir v vsaki smeri. Še dobro se j'e končalo za prisebnega mladeniča Področje openskega Obeliska je bilo preteklo popoldne prizorišče lopovskega dogodka, katerega žrtev je bal 24-letni Renzo Gregori iz Domja št. 109. Mladenič se je o- krog 17.30 pripeljal do Obeliska s svojim športnim avtomobilom alfa romeo «spyder» 2000, ki ga je pustil nezaklenjenega na tamkajšnjem parkirnem prostoru. Ko se je čez nekaj minut vrnil k avtomobilu, je v njem opazil neznanega mladeniča, ki je stikal nekje pod volanom in se skušal odpeljati. Bliskovito je planil k avtu in se ga oklenil ravno v trenutku, ko je neznancu uspelo pognati motor in odpeljati. Gregori se je še za nekaj metrov držal vozila, nato pa se je moral spustiti na tla, pri tem pa se je pobil po rokah in nogah, Na Obelisk so kmalu prihiteli agenti openskega komisariata, ki so kakih dvesto metrov daleč našli na robu ceste športni avtomobil, ki ga je bil tat zapustil. Po opisu okradenca ima neznani mladenič okrog 20-25 let in je srednje postave. Na podlagi teh borih podatkov je policija uvedla preiskavo. Zaradi udarcev, ki sl Jih Je prizadejal pri skoku iz drvečega avtomobila, se je moral Gregori zateči v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo Vprašanje avtobusnih prevozov med Trstom in okolico Ta teden bo na uradu za delo tudi sestanek v zvezi z ureditvijo raznih vprašanj, ki zadevajo službo avtobusnih prevozov v tržaškem predmestju in okolici. Gre pravza prav za eno samo podjetje, ki o-pravlja to službo, in sicer za SAP. Do sestanka na deželnem uradu za delo bo prišlo po prekinitvi stavke v dneh 4. in 5. tm., ko je bil dosežen predhoden sporazum. Avtomobil povozil priletno žensko Na Stari istrski cesti je včeraj zjutraj avtomobil, ki ga je vozil 29-letni Enrioo Stocchi iz Ul. Be-nussi 8/1, podrl priletno ženo, ki je prečkala oesto izven prehoda za pešce. Ponesrečenko, 68-letno Marijo Colella vd. Carapenese iz Ul. Domus civioa 2, so z rešilnim av tomobilom pospremili v splošno bolnišnico. Zdravniki so ji ugotovili udarce po glavi in kolenih ter zlom leve stegnenice ter jo pridržali na ortopedskem oddelku prognozo okrevanja v 70 dneh. V isti oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli tudi 94-letno Beatrice Taucer, ki je bila prejšnji dan padla v svojem stanovanju v Ul. Pascoli 5. Zaradi težkih poškodb po vsem telesu so si zdravniki pridržali prognozo. Smrt ga je doletela v avtomobilu 64-letni Lodovico Schneider, ki je stanoval v Ul. Tibullo 7, je včeraj umrl zaradi nenadne slabosti, ki ga je popadla, ko se je vozil v svojem avtomobilu po Ul Machiavelli. Možu je še uspelo, da je u-stavil vozilo ob pločniku, nato pa se je onesvestil na sedež. Nekaj trenutkov zatem je privozil mimo Tržaški šofer avtocisterne, last prevozniškega podjetja «Aquila» bratov Kobec, je bil v ponedeljek popoldne v bližini Ljubljane zapleten v strahotno prometno nesrečo, pri kateri sta dve osebi zgubili življenje, tri pa so zadobdle težke poškodbe. Do tragičnega dogodka je prišlo ob 15.30 v Brezovici na glavni cesti Trst - Ljubljana. Ob tisti uri je 53-letni Battista Carugo iz Trsta vrnil proti Ljubljani avtocisterno s prikolico, v kateri je bilo dvanajst ton vrelega asfalta (200 stopinj C). Pri gostilni Dragomer v Brezovici se je prikolica nenadoma odtrgala in ker ima avtomatske zavore, je obstala na mestu. Vendar so zavore premočno prijele, tako da se je prevrnila. Se prej je odtrgala stranico nekega tovornjaka, ki je peljal nasproti, hkrati pa je okovje razbilo avto znamke škoda, ki ga je za tovornjakom peljal 32-let,ni inž. Alojz Gorenc iz Ljubljane. Razbito škodo je vrglo s ceste, šofer, njegova žena Cilka in osemletni sin Uroš pa so bili hudo ranjeni. Do prave tragedije pa je prišlo, ko se je prikolica z vrelim asfaltom prevrnila na osiješki dkw ju-nior, v katerem sta se peljala 32-letni Mihail Doskoči iz Osijeka in 19-letna Biserka Jovičič. Doskoči je ostal vklenjen v razbitinah avtomobila, iz katerega so ga povlekli mrtvega šele po dveh urah, ko so cisterno dvignili. Njegovo sopotnico je pri sunku vrglo iz avtomobila, da je obležala v krvi ob robu ceste. Takoj so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je kmalu po sprejemu podlegla poškodbam. Cisterna, ki je pod seboj pokopala osiješki avto, je obležala čez skoraj tričetrt širine ceste, da so morali šoferji voziti po obvozu. Poleg tega se je na kraju nesreče zbrala gneča radovednežev, kljub nevarnosti, da bi cisterna eksplodirala, ki so še otežkočili položaj. Sele ;o treh urah je gradisovemu dvigalu uspelo zvleči prevrnjeno prikolico na rob ceste. Sovoznik v tržaški cisterni, 35-letni Josip Kozina, je dejal, da je do nesreče prišlo najbrž zato, ker se je prelomila manjša zagozda v velikem klinu, ki drži skupaj avtocisterno in prikolico. Po njegovem mnenju je kakšna kotanja na cesti tako močno zanihala prikolico da je železiii klfn " skočil s svojega mesta in prikolica se je odtrgala. Izjavil je tudi, da sta vozila kakih 55 km na uro. Tri ranjence, ki so se peljali v škodi, so po nesreči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Inž. Gorenc ima rane na glavi in na vratu, njegova žena se je ranila po glavi in na ledvenem predelu, sin Uroš pa ima ravno tako rano na glavi ter si je zlomil levi komolec. ... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA učitelj vozniške šole tržaškega avtomobilskega kluba, 32-letni Bruno Gatti, ki je Schneiderja položil v svoj avto in odpeljal proti bolnišnici, mož pa je med potjo izdihnil. Njegovo truplo so položili v tržaško mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Avto v vespo motorist v bolnišnico letni delavec Edoardo Metlika, ki stanuje v Ul. Žara 31, se je včeraj laže poškodoval pri trčenju med vespo, na kateri se je peljal, in avtomobilom, ki ga je šofiral 37-letni Luciano Schipizza iiz Spodnje Magdalene 2521. Do trčenja je prišlo okrog 18.45 na križišču med ulicama S, Lorenzo in Selva in Pi-tacco. Metliko so z rešilnim avtomobilom pospremili v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarcev po levi nogi in boku zdraviti 9 dni na ortopedskem oddelku. Kakor smo že objavili v našem listu, je trgovinska zbornica svoj čas razpisala natečaj za dve šti pendiji po 150.000 lir vsako za izpopolnjevanje v tujih jezikih v tu jini. Natečaja se lahko udeležijo slušatelji tržaške višje šole za sodobne tuje jezike in prevajalce na tržaški univerzi. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. ure dne 13. avgusta 1968. Za vsa pojasnila naj se slušatelji obrnejo na tajništvo šole na univerzi. Italijanska družba za južne železnice je z namenom, da bi se oddolžila spominu svojega pokojnega častnega predsednika dr. G. Para-toreja, razpisala za letošnje leto: a) eno nagrado v višini 4.000.000 lir za najboljše delo, objavljeno v Italiji v sončnem dveletju 1967-68, o javnih financah s posebnim poudarkom na teoretske probleme finančnega gospodarstva in italijansko finančno zgodovino; b) tri nagrade po 1.000.000 lir za najboljše doktorske disertacije o isti problematiki v sončnem letu 1968 na kateri izmed italijanskili univerz. Tajništvo komisije, ki se ukvarja z natečajem, ima naslednji naslov: Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali 00187 Roma, Via Sallustiana 61/62. Ministrstvo za kmetijstvo ln goz dove je razpisalo natečaj za 27 mest računovodskega podtajnika. Pogoji: diploma višje srednje šole; starost od 18 do 32 let Zapadlost 8. septembra 1968. (Uradni list št. 171 z dne 8. julija 1968), Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za 14 mest komercialnega asistenta. Pogoji: diploma trgovskega tehničnega zavoda ali njemu sorodne šole; starost od 18 do 32 let. Zapadlost 2. septembra 1968. (Uradni list št. 181 z dne 18. julija 1968). Stroga obsodba mladeniča ki si je «sposojal» avtomobile V skladišču Rdečega križa in na domu je imel °" vedan mladini pod 18, letom. Fenlce — zaprto. Eden 16.00 »Tre fustl, due barabo** e . . . un tesoro«. E. Presley. T*-chnicolor. Excelsior 16.00 «Tren! strettamen** sorvegliati«. Oscar 68. Prepoved*" mladini pod 14. letom. Hitz (Ulica San Francesco štev. 16.00 «L’onda lunga«. Panavision ■" Color Deluxe. Alabarda 16,30 «Warkl!-l». G. Moi^' gomeri, Tom Drake. Technlcolor ■" Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno — zaprto. V petek: »I I*"' tasticl 3 superman«. Filodrammatico 16.30 «La Parmi1*1*' na«. C. Spaak, Nino Manfredi. Aurora 16.30 «Inferno nel Pačifm®1. Dokumentarni film o vojni na Pacifiku. Crlstallo — zaprto. Capitol 16.00 «La rapina al treno Postale«. S. Baker, J. Pettet/Teč**"1 cotor. Impero — zaprto. Vltlorlo Veneto 17.15 «Scotland Ya**j precedenza assoluta«. Detektiv* film. t Garibaldi 16.30 «Jaguar, professi«^ spia«. Ray Danton, P. Petit. 1 chnicolor. Astra — zaprto. Ideale 16.30 »Per un dollaro di * ria«. R. Crowford, V. Montez. 1 chnicolor. . Abbazia 16.30 «11 Tesoro di Romih"1. D. Adams, P. Krlstnan. Coolors£ pe. ALPINISTIČNI TABOR # Alpinistični odsek SPDT P tabor alpinistov in planincev do 8. sept. na Creti Grauzaril- ^ bor je namenjen vsem ljubitelj % planin. Vpisovanje in inform8'/,,. v Ulici Geppa 8. Mesta so 01 jena. • •» .j SPDT priredi v četrtek, 15. »vi"*, turistični Izlet z avtobusom na ** K(, ško z ogledom Celovca, Gosposv"* j, ga polja ln Vrbskega jezera. *I> vanje v Ul Geppa 9. Prosvetno društvo v Skednju “Ret nlzlra 15. avg. 1968 enodnevni 'k, v Laško. Vpisovanje vsak ponedeh^ torek, četrtek In petek na s*“, društva, Skedenjska ul. 124. **• .id Odbor SPDT vabi vse planlu"*'^ se mislijo udeležiti Izletov v Z*1 f|, ne In Vzhodne Julijce, naj s" (jr hodnjo sredo 7. t.m. ob 20.30 *D.fj jo na sedežu društva v Ul. R11*’,,)' Manna 29, kjer bodo dobili vsa $ vodila za Izlet. Ob tej priliki 1,0 bor sprejemal tudi nove prijav*1 KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE Ime I ^ Priimek I Ulica... | Poštni kodeks io mesto I Pokrajina Spoštovani IST1TUT0 NAZIONALE DELLE ASSICORAZIONII Via Sallustiana 51 | 00100 ROMA | PD/17 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN PORO*^ Dne 6. avgusta 1968 se Je v osf" rodilo 15 otrok, umrlo pa je 8 ^ UMRLI SO: 58-letni Armando ,|. vattini, 69-letna Lucerna 39-letni Ennio Valenti ,30-letni \tr cesco Jerman, 75-letna Carmel*„|i* ni vd. Del Grudice, 73-letna Pivetta por. Zeleneka, 57-letn* ^ ria Znebelj vd. Demark, 63JeOJ'|||»* seppe Bassi, 1 uro star Mak'1” Boccati. NOČNA SLUŽBA LEKABPl (Od 19.30 do 8.30) gr* Vielmettl, Borzni trg 12. Ceh1'^)-Ul. Rossetti 33. Alla Madonna deL/ re, Trg Plave 2. SanCAnna. sv. Ane 10. -| DNEVNA SLUŽBA LEKARP (Od 13. do 16. ure) Blasoletto Ul. Roma 16. O*', d' Ul. Bernlni 4. Benussi, Ul. CaV^,n). Sponza, Ul. Montorsino 9 (ROJ® Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. '' j/ Bidovca daruje družina Nilno g/ rit 1000 lir za Športno združedJ' m □ ra r* L - r lJ i; ■ OBIŠČITE XVIII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU • OD 2. DO 12. AVGUSTA 1968 Sodelujejo domača in tuja podjetja — Pestra izbira blaga široke potrošnje — Kmetijski stroji — šivalni in pralni stroji — Vsak dan modna revija — Pester zabavni program vsak več*r od 20. do 24. ure, v soboto in nedeljo do 2. ure zjutraj ^imorski dnevnik POSLOVANJE INAM V LETU 1967 Nad 176 milijard primanjkljaja Čedalje bolj očitna postaja potreba po neki splošni reformi, ki bi zajela ne samo sanacijo notranjega upravljanja, marveč celotno zdravniško področje Lani je INAM (Vsedržavna u-s anova zdravniškega zavarovanja) Porabil 1.106 milijard za zdravni-usluge in kritje ekonomskih P°web svojih 30 milijonov zavarovancev. Dohodki so znašali 929,5 ^lijarde, primanjkljaj 176,7 mili-Jar 58.8 milijarde za ambulato-24 « ® us*uge oziroma preglede in n' milijarde za one specialistična značaja v ordinacijah, s ka-"" so bile sklenjene ustrezne Sodbe, itd. Hjjneralni ravnatelj, dr. Gastone Q arsi"'. pa je v svojem poročilu ^en'l tudi določen pozitivni ele-8e n': splošni upravni izdatki so gg _v odstotkih zmanjšali, čeprav 1967 Se v absolutnem smislu (v 1. ,*» znašale 57,8 milijarde) po- bil ! C' Njihov ritem povečanja je i,. orej manjši od onega skupnih Izd o • V' Leta 1966 so omenjeni ^ atk> znašali 5,65, naslednje le-^Pa 5,22 odstotka. Gre za skro-„ n "apredek, kot se je izrazil jg era_lni ravnatelj, ki pa dokazu-°niiT ^?f>rav ne izpodbija razlogov 8j, ’ k' se zavzemajo za reformo ®ma zdravniškega zavarovanja .k1 dokazuje, torej, resnost do- !edan • ‘lega upravljanja ustanove. ere postavke zaslužijo, da iim izdatt- posvef' posebna pozornost: H5l k>, ki se tičejo ekonomskih Hle,gv Prid zavarovancev so se lu *• 1966 in 1967 povečali od •ja nS '“ilijard. kar predstav-stotifP°Večanie- ki presega 12 od-boij °,v' ,T° povečanje prihaja še izit« • *zr°za> če se ga prikaže škiti Cno v zvez' z dnevnim bolni-(1 ..PrisPevkom, ki se je od 89,4 6e J®) dvignil na 101,2 milijar-Pred ° P°večanje je tako občutno fl\j(,nVSem v zvezi z epidemijo in-četk|Ce' c'° katere je prišlo v za-boini. ,*anskega leta. Izdatki za za 2. ni°? 50 se povečali za 21,8, tijjL avila 15 in za splošne zdrav-y Usluge 10,4 odstotka. stonP S»°'iern poročilu je dr. Ga-tlrima nr.dali-povečanje tiu .^Jkljaja o'r~ za neposred- bo]j P°sledico c..ijanja čedalje varo zre*e zdravstvene zavesti za-daljr atleSa prebivalstva*. V na-da 'Lni izvajanju pa je priznal, diiljj" ‘frž-vni poseg s petstotimi štaK. oarr|i, kolikor jih je bila u- dit£v V'a . Prejela za finančno ure- Iteb .nekaterih najbolj perečih po- . r..........— --- o- j koliL 6 tei omogočil, da se je ne- neka ameriška revija. zlorabe na področju zdravniškega zavarovanja. Zatorej to, kar odkriva tudi zaključni obračun INAM za leto 1967, je prav potreba po določeni temeljiti reformi same ustanove, ki bi se ne omejevala samo na boljšo kvaliteto upravljanja znotraj nje same, marveč bi morala obsegati oziroma zajeti celotno področje zdravniškega zavarovanja. Skratka, ne gre za to, da bi tako važen družbeni organizem še naprej le zasilno zdravili in krpali, temveč ga — če je potrebno — tudi z drastičnimi ukrepi pripravili do tega, da bi predvsem kar najbolj racionalno služil svojemu osnovnemu smotru — utrjevanju ljudskega zdravja, ne pada se postopno spreminja v navadno bi-rokratično ustanovo, katere čedalje močnejša tendenca je, da bi bila sama sebi namen. OB 23. OBLETNICI NAPADA NA HIBOŠIMO V” Se vedno nove žrtve prve atomske bombe Vzdolž jadranske magistrale, kjer naletimo na nešteto čudovitih razgledov na morje in otoke, v nekaterih primerih zavozimo tudi v take slikovite kanjone. TOKIO, 6. — Kol vsako leto. bolje povedano kot že obilni dve desetletji se je danes že 23-krat prebivalstvo Hirošime poklonilo spominu žrtev prve atomske bombe, ki so jo Američani 6. avgusta 1945 odvrgli na njihovo mesto. Točno ob 8.15 po krajevnem času, torej ob uri, ko je nad Hi-rošimo eksplodirala ameriška bomba, so se množice ob zvone-nju zvonov vseh cerkva in templjev v molitvi spomnili svojih pokojnikov,^ hkrati pa so izpustili nad tisoč golobov kot nekakšnega simbola miru. Na spomeniku žrtvam prve a-meriške atomske bombe pa je župan Hirošime Setsuo Yamada odkril novo ploščo z imeni novih žrtev atomske eksplozije in sicer ploščo z 212 imeni, kolikor je namreč v minulem letu umrlo ljudi zaradi posledic atomske eksplozije izpred 23 let. Kakor vidimo, je od prve atomske eksplozi je minilo že 23 let, toda še vedno umirajo ljudje za posledicami tega strahotnega orožja, kajti opekline ali zastrupitve z žarčenji terjajo še danes življenja. Kakor je bilo uradno rečeno, je eksplozija atomske bombe nad Hi-rošimo zahtevala 62.524 žrtev, toda mestne oblasti Hirošime zatr- jujejo, da je bilo žrtev veliko več. Po njihovem mnenju predstavlja gornje število le četrtino dejanskih žrtev ameriškega atomskega napada. Potem ko je župan odkril novo ploščo in položil venec pred spomenik žrtvam, je imel tudi kratek nagovor, v katerem je rekel, da preživeli in z njimi vse prebivalstvo Hirošime odločno zahteva prepoved uporabe atomskega orožja in vsakršno odpoved uporabe tega strahotnega orožja kjerkoli na svetu in da naj se posest tega orožja nikoli in v nikakršnem primeru ne izkorišča kot sredstvo za ustrahovanje, kot sredstvo za izvajanje neke določene politike. Ob 23. obletnici prvega atomskega napada je tudi papež Pavel VI. poslal županu Hirošime pismo, v katerem zatrjuje, da se morejo rane, ki so bile prizadejane z vojno, zdraviti izključno z mirom, s pravim mirom, ki temelji na resnici in pravičnosti. Papež v svojem pismu tudi poziva vladajoče kroge na svetu ter poveljnike oboroženih sil, naj se zavedajo »strahotne odgovornosti*, ki jo imajo »pred Bogom in vsem človeštvom*. i*ii,iiii,ia|iii«iiiiiii«i>|i|iiiii|iai,ia,iiti»||ii||,|ii,,1ii,,llt,l,,ll,llll,l,l,lt,laa,lllllllf llllllllllllllllll|EVI|IIII||llll|ll,l|l|l|||l||||,|||||l||||||lll||||||l|l|,lllrlflrilll||||||t|||||||||||t|||||||||f|||||||||||||||,|>v|Ua|Ti,||||,1|||||||||f||||||||||||BB||||||||||||||||||a|a||,|,|||||||||||||||||a|,||,|||||B||||||||||||a VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA «Jekleni pakt» iz maja 1939 je bil podpisan na brzojavni ukaz iz Rima Menil je, da Ima dolžnost braniti Avstrijo in njeno neodvisnost. Polvojaška desničarska formacija «Heimwehr», ki jo je vodil grof Stahremberg, je bila deležna orožja in denarnih podpor iz Italije. To je šlo mimo vladnih odnosov Avstrije-Italija. Ob pritisku nacizma pa je avstrijska vlada pod Dollfussom prišla popolnoma pod fašistični vpliv. Dollfuss je sam začel graditi neko stanovsko-kor-porativno državo. Pri tem pa je bolj posnemal vatikanski kot fašistični koncept. Ali, da je tudi on s silo zatri socialno-demokrat-sko stranko, nato razpustil vse po-litične- stfarftS* Anu jif‘tlAl’ rfgfett fašizem. Zadnja leta se piše, da Dollfuss ni prerad šel na to pot, da pa je bil Mussolinijev pritisk velik. Glavni akter med Mussolinijem in Dollfussom je bil Tržačan Suvich kot podtajnik na zunanjem ministrstvu. Da Avstrijcem ni bil preveč simpatičen, si lahko mislimo, saj je 1915 «dezertiral» v italijansko vojsko. V obrambo Avstrije in sreanje Evrope je na pobudo Mussolinija prišlo do po- Sporazum Ciano - Stojadinovic - «Duče, ne bom pozabil» Spomini avstrijskega generala Renduliča - Mussolini in Cehi vezave Italije-Avstrije-Madžarske, ki je do neke mere uživala simpatije Anglije-Francije in njunih zaveznic prav zaradi antinacistič-ne usmerjenosti, dasi se z metodami fašizma niso vsi strinjali. Tu je napravil Mussolini nov preobrat, ki mu je pa postal zelo usoden. Izkoristil je v zunanji politiki to stanje in leta 1935 začel svoj napad proti Abesiniji. Znano je, da je iz tega res zrastlo italijansko cesarstvo, fašizem je prišel do svojega irripertja, ali pohod je fašistično Italijo finančno hudo prizadel. Prevozi skozi Suez so stali zlato, da ne računamo ostalih stroškov. Drugo, kar je bilo še hujše, je od tega trenutka dalje zgubil angleške simpatije in angleško pomoč. Angleži so se zbali za Sredozemlje, za Suez. (listala mu je edina možnost približati se nacistični Nemčiji, ki ob fašističnem abesinskem pohodu ni privolila v gospodarske sankcije, ČEPRAV RAK NI NALEZLJIV... Znanstvenike zanima primer treh bratov NEW YORK, 6. - Rak je še vedno in po vsej verjetnosti bo še dolgo tista strahotna bolezen, ki skriva v seui številne neznanke. Zdravniki, še posebno strokovnjaki, ki se ukvarjajo prvenstveno s to boleznijo, trdijo, da ta bolezen ni nalezljiva. Kljub temu včasih pride do primerov, ki se ne morejo pojasniti. Ne bi hoteli biti glede tega tako togi, vendar so primeri, ki se ne dajo pojasniti kar tako. Poslednji primer te vrste je primer treh bratov, ki so v šestih letih umrli od iste bolezni, od raka na jetrih. Rak torej ni nalezljiv in vendar pride do čudnih pojavov. Ustavimo se pri primeru kot ga je prikazala Pri že omenjenih treh bratih, ki so v dobi šestih let umrli vsi trije od raka, se jim je rak zajedel v jetra, to se pravi v tisti organ, ki ima glavno vlogo pri razstrupljevanju organizma Kako to, da se je bolezen pri vseh treh zajedla prav v jetra? So morda bili vsi trije žrtve istega kance-roznega vzroka ali vira? Kaj bi mogel biti ta vir? S temi vprašanji se je začela v je 'jj ocidannila, toda v resnici 'djalsi samo začasno ftotemt°. °z'rorr'a rešitev. Ostaja, Baničn- em ''Potreba po neki or-69 Se' zakonski» rešitvi, potreba, *astavj Ce^°*;no vprašanje drugače °pj(ai ' 'n sicer tako, da bi se kov, v. .na uačelo selekcije izdat-Vse^Pri čemer bi bilo treba pred-slehernStremeti* da se preprečijo •ni, ° razmetavanje sredstev in HOROSKOP (°d 21.3. do 20.4.) Za na S ti iy.il ste. jo sprejeli, bi morali 2lnako i Popravljeni. Zgledno dru-fclK ^delovanje. «fesedla?i 21'4- do 20.5.) Postopno SeMi vite,Pa drugo področje. Pre-, &Vo ljubezen po naključju. JS® hio„fKA (°d 21.5. do 21.6.) Do-jpočili m SVoJ smoter in se lahko „ ftAK Prezirajte ljudi. ?°st vam? 22-6- do 22.7.) Ugleden .°Vol,Ii pomagal na noge. Ne- Lšv J/“\° z najmlajšimi. Nemu(oi 23.7. do 22.8.) Povejte ^lite'ta ruzabniku v obraz, kar i, LE Vir a ,nasedajte klevetam. aite nh* (od 23.8. do 22.9.) Poča-£L°dlooif J na neko pismo, potem tefeaneje r sQtnicja-Pazite Brezskrbno počitniško ono nT?. (°d 23.9. do 22.10.) ea svoje zdravje. Vaša izobrazba je pomanjkljiva, skušajte jo razširiti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nekdo bo prišel in vam ponudil svoje usluge, zavrnite ga. Preveč ste zadržani v ženski družbi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izposojajte si denarja, lahko si pomagate tudi brez tega. V ljubezni boste imeli več sreče kot pameti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Naporno in dolgo ste delali, toda tudi plod bo obilen. Ne zavrnite nekega prijateljskega nasveta. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preutrujeni ste in za nekaj časa morate izpreči. Utrditev prijateljstva z bližnjim sosedom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nevoščljiv prijatelj spletkari proti vam. Prekipevajoče navdušenje nad uspehom ljubljene oseb*. začetku ukvarjati zdravnica dr. Ruth Hagstrom, ki je ugotovila, da je družina, ki so jo sestavljali tudi trije bratje, dolgo let živela blizu nekega velikega kmetijskega industrijskega podjetja, v katerem so se ukvarjali s selekcijo semena za bombažne nasade. Poleg tega so trije bratje delali v mlinih. Dolge analize so ugotovile, da niti žito kot tudi ne bombažno seme ne prenašata rakastih obolenj, da torej nista tako imenovana prenosnika raka. Toda analiza je ugotovila, da se tako na žitu kot na bombažnih sadikah množijo neke kancerogene plesni. Kancerogenost teh gliv je bila ugotovljena v laboratoriju in tudi na poskusnih živalih, na miših in postrvih. Revija, ki prinaša analizo tega primera, meni, da so morda ti trije bratje prišli pri svojem delu v stik s plesnijo in glivami, ki se razvijajo na bombažnih nasadih ter na žitih in tako zboleli vsi trije na istem organu. Toda zdravnici Hagstrom ni uspelo dokazati, da je temu bilo prav tako in znanost še vedno tava v temi, rekli bi raje v domnevah. Dodali bi, da se s tem primerom ni ukvarjala le dr. Hagstrom, pač pa ji je pri tej akciji pomagal dr. Thurmann de Baker z univerze Vanderbilt, ki je posvetil veliko časa globljim analizam življenja družine, ki je izgubila svoje tri člane, že omenjene brate. Pri tem je dr. Thurmann de Baker ugotovil, da tri žrtve te bolezni niso nikoli bolehale na jetrih, da niso imele nobenih drugih motenj glede krvnega obtoka in krvi in da v njihovi družini še nihče ni umrl od raka. Poleg že omenjenih dveh znanstvenikov so se s primerom treh bratov ukvarjali tudi drugi ameriški znanstveniki, ki kljub dosedanjim bolj pičlim rezultatom še niso vrgli puške v koruzo, kajti če bodo pri nadaljnjih analizah prišli do ugotovitve, da je rakasto obolenje pri njih povzročil že omenjeni kancerozni element — plesen oziroma glive —, bo to korak naprej v proučevanju agensov, ki povzročajo to strašno bolezen. ki so jih sprejele ostale države proti Italiji. V tem času se fašizem zopet približa Jugoslaviji. Stojadinovič-Cianov sporazum in politika nista prinesla prav nič novega, če izvzamemo novega duha fašizma in njegovih metod. V odnosih med državama se je obnovilo stanje, ki sta ga bila ustvarila rapalski in jadranski pakt: Beograd se je odpovedal vsaki aspiraciji in vmešavanju v italijanske zadeve glede slovenske in hrvaške manjšine, fašizem pa je nehal z dalmatinsko iredento, ki je do tu pridno polnila fašistične liste s svojimi tožbami. Pavelič in njegovi ustaši so ostali še nadalje v Italiji, toda stopili so v ozadje, Dodati pa moramo le pripombo, da je bil Stojadinovič-Cianov sporazum do neke mere obrnjen proti Hitlerju. Mussolini je že računal na to, kar je v resnici prišlo kmalu, da bo dobil Hitlerja na Brenner in Trbiž. Zato je menil, da je prav, da pridobi Jugoslavijo, ki je tudi imela interes zavarovati se na Karavankah. Kako malo so bili vsi ti sporazumi prijateljski, kako malo so si vsi ti partnerji zaupali, nam pa dokazuje eno dejstvo: preden je prišlo do sporazuma Italija-Jugoslavija, je duče začel graditi utrdbeni pas na meji od Peči do Reke Že ko se je zbližal s Hitlerjem, je od Brennerja do Peči, na današnji tromeji Avstrija-Italija Jugoslavija, gradil podoben pas in ceste. Naši planinci, ki se vozijo do koče pod Mangartom, najbrž ne vedo, da so jo zgradili še med II. svetovno vojno. Zbližanje italijanske fašistične zunanje politike z beograjsko v eri Ciano-Stojadinovič ni našim ljudem pod Italijo dalo nič, le da so spustili nekaj naših ljudi iz zaporov, internacij in konfinacij. Prehod čez mejo so je odprl; celo ljubljanska Opera je smela nekajkrat v Trst; fašisti so skrbeli, da so oni dobili pretežno število vstopnic in ne Slovenci. No, o tem se še ni pisalo dosti. V Gorici pa je le začel izhajati list, bolje listič «Sveta gora*, ki pa je bil pisan le za pobožne ljudi, niti ne za one moškega spola, bolj za Marijine družbenice itd. in je pridno branil filofašistično politiko Vatikana in cerkvenih dostojanstvenikov. To je treba tu povedati, ker se Ciano in Stojadinovic le bahata, da je prišlo do izdajanja lista v slovenščini. (Ciano — Dnevnik; Stojadinovičevi spomini). Posledica abesinskega pohoda je vedno tesnejše naslanjanje fašistične Italije n nacistično Nemčijo. Vrsta akcij je, kjer se že r .................i iSiiiii' ;S. AS istrskem mestecu Grožnjami so te dni prireditve: «grožnjsnski teden*. Predvčerajšnjim je bilo srečanje slikarjev, nocoj ob 20. uri pa se bo začel program z naslovom — večer istrske folklore. najavljajo skupni interesi osi Rim-Berlin, kakor je Mussolini sam imenoval povezavo dveh najmočnejših fašističnih držav, preden je bil podpisan pravi pakt spomladi 1939. Omenimo le najvažnejše: Priključitev Avstrije Nemčiji. Hitler je vkorakal s svojimi četami v Avstrijo, ne da bi se predhodno pomenil z Mussolinijem. Ta je dovršeno dejstvo sprejet m zato prejel lepo pisemce Hitlerja z besedami: »Duče. ne bom pozabil* (Mussolinijeva in Hitlerjeva korespondenca). Omenimo tu, da je bilo le precej avstrijskih ljudi in tudi razumnikov, ki so bili za priključitev, vendar so upali, da bo Avstrija ohranila neko samostojnost, če že ne, kot so 1918 hoteli avstrijski socialni demokrati, Avstrijo kot suvereno državo v federativni Nemčiji, torej v zvezni državi. Ne, Hitler je na pritisk Goringa izbrisal ime »Avstrija*, država je postala «Gau», pokrajina, «Ostmark», vzhodna krajina. O tem je ogromne literature; tu bi omenil ime L. Renduliča, ki je po prednikih bil iz naših krajev, služil Franca Jožefa in avstrijsko republiko, dokler ni postal tudi Hitlerjev general in bil 1943 celo komandant armade v Dalmaciji in Bosni, razoroževal italijansko vojsko, vodil napad na Drvar. Vrsto knjig je napisal. Isto se ponovi ob delitvi češkoslovaške države. Mussolini da celo pobudo za mtinchenski sestanek in sodeluje s Hitlerjem Pozabljeno je bilo, kar je med I. svetovno vojno pisal Benito Mussolini o »hrabri češki legiji*, ki se je borila na italijanski fronti, pomagala razbiti zasovraženo monarhijo. In še bi lahko pisali in navajali... IVO JUVANČIČ (Nadaljevani* sledi) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Z glasbo okoli sveta - 17.00 Tamburaški ansambel - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Kumer, Ljudske pesmi -19.10 Higiena in zdravje - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.25 Simf. koncert - 21.30 Za vašo knjižno polico. Trst 12.05 Tamburaški ansambel • 12.25 Tretja stran - 13.15 El caicio - 13.35 Verdi, Luisa Miller. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Orkester - 10.00 Pod senčnikom - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 13.35 Vrtiljak - 14.00 Liszt in Čajkovski - 15.15 Nove plošče - 15.30 Ritmi - 16.30 Glasbene šole na Goriškem - 17.45 Iz Donizettijevih del - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Cordell - 23.10 Jazz. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.10 Poje Anna Moffo - 10.15 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 14.37 in 15.10 Ital. popevke - 16.00 Spo- SREDAi 7. AVGUSTA 1968 red za najmlajše - 17.05 Program za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 R. in A. Goetz: Dedinja - 22.05 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 13.00 Glasbeno-govorni spored - 13.35 Ornella Va-noni - 14.00 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 16.00 Neapeljski festival - 16.35 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 21.00 Jazzovski koncert - 22.20 Ameriške plošče. III. program 10.00 Operna glasba - 10.30 Berlioz, Romeo in Julija - 13.00 Simf. koncert - 14.35 Sopranistka M. Fu-nari - 15.30 Sodobni skladatelji • 9.08 Glasbena matineja - 10.00 Pisan svet pravljic - 10.15 Počitniški pozdravi 10.30 Orkestri - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz češke glasbene preteklosti - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Slov. narodne - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Igramo za razvedrilo - 16.40 Zbor Lipa-Srečko Kosovel iz Ajdovščine - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti - 19.15 S poti po domovini... - 19.45 Naš razgovor - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Gluck: »Orfej in Evridika* - Mil-haud: »Ubogi mornar* - 23.10 Zaplešite z nami - 24.05 Gane Todo-rovski: Pesmi. Ital. televizija 15.30 Kol. dirke - 18.15 Spored 15.55 Od Mozarta do Dvoraka - za mladino - 19.45 Šport 20.30 17.15 Brahmsov koncert št. 2 - Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 18.45 Italijani in morje - 20.30 športna sreda - 23.00 Dnevnik. Bartok in Kodaly - 22.30 Sodobno japonsko pripovedništvo. Filodifuzua 8.25 Smetana in Chausson - 10.10 Pergolesijeva glasba - 11.20 Pianist J. Demus — (Lahka glasba): 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, orkester, solisti. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.30 Informativna oddaja II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: Lo svitato - 22.45 Pesem in ples z Juga. Jug. televizija 19.40 Tetina ohcet - lutke - 20.05 TV robot — zabavno glasbena oddaja - 21.00 Dnevnik - 21.30 Vi-javaja - 21.35 Balet Alvin Aileye iz New Yorka - 23.15 Perry Ma-son - 24.05 Poročila. IVAN REGENT: SPOMINI 7». Nazadnje je kongres v svojem sklepu ponovno potrdil, da narodi morejo napredovati in se razvijati samo, če bodo med seboj solidarni in če se ne bodo borili drug proti drugemu. Zlasti je poudarjal potrebo, da ostane delavski razred vseh narodov zvest bojnemu mednarodnemu bratstvu in da se združen bori na političnem in gospodarskem torišču. Ta program je veljal za vse avstrijske socialnodemokra-tične stranke. S tem brnskim narodnim programom pa se Etbin Kristan ni zadovoljil. Glede na to, kako se je spreminjal politični položaj v Evropi in v Avstriji, je tudi Etbin Kristan skušal iskati nova pota za rešitev slovenskega narodnega vprašanja. Ne išče pa več le načina, kako bi rešil slovensko narodno vprašanje, marveč skuša združiti rešitev slovenskega narodnega vprašanja z rešitvijo narodnega vprašanja vseh Jugoslovanov. S to mislijo je podpri sklicanje prve jugoslovanske konference leta 1909 v Ljubljani. Konference, ki je bila v švicariji (hotel Tivoli), so se udeležili zastopniki socialno-demokratičnih strank iz Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Navzoči so bili tudi zastopniki češkoslovaške so-cialnodemokratične stranke, avstrijsko-nemške in avstrijsko-italijanske. O resoluciji, sprejeti na tej konferenci, in o tem, kar so na konferenci govorili, ne bi rad pisal, pa ne zato, ker je zlasti resolucija obče znana, marveč predvsem zato, ker so jo dogodki že davno prerasli. Resolucija tivolske konference je danes le še zgodovinski dokument, ki priča, kako resno sta se Etbin Kristan in vodstvo Jugoslovanske socialnode-mokratične stranke v Avstriji ukvarjala z vprašanjem rešitve jugoslovanskega narodnega vprašanja. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka je bila pravzaprav edina slovenska stranka, ki se je s tem vprašanjem resno ukvarjala. Tudi pri iskanju rešitve tega vprašanja je bila osebnost Et-bina Kristana visoko nad vsemi slovenskimi političnimi voditelji njegovega časa. Za rešitev tega vprašanja si je Etbin Kristan konec koncev prizadeval v imenu in deloma tudi po nalogi Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Avstriji. Zanimanje Etbina Kristana za narodno vprašanje Slovencev in Jugoslovanov pa se ni ustavilo pri tivolski resoluciji. Na tivolski konferenci so med drugim sklenili, naj vodstvo Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Avstriji stopi v stik z vsemi socialnodemokratičnimi strankami v Avstriji zaradi revizije brnskega narodnega programa. Pri vsem pa je treba vendarle priznati, da je tivolska resolucija imela predvsem to napako, da ni hotela Jugoslovane le združiti, marveč jih je hotela tudi jezikovno poenotiti. Ta ideja, ki je bila, ko je prišel Kristan na dan z njo, vsekakor že pre-kasna, je naletela na splošen odpor pri slovenskih intelektualcih in slovenskih socialnih demokratih sploh, zlasti pa na Primorskem. Posebej so proti njej nastopili Ivan Cankar, dr. Anton Dermota, dr. Henrik Tuma, profesor dr. Lončar in drugi. Kristan je s svojo idejo ostal osamljen in je tudi ni več propagiral v socialističnem tisku. Bila je mrtvorojeno dete. Etbin Kristan je v Trstu večkrat predaval o raznih vprašanjih. Med drugim o Prešernu, o Zupančiču, nekaj predavanj je imel o socializmu, o slovenskih kmečkih puntih, o Antarktiki itd. Ko je predaval o slovenskih pesnikih, je tudi bral njihove pesmi. Ko je predaval o socializmu, je bral tudi daljše in važnejše odlomke iz knjig Marxa in Engelsa. Ko se je 1912. leta vrnil iz Amerike, je predaval o razmerah v Združenih državah Amerike. Naj tu povem, da smo se, kadar koli nismo mogli dobiti kakega drugega dobrega predavatelja, radi obrnili na Etbina Kristana, ki je prav tako kakor Ivan Cankar zelo rad prihajal v Trst. Poleg tega smo vabili v Trst Etbina Kristana tudi na kake večje shode in zato, da bi se z njim pogovorili o mnogih perečih vprašanjih. Leta 1905 in 1906 smo priredili nekaj velikih shodov za splošno in enako volilno pravico in na te shode smo povabili Etbina Kristana. Za tak shod smo dobili nekoč v Trst na razpolago celo Narodni dom. Etbin Kristan ni l-.dar vprašal, kadar smo ga povabili, ali bo shod v veliki ali v majhni dvorani ali celo v gostilni. Vsakokrat se je odpravil tja, kamor smo ga naprosili, naj bi šel. Razume se, da je imel, kadar je šel na take shode, vedno dobro spremstvo. Ob državnozborskih volitvah leta 1911 je Etbm Kristan na željo tržaškega političnega odbora Jugoslovanske socialnodemokratične stranke kandidiral v tržaški okolici. Dobil je dva tisoč sto sedemindvajset glasov, se pravi več ko vsak drug slovenski socialnodemokratični kandidat v drugih volilnih okrajih. Ob tej priliki je priredil v tržaški okolici zelo veliko shodov, lahko rečem, da je imel shod skoraj v vsaki tržaški okoliški vasici. Tedaj je seveda doživel, da s0 člani Narodne delavske organizacije (NDO) metali vanj kamne, kozarce in druge podobne predmete. V Skednju so metali proti govorniku in predsedniški mizi kar steklenice. Na te shode sem ga spremljal večinoma sam, ker so bili ostali tovariši zaposleni v svojih organizacijah. Sla sva navadno peš, s tramvajem, redkokdaj s kakšnim izvoščkom. Nikdar ni nasprotoval, pa naj smo šli tako ali drugače. Nikdar ni tarnal, ne vprašal ne po jedi ne po pijači, tudi tedaj ne, če je bil lačen in žejem. Bil je sila preprost in skromen. Vsakokrat, ko je prišel v Trst, si je sam najel sobo, takoj za tem pa stekel v kavarno Unicn, se usedel h kakšni mizici, začel najprej čitati liste, potem pa pisati za Rdeči prapor ali za Zarjo. Mnogi njegovi članki so bili tako napisani med šumom v tržaški kavarni. Po vsakem predavanju se nam je rad pridružil v gostilni, kjer je navadno povečerjal. Ker smo v Trstu vsi te njegove lastnosti in navade poznali, smo se obnašali tudi mi do njega temu ustrezno. Vsaj mislili smo, da se tako obnašamo. Leta 1912 je Kristan na povabilo Jugoslovanske socialistične zveze Združenih držav Amerike prvič obiskal Ameriko. Ta zveza je zanj pripravila vrsto predavanj po slovenskih naselbinah. Dejstvo, da so ameriški slovenski socialisti povabili Etbina Kristana, da bi jim tam predavat, je vredno posebnega poudarka. Slovenski socialistični delavci, tisti namreč, o katerih se je preveč pisalo, da so brezdomovinci, da ne ljubijo svojega naroda, da so protinarodni, da nimajo radi intelektualcev, so kmalu po odhodu iz domovine — od koder večina ni šla po lastni volji, marveč so jo k temu prisilile gospodarske razmere slovenskega naroda in dejstvo da zaradi stavk, ki so jih priredili doma, niso mogli več dobiti dela — ti socialisti so razvili v novih deželah celo vrsto kulturnih, gospodarskih in socialnih dejavnosti. Leta 1910 pa so ustanovili slovenske sekcije ameriške socialistične stranke. To so bili tisti delavci, ki so podpirali Etbina Kristana, ko je med prvo svetovno vojno v Ameriki sestavil svojo tretjo resolucijo o slovenskem narodnem vprašanju in ki so med drugo svetovno vojno gmotno in moralno podpirali osvobodilni boj jugoslovanskih narodov. V Ameriki je bil Kristan tri mesece, nakar se Je vrnil domov. Uredništvo Zarje je za ta čas prepustil Milanu Jakliču, Alojziji štebi in meni. Po . i vrnitvi iz Amerike in do 'eta 1914 je Etbin Kristan o razmerah v Ameriki še enkrat ali dvakrat predaval v Trstu in menda vsaj enkrat v Ljubljani. Sicer je kmalu po vrnitvi, kolikor se spominjam, že polagoma začel opuščati vodstvo Jugoslovanske socialnodemokratične stranke. Iz Amerike se Je Kristan že vrnil z namenom, da bo prej ali slej zapustil uredništvo Zarje, zapustil tudi slovenske kraje in se za stalno naselil v Ameriki. Na strankinem kongresu v Ljubljani 1914. leta Etbina Kristana ni bilo. Pripravljal se Je na odhod v Ameriko, kamor je odpotoval na dan, ko je Avstrija napovedala vojno Srbiji. V Ameriki Je nadaljeval socialistično in literarno delo Med prvo svetovno vojno je tudi politično deloval in med drugim napisal znani Manifest za Jugoslovane v Ameriki, v katerem se je zavzemal za združitev vseh Jugoslovanskih pokrajin v federativno demokratično republiko. To je bil že prej omenjeni tretji predlog za rešitev slovenskega in jugoslovanskega narodnega vprašanja. (Nadaljevanje sledi J ip§ ■ y | SEJE OBČINSKEGA ODBORA Morda bodo že v tem letu sklicali konferenco o turizmu v Gorici Njeni zaključki naj bi dopolnili smernice, ki so bile nakazane na lanski gospodarski konferenci Na seji občinskega odbora v Gorici, ki se je sestal v ponedeljek zvečer, je odbornik za turizem In šport Agati poročal o pripravah za sklicanje turistične konference v Gorici, ki bi jo bilo moč prirediti že v tem letu, da bi na njej preučili, kakšne so turistične možnosti našega mesta Ta konferenca bi predstavljala neke vrste dopolnilo gospodarske konference, ki je bila lani in na kateri so strokovnjaki ob upoštevanju obstoječih proizvodnih sredstev in sil nakazah smernice gospodarskega napredka. Nedvomno naše mesto zavoljo svoje lege ob meji lahko razvije turistične dejavnosti, da po eni strani pritegnejo tranzitni turizem, po drugi strani pa privabijo številne inozemske turiste, ki preživljajo svoje poletne počitnice v razmeroma blizu lociranem Gradežu. Poleg odbornika Agat;ja so nato • osebnih vprašanjih spregovorili odbornik Candussi, o občinskih službah in ekonomati Fantini, o financah De Simone. Odborniku so nato razpravljali še o občinskem zastopniku v upravnem svetu šolskega patronata, o dokladi za stanovanje osnovnošolskim učiteljem ter o upravi kuhinj v otroških vrtcih Sklenili so naku- su in Doma počitka ter predlagal prispevek 100.000 Br za upravo pokrajinskih muzejev. Ob koncu je župan Martina poročal o doslej opravljenih delih za razširitev šole za umetnostno obrt, o nakupu opreme za to šolo ter o razširitvi Ul. Lantieri. Davorin Pelicon spet predsednik športnega društva «Sovodnje» V Sovodnjah se je pred nekaj dnevi sestal na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor športnega društva «Sovodnje». Kot je znano, Je bil izvršni odbor društva letos razširjen od prejšnjih petih na devet članov, da ne bi padala vsa teža delovanja na nekaj ljudi. Za predsednika je bil potrjen Davorin Pelicon, ki mu bosta stala ob strani podpredsednika Janko Cotič in Zdravko Tomšič. Za tajnika je bil spet izvoljen Vilko Fajt, za njegovega namestnika pa Budi Vižintin. Blagajnik bo Anton Ferfo-Ija, njegov namestnik Lado Cijak, za gospodarja pa sta bila izvoljena Davorin Tomšič in Jože Devetak. DVEH DNEH POJASNJENA TATVINA V Sacilah našli tovornjak ukraden v bližini Trbiža Seveda na njem ni bilo več 40 kub. m desk • Od lanske jeseni je to že četrti primer tatvine avstrijskih tovornjakov V noči od sobote na nedeljo je nedeljah in praznikih, je tovornjak v bližini italijansko - avstrijske meje v Kanalski dolini zmanjkal avstrijski tovornjak s prikolico, na katerem je bilo za okoli 40 kubičnih metrov desk. Avstrijski tovornjak so včeraj našli pri Sacilah brez tovora. Takšni primeri tatvin se v Kanalski dolini večkrat dogajajo. Od lanske jeseni sem je to že četrti. Vsakikrat zmanjka tovor, tovornjak pa najdejo prazen nekje v Italiji. Ni izključeno, da gre za dobro organizirano mrežo, id ima svoje začetke nekje v Avstriji. Potrjenemu predsedniku im ostalim odbornikom želimo obilo u-speha pri njihovem delu v korist športnega delovanja v Sovodnjah. Karl Kuchers, star 40 let, doma nekje s Koroške, se je s tovornjakom in prikolico pripeljal v soboto zvečer na italijansko stran. Ker po 20. uri ni mogel več na pot zaradi prepovedi vožnje s tovornjaki ob •iimiiiiniiMiiHmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitmiiiiimiuMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBMEJNI PROMET V MESECU JULIJU poiti 100 izvodov knjige posvečene Gorici v letu 1918, lei jo bo natisnila revija »Studi Gorizdanin. Odbornik za javne službe je predlagal nakup pisarniških potrebščin, zimskih uniform za nekatere uslužbence, kurjavo za segrevanje prostorov, pohištvo za neko šolo ter opremo za pogrebno službo. O najemu posojila 164 milijonov lir za kritje primanjkljaja v lanskem obračunu je poročal odbornik za finance, ki je odbornike seznanil s poslovanjem zavoda Lenas- Gorica VERDI. 17.00: «L’uomo dal pugno d’oro», Erika Blank in Frank Ressel, nemški kinemaskopski barvni film. CORSO. 17—22: «New York, ore 3, Tora del vigliaochi», Tony Mu-irtin Scheen, sante in Martin Scheen, ameriški film, prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA. 17.30: «A Ghentar si muore facilmente«, Thomas Moore in Marta Padovan, italijanski kinemaskopski barvni film. MODERN1SS1MO. Zaprto CENTRALE. 17.30—21: «La batta-glia di Alamo», J. Wayne In R. Widmark, ameriški kinemaskopski barvni film; (samo dve predstavi). Tržič AZZURRO. Zaprt. EXCELSIOR. 17.30-22.30: »Kriminal«, G. Sacson, v barvah. PRINCIPE. 18.30—22.15: «Oonto al-la rovesoia«, J. Caan, J. Moore in R. Duvall; v klnemaskopu ln barvah. Hunkp EXCELSIOR. 20—22: «SottO il ta. Ione«, Lino Ventura. RIO. Zaprt. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzlni, na Korzu Italija tel. 24-43. TR2IC Danes Je v Tržiču odprta lekar na »San Nlcolb«, Via Prlmo Mag-gio, tel. 73-328. RONKE Danes je odprta lekarna »Alla stazione« dr. Matitti, Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel. 77446. Nad 750 tisoč prehodov v mednarodnem in krajevnem prometu na goričkem sektorju parkiral na cesti med Kol *vom in Trbižem, sam pa je odšel spat domov. Ko je v nedeljo zvečer prišel v Kokav, tovornjaka ni bilo več. Najprej je nekaj časa pregledoval po okolici, če mu ga ni kdo premaknil, pozneje pa je sprevidel, da mu ne preostane drugega kot da tatvino prijavi. Kuchers bi moral deske odpeljati v Forii. Takoj po prijavi so varnostni oddelki ustavili več tovornjakov z avstrijsko registracijo, vendar brez uspeha. Zasledovanje v Kanalski dolini ni težavno, ker je med mejo in Karnijo samo ena cesta. Ker ni rodilo nikakršnega uspeha, ni izključeno, da so avto-vlak odpeljali že v soboto zvečer, ko je njegov šofer odšel domov spat. Kakor smo že poprej omenili, se takšne tatvine pogostoma dogajajo. Poznavalci razmer sodijo, da jih izvršujejo sami kamionisti na škodo svojih podjetij v Avstriji. Ker gre vedno samo za tatvino tovora, si nekateri ustvarijo lep zaslužek, saj znaša za primer vrednost ukradenih desk okoli milijon lir. PLA VANJE Preteklo nedeljo v Novi Gorici prvi nastop plavalcev Sokola Člani Sokola so osvojili šest zmag - Mladi nabrežinski plavalci so se dobro odrezali - Na sporedu je bil tudi vaterpolo V primerjavi s prejšnjimi meseci promet s propuslnicami rahlo pada, pač pa se naglo dviga število prehodov s potnimi listi Objavili so število prehodov v mednarodnem in krajevnem prometu na goriškem mejnem sektorju v mesecu juliju, iz katerega je razvidno, da je s potnimi listi izstopi lo 161.937, vstopilo pa 158.950 italijanskih državljanov, nadalje je vstopilo 101.804, izstopilo pa 104.685 tujcev, med katerimi prevladujejo jugoslovanski državljani. V krajevnem prometu so zabeleženi naslednji prehodi: z navadnimi prepustnicami je izstopilo 138.123 italijanskih državljanov, vstopilo pa 89.733 jugoslovanskih, s posebnimi prepustnicami 1.400 italijanskih ter 399 jugoslovanskih, z izrednimi 16 italijanskih in 10 jugoslovanskih, z tranzitnimi pa 5.158 jugoslovanskih državljanov iz Brd. Nadalje Je vsto- pilo 9-114 jugoslovanskih ter izstopilo 3.634 italijanskih dv dvolastnikov. V mesecu juniju letos so v maloobmejnem osebnem prometu na goriškem zabeležili izstop 165.026 italijanskih ter vstop 91.381 jugoslovanskih državljanov; v lanskem juliju pa so zabeležili izstop 188.711 italijanskih ter vstop 99.616 jugoslovanskih državljanov. Iz zgornjih številk je razvidno, da maloobmejni promet nekoliko u-pada, saj smo v preteklem mesecu imeli manj prehodov kot v juniju, še celo pa manj prehodov kot v lanskem juliju. Zato pa se neprestano veča število prehodov v mednarodnem prometu, ki se vrši s potnimi listi. Z MATIČNEGA URADA V GORICI V Gorici je bilo včeraj sedem rojstev in ena smrt. Rojstva: Giampaolo Cocetta, Daniele Iacumin, Alberto Vetrih, Roberto Scapdm, Chiara Milocco, Mas-sdmo Nonis in Claudela Bedina Smrt: gospodinja 88-letna Valesca Mosche, vd. Padovan. Izid loterije v Doberdobu Župnišče v Doberdobu nam je sporočilo številke, ki so bile izžrebane na drugi loteriji: 2990, 3138, 625, 3840, 3462, 3187, 478, 2449, 3188. 150, 1961, 4151, 2781, 3253, 2473, 4907, 2453, 2291, 944, 607, 2185, 3678, 3583, 3582, 3233. Nagrade morajo srečni dobitniki dvigniti dneh. najkasneje v Podpisana pokrajinska pogodba delavcev v opekarnah tridesetih rice se je včeraj ob 7.30 ponesre-' čil 47-letni Diero Zanutto iz Rago-gne v videmski pokrajini. Padel je z višine treh metrov z neke deske ter si s koničastim predmetom ranil obraz, pobil pa se je tudi po levi roki. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu rane obvezali; doma se bo zdravil sedem dni. V ponedeljek so na Zvezi imdu-strijcev podpisali dodatno pokrajinsko pogodbo za delavce v opekarnah. Sklenili so, da se v poletnih mesecih lahko podaljša delcv-ni urnik, uredili so problem dnev- Zidar padel v jamo za gašenje apna Zidarja 55-letnega Remigija Vtein-1 tina iz Romk, Ul. Mitraglieri 29 ndc in potnih stroškov ter pove-1®° včeraj popoldne sprejeli v čali proizvodno nagrado. Delovna ' splošno tržiško bolnišnico na zdrav, pogodba bo veljala do 31. decem-1 jjenje zaradd opeklin prve in dru-bra 1969. Podpisale so Jo tri sin-1 ge stopnje na desnj nogi, levem dikiUme organizacije. očesu ter levem komolcu. Padel je v jamo, kjer je gasil apno. Ce 516 glob v mesecu juliju Goriško županstvo nam je sporočilo, da so občinski stražniki v prejšnjem juliju prisodili 516 glob, izmed katerih Je večina, in sicer kar 489, v zvezi z nespoštovanjem prometnega zakonika. 26 glob so dali zaradi nespoštovanja mestnega reda, eno pa, ker so ugotovili nespoštovanje občinskih predpisov v zvezi z lepljenjem plakatov po zidovih. V istem času so ulovili 30 psov Tržiška zastopnika pri deželnem odborniku Padec z višine 3 m Na delu pri podjetju Proto iz Go ne bodo nastopile komplikacije, bo okreval v desetih dneh. Tržiiški župan Romani in odbornik za javna dela Morpurgo sta včeraj obiskala deželnega odbornika za urbanizem Francesca De Carlija. Prikazala sta mu nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z bližnjim izvajanjem dekreta predsednika dežele o sestavi medobčinskega regulacijskega načrta med Tržičem, Ronkami in Staran-canom. S prihodom poletne sezone so pla. valci nabrežinskega Sokola obnovili treninge ob domači obali. Svoje nove moči so letos prvič preizkusili v nedeljo v Novi Gorici v srečanju s tamkajšnjim plavalnim društvom in s plavalci Iz Renč. Tekmovanje, ki se je odvijalo v prijetnem vzdušju Je bilo napeto in je prineslo Sokolu precej zadoščenja, saj jc osvojil kar šest zmag Zlasti je bil razburljiv nastop mladincev na 100 m prosto, kjer je Blažič po zagrizenem boju šele z zadnjim zamahom iztrgal zmago Novogoričanu Požarju. Pohvaliti je treba tudi mladega Fredija Pašku-lina, ki se razvija v zelo dobrega plavalca hrbtnega sloga, pa tudi Moro Franko, ki je prikazala odličen prosti slog. Med «veterand», ki se še vedno trdovratno bore za zmage sta nastopila Pertot Ivan in Petelin Bogdan. Po končanem plavalnem tekmovanju so nabrežinski vaterpolisti odigrali dve tekmi proti Novi Gorici in Renčam. Čeprav so obakrat klonili nasprotnikom so »1 pridoDili precej izkušenj v disciplini, ki Je bila za Nabrežince novost. TEHNIČNI IZIDI: 100 m prsno člani 1. Humar Gorazd 1’34”3 2. Radovič Sergij (S) T39"5 3 Bone Walter (S) 1'48”0 TCHIS POKAL DE GALEA Francija ni uspela premaga ti Španije Po vodstvu z, 2:1 so Francozi izgubili obe zadnji srečanji posameznikov IZ BENEŠKE SLOVENIJE Resolucije proti razširitvi v Čedadu in Fojdi vojaških služnosti VICHY, 6. — Kljub temu, da Je včeraj vse kazalo, da bo po presenetljivem vodstvu z 2:1 Franciji v finalnem srečanju tega tekmovanja le uspelo Iztrgati Španiji Se vsaj eno točko, so se danes dogodki na igrišču obrnili drugače. Spanci so (čeprav ne brez težav) odpravili oba svoja francoska nasprotnika in so tako srečanje odločili v svojo korist s 3:2, s tem pa so seveda tudi osvojili pokal De Galea, ki je lani pripadal prav Franciji. Poslednja izida posameznikov: Munoz (š) — Goven (F) 3:2, Orantes (S) — Proisy (F) 3:0. Srečanje za 3. mesto: Korotkov (S. z.) — Bartond (I) 2:0, Volkov (S. z.) — Panatta (I) 2:1. 4. Grilanc 1’52’’8 100 m prsno mladinke 1. Skok Jana 1’58” 2. Mora Franka (S) 2’12”4 3. Caharija Marina (S) 2’16”3 4. Valentinčič Vesna 2’23”1 100 m hrbtno člani 1. Petelin Bogdan (S) 1’32”8 2 Humar Gorazd T37”2 100 m prosto mladinci 1 Blažič Franko (S) 1’10”8 2. Požar Brane 1T1”9 3 Sovre Andi 1’14”4 4. Paškulin Fredi (S) 1’25”7 5. Caharija Peter (S) 1’26”8 50 m prosto mladinke 1. Mora Franka (S) 39”7 2 Skok Jana 46” 3. Valentinčič Vesna 52”8 400 m prosto člani 1. Sovre Andi 6’23” 2. Pertot Ivan (S) 6’28"4 3. Gojkovič 8’54”6 50 1 2 3 100 43” m hrbtno mladinci . Paškulin Fredi (S) Zupan 48”2 Boltar 48”2 m prsno mladinci 1 Humar Iztok reg1* 2 Gojkovič 1’47”8 3. Kobal Marko (S) 1’53”3 4. Caharija Peter (S) 1’56”2 5 Ukmar Peter (S) 1’57”3 Končni izid: Italija — Sovjetska zveza 3:2. Končni vrstni red: 1. Španija, 2. Francija, 3. Italija, 4. Sovjetska zveza. Spanci so osvojili Pokal de Galea že četrtič: prej so ga še v letih od 1956 do 1958 Turnir v L’Aquili L’AQUILA, 6. — Nocoj bi se moral začeti v L’Aqulli mednarodni moški odbojkarski turnir z udeležbo štirih državnih reprezentanc Ker pa je Poljska svoje sodelova nje odrekla so morali začetek turnirja prenesti na 9. avgust. Na tem turnirju bosta poleg Italije sodelovali še državni reprezentanci Izraela in Češkoslovaške. Vil"1 100 m prosto členi 1 Petelin Bogdan (S) Til"2 2. Požar 1*17” 3. Caharija Hadrijan (S) 4. Gojkovič T21”2 5. Bone Valter (S) 1’27"4 50 m delfin člani 1. Pertot Ivan (S) 41”2 2 Blažič Franko (S) 42” 4 x 50 m mešano člani 1 Sokol (Petelin, Radovič, T®*1 tot, Blažič) 2’34”8 2 Nova Gorica 2’51”2 4 x 50 prosto mladinci 1. Renče 2’12”8 2. Nova Gorica A 2’15” 3. Sokol (Bone, Kobal, CahftOJ* P. in A.) 2’21”2 4. Nova Gorica B 2’26”3 mi«** Evropsko mladinsko prvenstvi Njihov obseg je treba še zmanjšati in oškodovancem izplačati odškodnino - Ojačen vodovod v Dol. Brnasu - Cesta Malina - Čenebola Občinski svet v Čedadu je na svo- ji zadnji seji posvetil večji del svojega časa dvema problemoma: prvi je zadeva vojaških služnosti in njihov negativni vpliv na krajevno gospodarstvo, drugi pa je v zezi z odlokom o zapori nevrološkega oddelka v čedadski bolnišnici. Kar se problema vojaških služnosti tiče, je svetovalec Jacolutti poudaril, da je postal že kroničen ter navedel nekaj krajev v bližnji okolici, kjer so njihove kvarne posledice najbolj očividne. Svetovalec Vanon pa je predlagal, naj bi država izplačala primerno odškodnino tistim, ki imajo škodo od vojaških služnosti. obenem tudi državni podtajnik pri Župan, senator Pelizzo, ki je bil I od 8. 3. 1968 obrambnem ministrstvu ter kot tak neposredno prizadet v tej zadevi, je ob zaključku poročal o svojih posredovanjih in doseženih uspehih v tej zadevi. Poudaril je delno o-mejitev služnosti, ki jo je na ta način dosegel za nekatere predele. “očinski svet je nato soglasno sprejel resolucijo, v kateri je izrazil svojo solidarnost z akcijo, ki jo je za rešitev tega problema podvzela deželna uprava in pokrajinski predstavniki, da bi preprečili še nadaljnje povečanje omejitev vojaškega značaja. V njej pozivajo rimsko vlado in obrambno ministrstvo, naj bi čimprej poskrbeli za ureditev in zmanšanje vojaških služnosti v okviru zakona št. 180 Tudi v Fojdi je občinski svet na posebni seji izglasoval resolucijo, v kateri se zahteva, naj na področju občine ne razširijo področja, ki je podvrženo omejitvam vojaških služnosti, kakor je v nameri vojaških oblasti. Na seji so odobrili tudi izdatek 5 milijonov lir kot občinski prispevek za ureditev turistične ceste Malina — Čenebola. Celoten strošek bo znašal za to delo 40 milijonov lir ter bo preostali del prispevala deželna uprava. V Dolnjem Brnasu v Špeterski občini so dobili nov vodovod, ki bo dobavljal domačinom dovolj vode, ki odgovarja tudi vsem zdravstvenim predpisom. Za zajezitev novega izvira in ijegovo vključitev v vodovodno mrežo so potrošili dva in pol milijona lir. ALPINIZEM Nikoli ni prepozno za prvenstveni vzpon CHAMONIX, 6. - 70-ietru Paul Beylier Je s pomočjo dveh gorskih vodnikov opravil prvenstveni vzpon po navpični smeri preko južne stene 3.450 metrov visokega Minareta v gorski skupini Argen-tiera. Nagrada Bonacossa GORTINA D’AMPEZZO, 5. Cortina Doria je zmagala na mednarodnem poletnem turnirju v hokeju na ledu. V zaključni tekmi turnirja Je premagala Dinamo Iz Italija in Jugoslavija že v finalni skupini Presenetljiv poraz Češkoslovaške - Tudi Sovjetska zveza in Grčija v finalu VIGO, 6. — V 5. dnevu evropskega mladinskega prvenstva je Grčija pripravila presenečenje: premagala je z najtesnejšim izidom Češkoslovaško m sicer z 72:71 (34:26). S lo zmago sl je Grčija že zagotovila vstop v finalno skupino, v katero si je priborila pot tudi Italija, ki )e premagala z ne preveč blestečo Igro slabotno Avstrijo z 61:50 (30:27). Sinoči pa so dosegli še nasled nje izide: Češkoslovaška Finska 78:68 Turčija Poljska 77:72 Jugoslavija - Grčija 90:71 Španija Nemčija 65:39 Sovjetsko zvezo s 53:49 (33:l ( Največ zaslug za ta uspeh “P1* imata visoki Cosič in Skansi« Bukarešte 6 3:1. Jugoslavija premagala Sovjetsko zvezo s 53:49 SOFIJA, 5. — Na svetovnem mladinskem festivalu v Sofiji je Jugoslavija v košarki premagala sta povsem razbila (zlasti v vem delu igre) sovjetski nap®“' Kristančič v ZDA «kupuje» igralce VIDEM, 6. - V ZDA sta odf tevala tehnični vodja vldemsK'® Snaidera Manilo Cescutti in Vj, ner Boris Kristančič. V ZDA sta skušala kupiti visokega kar j a, da bi z njim okrepil* K terko Snaidera, ki se Je letos stila v 1. italijansko košarkaf* ligo. OBVESTILO ATLETSKI ODSEK SZ BO* ^ obvešča svoje atlete in atletinj*' ^ je tržaški občinski stadion * % zar» odprt za treninge vsak od 16. ure dalje 3. ( B. TRAVEN ~) General iz džungle Med pohodom skozi džunglo so se tu In tam na stezah pridruževale krdelu majhne skupine ali Izgubljeni posamezniki, ki so pobegnili iz najbolj oddaljenih delov džungle, kjer so delali, še preden se je začel splošen upor na vseh monte-rijah. Tudi peoni, ki so zbežali s svojih fine In so se skrivali v krajih blizu džungle, so Izkoristili to priložnost, da bi se za zmeraj otresli suženjstva, in se rade volje pridružili tej armadi, srečni, da so naleteli na upornike, o katerih so se razširile nedoločene in nejasne govorice tudi v tistih pokrajinah. Na težavnem pohodu skozi veliko džunglo Je marsikdo omahnil. Nekaj jih Je utonilo pri prehodu čez reke, drugi so se vdrli v močvirja in barja, tretje je pobrala huda mrzlica v štiriindvajsetih urah, marsikoga so pičile kače ali opikale strupene žuželke, spet druge so pobili splašeni konji ali mule, ko so lezli po ozkih gorskih stezah in so strmoglavili v prepade. Potem jih je bilo več, ki so umrli zaradi ran, ki so Jih od dela ali mučenja še nosili na telesu in jih njihovi tovariši niso mogli pozdraviti. Tako se je vsak dan spreminjalo število ljudi. V krdelu je korakalo tudi precejšnje število žensk in deklet in vsaj kakih dvajset otrok ali še več. družinskih članov delavcev, ki so jih prodali na monterije. Te žene in otroci niso hoteli zapustiti svojih mož, očetov, bratov in nečakov, ki so jih prostovoljno spremljali v džunglo. To armado Je vodil enaindvajsetletni mladenič, ki mu je bilo ime Juan Mendez, ali se je vsaj tako klical, čeprav so ga vsi muchachosi imenovali kratko malo General. Bil Je v mali skupim delavcev, ki je sprožila upor. Ker je bil vojaško izobražen, je bilo popolnoma razumljivo, da so mu zaupali vrhovno poveljstvo nad armado. Po rodu je bil Indijanec Huastecov, po videzu sodeč z nekoliko španske krvi. S šestnajstim letom se je prostovoljno prijavil v armado. Tukaj je naglo, še preden je bil star devetnajst let, prilezel do seržanta. Nagovoril je svojega brata, ki ga je zelo ljubil, in je bil eno leto mlajši od njega, naj tudi postane vojak in naj vstopi v isti bataljon. Mladenič Je zagrešil v službi brezpomembno malomarnost. V navadnih okoliščinah bi ga za takšen prekršek kaznovali z dvema dnevoma vojaškega aresta al morda z nekaj zoprnimi dodatnimi stražami. Tovariško čuteči poročnik bi mladeniča krepko opso val ln zadeva bi bila pozabljena. Toda pod diktaturo so predstojniki v zvezni armadi, še bolj pa med ruralesi, postajali čedalje bolj nezmotljivi in vzvišeni svetniki, ki naj bi zastopali boga na zemlji. Podrejeni vojak ni imel do svojih predstojnikov nobene druge pravice, kot da je slepo ubogal In molče sprejemal, kar so mu ukazovali. Tako se je zgodilo, da je neki oficir, ki je bil verjetno še pijan, mladeniču zaradi tiste malomarnosti potlačil glavo v vedro vode in z oficirskim škornjem tako dolgo držal glavo pod vodo, dokler se ni mladenič zadušil. Morilca niso kaznovali, ampak so ga v dnevnem povelju pohvalili, češ da je ravnal v interesu discipline, kakor je bila njegova dolžnost, zakaj disciplina da je največ-ja svetinja. Seržant ni bil še čisto neumen od diktature, morda prav zato, ker Je bil bolj Indijanec kot potrpežljiv vojak. Za eno uro Je pozabil na božanstvo oficirja in ga zaklal, ne da bi mogel pri tem čutiti najmanj kesanja. Zato Je moral dezertirati in pustiti armado, da se brez njegovega sodelovanja naprej razvija. Njegov najboljši tovariš v bataljonu je bil Cabo, prav tako kot on indijanskega rodu. Bil je edini človek, ki mu Je zaupal svoje dejanje in kam je skril truplo božanstva, da bi si pridobil čas za beg. Za Caha je bilo pravo prijateljstvo več vredno od domovinske ljubezni in več kot slovesna prisega zvestobe, do katere je bil prav tako brezbrižen kot je brezbrižna opica, ki pleše po napeti vrvi, do ločitve zakona v Tlaxcali. «Veš kaj, Juanito,« je preprosto dejal svojemu tovarišu, «Jaz grem s teboj in k vragu naj gre vsa ta prokleta armada z vsem tem usranlm govoričenjem o domovinski ljubezni in domovinski časti, ki jo zaradi mene lahko psi pomočijo, če jo hočejo.« Tako sta jo skupaj pobrisala. Mislila sta zbežati v Honduras ali v San Salvador. Le da bi prišla iz te svete domovine. Na poti tja sta naletela na najeto skupino indijanskih delavcev, ki so jih kot pogodbeno zavezane delavce gnali na monterije. Dala sta se najeti med to skupino. Na monterljah ju ni nihče Iskal in Ju tudi ni nihče odgnal nazaj, ne glede na to, kdo Jih je iskal in kaj sta zagrešila. Kdor je postal pogodbeni delavec na monteriji, se Je znašel v desetkrat hujšem položaju kot v kaznilnici ali v Dolini smrti, strašnem koncentracijskem taborišču za politične jetnike, iz katerega se je le redko kdo vračal, če pa se je vrnil, je bil za vse življenje uničen človek. Caba, ki se je pisal Lucio Ortiz, je General Imenoval za polkovnika v armadi. Za svojega štabnega šefa je določil Celsa Floresa, Indijanca iz rodu Tsotsilov. Celso Je delal več let kot drvar na monterljah. Čeprav ni znal ne brati ne pisati kot vsi drvarji caobe, je bil po naravi zelo inteligenten. Poleg tega Je imel redek dar, da je znal navdušiti ljudi za skrajne napore, večinoma je to delal po indijansko. Nikoli ni zahteval od drugih ničesar, česar ni sam mogel in Česar ni sam še bolje storil kot kdorkoli drug, če je kdo trdil, da je nemogoče Izpolniti njegov ukaz. Muchachosi so določili za svojega oskrbovalnega geIi0t(i' Andreua, Indijanca iz rodu Tseltalov, ki je delal na mont% jah kot volar pri odvažanju posekanih debel. Znal je brat* ^ pisati in si je pridobil izkustvo in določeno gospodarsko poslovno znanje, ko je kot volar v karavanah z vozovi važal blago in potnike od železniških postaj na obali do sto kilometrov globoko v notranjost države Duhovni voditelj, razum armade, je bil Profesor, > so ga imenovali muchachosi Profesor je bil gimnazijski p telj. Bolj in bolj je začenjal spoznavati pravi položaj, v m, terem je živelo ljudstvo pod diktaturo. Tako se je dog®-) jj da se je čedalje bolj upiral, da bi svojim učencem, kak°r gl bila navada na vseh šolah, s pretepanjem po zadnjicah spoštovanje in oboževanje sistema Cim bolj se je osve^j, tem manj zasužnjena je bila njegova duša Tako je P°vV kjer Je imel priložnost, v šoli, na ulici, po gostilnah In k8% nah začel nesramno zmerjati diktatorja ln njegovo vladaj. čeprav je vedel, kaj ga čaka, če ga ne bo srečala pameL d* plačanega položaja v višjih razredih gimnazije In iz v' Ko je dodo*, spoznal položaj ni mogel več držati jezika za zobmi. Z do^jji kor so se izražali njegovi poklicni tovariši “------o— r-'-----j ' *—•» -------- o........" mest so ga premeščali čedalje bolj navzdol Pred vsako r mestitvljo je preživel nekaj mesecev v zaporu ali v koh®^ tracijskem taborišču. |fi Naposled se je znašel v majhnem rudarskem mest*1 j, tukaj so ga postavili v najbolj zanemarjeno ljudsko šolo j. nlžje stopnje, v katero so hodili otroci najrevnejših in slabše plačanih rudarjev. Bil je komaj tri tedne v novi J m bi, ko Je že vsak večer prebil v eni izmed bednih kolib delavcev na sestankih očetov, mater in starejših br%) njegovih učencev. Sest tednov potem je začelo treskati 'a, tukaj, zdaj tam v rovih in celo v celih območlih rudni® v celih območjih (Nadaljevanje tttUl UREDNIŠTVU: TRST - UL MONTEOCH1 8, II, TELEFON 93-806 in 1-638 - Poštni predal S59 - PODRUŽNICA: UORICA: Ulica -4 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 26 - Telefon 37-338, »a 823 'NAROČNINA: mesečno račun: Založništvo tria* Keg* 800 V vnanrei četrtletna 2.250 Ul polletna 4 400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (60 starin dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči “““"»'ii v --------------------------- -------- ——■ — ■“ -----— — — *— —* »i----.-- —- i i..wi««i »ni'» •vinu mii »m- i «no n-i-ao— gg VSBi5 mm v širim enega stolpca: trgovski 150, (inančco-upraviu "•»o, osmrtmoe i50 ur — Mali oglas* Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodm oanki v Ljubljani - 501-3-270/1 — UULAKI: cena oglasov: beseda — Oglasi m tržaško ln go riško pokraono s* naročajo pri upravi - Iz vseh drutlh pokrajin Italije pri «Sodetš Pubbllcltk Itallana« — Odgovorni urednik: Sian* m tiska Zalo n tr a*kega tiska, Trst