i i “559-Trontelj-naslov” — 2009/6/10 — 9:18 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 9 (1981/1982) Številka 4 Strani 213–215 Zvonko Trontelj: NOBELOVI NAGRAJENCI ZA FIZIKO V LETU 1981 Ključne besede: fizika. Elektronska verzija: http://www.presek.si/9/559-Trontelj.pdf c© 1982 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2009 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. leseni leta 1981 so dobflf Nobelove nagrade r a Q i r f k o Hved Kart llanns B U ~ j b l ($(LCI Sdlrgbokn, American Am2Hur L. SahtwZau i n Ha- Tandec, sedai naturalttfran RmeriEan, aCaokrrs Btcsmbergrn. ; I . 1 K.M.B.Kal 5 1 . 2 Nlcalaas 5 1 . 3 A r t h u r S I rgbahn 8 1 oambergan L.Scheulon Siegbahn Je dobtl nagrado za p f o n i r s h e r a z i s k a v e na padraEju fb15oeZsktronske s p e k k r b s R e p i j s , Schavlow i n Bloembarg%n pa za zas luge pr2 razvaju taserake epekf3.oskopiju. Lanske ~ a g r a d e 50 3Tle turej p r i t n a n j e za doseZena nove sparnanja w s p s k ~ a k o p Z - fb. Spakt roskopf ja .je cbSf rno r a r f s k o v a l n o p o d r o t j e v naravo- P IQYJU. Zelu sploSno l a h k o retemor s p e k t r o s k o p f j a preIskuJe va- lovanje a l l delce, ki j t h oddaja kak ststem, z Ramenom, da bi I o b i 1 t nove 9nformacf j e o lastnostih ststerna. Valovanje a l l ialce lahko pre tskovant rfsOem odda ja ram ed seba a l f pa j i h na nj po š lj emo i n potem ugotav lja mo, kol ikšne so s pr emembe , ko so s i stem zapust i 1i. 5iegbahn je s sodelavci po l e tu 1950 dom i s e ln o dopo ln i l napra- ve, ki so ji h uporab lja li za š t udij e lektronov pri jedrs ki h r ea kci j ah. Us peli s o i zm e r iti hitr osti i n s tem ki n e ti č n e e ner- gi je počasnih e l ektro nov, ki j i h iz tr dni h pre iskova ni h vzorcev iz bi j a re ntgenska svet lo ba . Nekaj e le kt ro nov i ma k in e ti č n e ener- gi j e, ki so po raz de l jene po š iro kem e nerg ijske m območ j u . Te nas se daj ne za ni maj o . Zan imivi pa so pr eo s ta l i e lektron i z nata nč ­ no določenimi ki n eti č n imi en erg ijami, ki so znač i lne za do loče­ no s nov . Te e ne rg i je so povezane z en erg i jam i , s ka te r i mi so e lek troni veza ni vat om u. Ta ko do l oče n e v eza v ne en e rgi je e l ek- tr onov va tom i h pri posa me zn i h e le men ti h so bil e vsaj 10- kr at n a t a nčneje d ol o č ene kot dot le j . še kor a k nap rej j e bil o s po zna - nje, da sose dnji e le kt ro ni vpl i va jo na ve zavn o ene rg ij o dan ega e l e kt rona. Z dr ug i mi beseda mi: vezav na e nerg ij a e lek tr ona j e odvi s na od kemijske vez i . D ol o č en emu e l ektro nu v ne ki kemij s ki ve z i se spre me ni ve za vna e ne rg i ja, č e se kemijs ka vez spr eme ni . Pri tem pa i ma mo v obe h pri merih d olo č en e le ktron v a to mu i st e - ga eleme nt a. Tej raz l i ki v vezav ni e ne r gi ji ele kt r on ov pr avi j o ke mi jski pre mik i n j e osnova e lek t ro ns k e s p e k t r o s k opije za ke- mijsko analizo , bolj poznane po zače t n ica h E5eA. Ta veja : spek tr osko pije se je i z r e dno uve ljav i la pr i raz is kava h po vr šin trdnih s no vi i n pr i š tud iju katali ze , lco i-o z i j e in adhe - zije , ka r j e ze lo zan imi vo tudi za i ndus t r i j o -ri n t e hnol og i j o . O l as e r j i h i n l ase rs ki s vet l obi j e tek la beseda v 4 . š tevil ki Presek a letn ika 1980 / 81 ter v t ej štev i lk i na st ran i . .. . in t e poj me že pozna mo . 5c hawlo w je .b i l sode la vec e . H.Townesa, ko s ta let a 1958 zapis a la os no vne pr inc ipe , po kat er ih bi s e dal o zgr a- dit i l a se r ( ta kra t s o mu r ekli opt ičn i mikr oval ovni o j ačev a l ni k st i mu l i ra nega s ev an j a - o-p ts-i č n -i: mas er ) .. Pr vi ga j e u sp el zgr a- di t i T.H . Maim an let a 1960 . Amer i č an e . H. Townes pa je dobi l No- belo vo nagrado l e t a 1964 sk upa j s sov jetsk i ma f iz i koma A. M. Pr o- horo vi m i n N.G.B as ov i m. 5chaw l ow j e uspešno nada lj ev a l del o z l as erji in j i h upora bi l pri raz iska vah a tomov i n dvoa to mski h 214 molekul. Skupaj s sodel av ci j e uvaja llaserje v la s e r sko s pe k - t r o skopijo , ki je postala bolj precizna kot nekatere do t a kr a t znane t eh ni ke opt ičn e sp ek troskopije . Bl oember gen je za č e l raz is kovalno del o na podr očju r a di ofrek- ve nčne spektro sko p i je , točne je j e dl's k e ma qn e t ne re sona nce , in ga je nadalj eval z l aserj i . Posveti l se je š tu diju vpliva mo č­ nih električnih polj pr i la serjih i n dosegel pomembna nova sp oz - nanja v ne l i nearni optiki . Pr i nel inearnih poj avi h v optiki je odzi v opazovanega siste ma nabiti h del ce v v s novi sorazmer en z vi šjimi pot encami elektri čne pol js ke jakosti . Kadar je odziv o- pazovanega s i s t ema s ora zme r en s pr vo po t enco neke ko l ičine, pra - vimo, da je pojav line aren . Ta ko reče mo na primer : s i la, ki de- lu j e na vijačno vzmet, j e sorazmerna z ra ztezkom vzmeti ( F=ks ). Al i pa: mo č , ki jo tro ši ele ktrični gre le c z uporom R, je so - razmern a s kvadratom t oka (P=RI2). V prvem pr imeru je odvisnost l inea rn a, v dr ugem pa kvadratna ( to r e j ne l ine arn a). Se ne ka j poda tk ov iz "o s ebnih i z kazni c " nagr ajen cev: K.M .N.Siegb ahn je bi l r oj en l e t a 1918. študira l je na univerzah v Upp s al i i n v Stock holmu . J e profe sor na univerzi v Uppsa l i. A.L. Schawl ow je bil r oje n leta 1921 v ZDA. študira l j e na uni - ve rzi v Torontu, delal na univer zi Columbia i n v Bel lovih labo - r ato r i jih . Od let a 196 1 je profesor na univerzi St anf or d . N.Blo ember gen je bil r ojen l e t a 1920 na Ho lands kem. Studi r a l je na unive rzah v Utrecht u in Le i denu in de lal na univerza h v Ut - rechtu in Harvardu, kje r je sedaj profesor . Vsi t rij e nagr a j enci so avt or j i v e č knj i g , ki so že ob izdaji vzbudil e veliko za nimanje v strokovn ih krog ih . Vsi t ri j e so so - delov ali z drug imi Nobelov imi nagrajenci: Siegbahnov oče M.Sieg - ba hn je dobil No belov o nag r ado za fizik o let a 1924 ; omeni l i s mo že , da j e Schawl ow sode l ova l s C.H.Towneso m, ki je dobil Nobe - l ovo nagrado leta 1964. N.B loembergen pa je ob pri hodu v ZDA sodel oval z E.P urce ll om, ki je dobil No be lovo nagrado leta 1952 : Zvo nko Trontelj 215