Listek. Prepozno. Iz življenja. — Spisal A. Ivanov. Ponosno je dvigal Ožganov vranec grivasto glavo in iskro dirjal proti Ljutomeru, kakor da bi hotel vsakega, ki pride mimo, opozoriti na svojega voznika in posebno Se na njegovo spremljevalko. V lahkem koleselju sta sedela prazni6no oble6ena stari Ožgan in njegova hčerka Anica. Marljivi Ljutomeržani so že Sli v urade in za svojimi opravili, ko sta pridrdrala v trg, ljubke Ljutomeržanke p^a so odpirale okna v znamenje, da so že zmagovito premagale sladko spanje. »Kam pa ta dva, da sta tako prazni6no opravljena?« vprašapred hišnimivrati stoje6a Karbova kuharica Vozelkovo hišno, ki je ravnokar pri odprtem oknu brisala prah raz šipe. >Morda k dekanu s Strašilom«, odgovorila je zaupno mnogovedna hisna. »Saj res. Strašil rad vidi Anico!« «Ali pa še rajSi njen denar,» pridene Vozelkova hišna in izgine z okna v sobo. Karbova kuharica pa še se je obrnila za vozom po trgu ter odhitela v hišo s steklenico vode, ki jo je držala v roki. Ko sta se Ožganova peljala mirao Strašila, stali so njegovi komiji ali u6enci ali kaj so že bili, mladi Ijudje pa6, med vrati ter ju prijazno pozdravili. Ožganova sta odzdravila ter krenila z vozom proti Sršenovi gostilni. Mlajši komi pa je dregnil pri tej pri6i svojega tovariša med rebra ter mu pošepetal: «Reci bolj glasno, da je Anica tukaj, da bo šef slišal!» «Neumnež,» odgovoril mu ie stareiši ter leno odšel v prodajalnico. Začel je sukati papirje ter prernetavati že polne zavoje. Toda razumel in ubogal je mlajšega, kajti 6ez nekoliko 6asa vpraSa glasno tovariša, ki še je zmeraj stal med vrati: «Ali že pride Ožgan k nam?» «Ne, z Anico sta ustavila pri Sršenu.» Komiii so poznali svojega gospoda šela. 2e se je prikazal na ta pogovor pri vratih temne ozadnje sobice, ki je služila kot pisarna, gospod Strašil ter vprašal: «Ožgan pride sem?» «Ne, pri Sršenu je ustavil z Anico» odgovorita obadva komija. In Strašil je zopet izginil v temni sobici. Strašil je bil mlad trgovee. Trgovino je prevzel po svojem o6etu. Ker je imel še brate in sestre, ki so se že vsi poženili in pomožili, njegovo denarno stanje ni bilo ravno najsijajnejše. Iskal si je torej bogate žene. A niti v doma6em trgu niti v sosednih je ni mogel dobiti take, ki bi zanj marala in še zraven imela tudi dovolj cvenka. Povsod so govorile skrbne mamice o niem, da pri njem ne bo pomagalo nobeno bogastvo, kajti Strašil je že neki v mladih letih sklenil tesno prijateljstvo z ljutomerskim vinom in tega prijateljstva se je tudi vzorno držal. Zbirljive gospice pa so še tudi dodajale, da ni lepega obraza, da se mu poznajo v obrazu preve6 osepnice, da ima divje gledajo6e o6i in Bog zna, kaj še se jim ni dopadalo. Strašil je poskusil pri bogatih kmetih t okolici, ker pri tržanih ni imel sre6e. Že delj 6asa se je trudil za Ožganovo Anico. Ožganu ni bilo zanj, tudi Anica je zraeraj povesila lepe o6i, kadar je slišala o njem, a Ožganovka, ona bi rada videla, da bi njena h6i postala tržanka. «Saj se bo poboljSal, kadar bo oženjen!> izgovarjala ga je Ožganovka. «Pijanec se nikdar ne poboljša,» zavra6al jo je Ožgan. Anici pa se je stemnil lepi obraz in solze so ji silile v o6i, da jih je morala povesiti. V srcu pa ji je delo tako težko, že kadar je samo mislila, da bi se morala udati StraSiluSaj ne bi mogla pustiti ne to se ne sme, ne more zgoditi. Mlada srca, ob mlada srca, gredo svoja pota. Strašila ni dolgo vstrpelo v pisarni, ko je slišal, da sta Ožganova v Ljutomeru. Opravil se je ter odšel k Sršenu. Mlajši komi pa je zopet dregnil starejšega tovariša med rebra, mu pomižikal z o6mi ter rekel: «Glej, dobro sva naredila. Ožgan, Anica, to vle6e!» «Neumnež,> pokaral ga je starejši, in siliti se je moral, da mu ni izginila resnoba z obraza. Kajti le raajhen posmešek bi znal škodovati njegovi veljavi nasproti mlajšemu tovarišu. Ožgan in Anica sta bila vesela Strašilovega prihoda, kakor še nikdar. Vsaj Strašilu se je zdelo tako. Ožgan je bil poln šale, Anici pa so rdela lica notranje radosti in temnorjave o6i so ga gledale tako žarno in prijazno  StraSil je uvidel, da je danes za njegove namene ugoden položaj, in dobil je pogum. «O6e Ožgan, veste kaj, naredimo danes za Anico.» «0, brez mene?» vpraša navidezno prijetno začudena Anica. • Slišite jo, gospod StraSil? Žnjo se boste morali pobotati.» «Saj se bi, toda kako, ker Anica nikdar no6e o tem resno govoriti,« pritoži se Strašil. >Gospod Strašil, danes ho6em resno govoriti. Stavite mi vprašanja!« «Vidite, že zopet se šalite i» «Nikakor ne, gospod Strašil,* smeie se mu Anica. <Dobro, potem bom Vam stavil vprašanja,» je tudi za6el šaljivo Strašil, a v notranjem mu je bila resnica. «Vi me mu6ite, začnite gospod Strašil?* priganja ga sedaj Anica. »Ali mi ho6ete postati spremljevalka skozi življenje?« vpraša Strašil, in malodane je pri tem vprašanju celi obraz dobil rde6o barvo njegovega nosu. «Kako lepo govorite! Toda ne upam si postati vaša spremljevalka.> «Zakaj ne?» «Ne znam klobuka nositi, kakor se za tržanke spodobi!« «Ta izgovor ne velja! Saj se privadite!» »Ne znam sukati papirjev in prodajati blaga na metre!» «Se tudi privadite! Dalje?» «In kuhati ne znam za gospode, ampak le žganjke in zelje, kakor je pri nas na kmetih navada!> «Pa si najmemo kuharico. Kaj Se?» «Nemški tudi ne znam. V Ljutomeru pa bi me težko stalo brez nemš6ine!» «To se nau6ite! Druzega ni6?» «Kaj še? Tožilo se mi bo po doma6ih hlevih, travnikih in njivah, tukaj bi morala gospo igrati.» «To se privadite. Kaj še?» «No sedaj pa res ne vem ve6. Ali ni že to dovolj?» «To so sami prazni izgovori! Kaj ne o6e Ožgan?» O6e Ožgan pa je bil tiho in se samo smejal živahnemu dvogovoru. «Vesta kaj,» za6ne zopet z nasmeškom StraSila, «ker so to sami prazni izgovori, zato jih lahko z mirno vestjo prezremo in se napravimo k notarju! «K notarju?! 0 gospod ,» zakli6e Anica. Toda ni Se povedala, kar je namenila, ko se odprč vrata in v Sršenovo gostilno vstopi lepo vzrasel, krepek kme6ki fant možkega, prikupljivega obraza. Anica je sko6ila s stola ter naredila prostor pri mizi. Ni6 ni govorila v pozdrav, ampak samo nasmehnila se mu je tako ljubezni polno in gledala ga tako verno, da je mladeni6 komaj odmaknil oko od nje ter pozdravil Ožgana in StraSila. «Torej sedaj lahko gremo, Ivan?» vpraSa Ožgan mladeniča. «Da, o6e 6aka vzunaj!> odgovori Ivan. Bil je Ivan Pušenjak, bogat kme6ki fant v ljutomerski okolici. In Ožgan in Anica sta vstala, Ožgan se je obrnil proti Strašilu ter rekel: «Ne zamerite, mi Vas moramo nekoliko 6asa samega pustiti, ker gremo k notarju.> «K n-o-t-a-r-j-u . . .?> ponavljal in vprašal je s prestrašenim pogledom Strašil. «Da k notarju, z Anico in Ivanom ženitninske pogodbe delat!« In Ožgan se je obrnil pro6, da bi ne videl 6udno kislega obraza Strašilovega, ter odšel z Anico in Ivanom k notarju. Popoldne se je peljal zopet Ožgan z Anico mimo Strašila ven iz Ljutomera, za njegovim vozom pa takoj stari in mladi PuSenjak. Po trgu se je že raznesla novica, da je Strašil pri Ožganu propal. Mlajši StraSilov komi si sedaj |ni upal dregnoti med rebra starejšega in mu kaj zašepetati, kajti tudi StraSil je stal v prodajalnici s topim izrazom v obrazu in mrklim pogledora. In danes so že prihajale iz njegovih ust hude nevihte čez komije, kadar koli so se kaj nepotrebnega pomenkovali. Zato pa je opustil mlajši dreganje in opazke, ko je videl Ožganov voz, pa6 pa se je popraskal za levim ušesom, vzdignil sklad blaga, zadel z njim samovoljno, navidezno pa nerodno ob starejšega ter nesel blago na svoj prostor. Starejši ga je jezno pogledal in ni dosti manjkalo, da ni rekel: «Neumnež!» Karbova kuharica pa je ravno prišla zopet iz hiše in tudi Vozelkova hiSna se je slu6ajno prikazala na oknu, ko sta Ožganov in Pušenjakov voz pridrdrala mimo. «Torej glej, ne s Strašilom, ampak s Pušenjakovim Ivanom. Tega nisem mislila!« rekla je Karbova kuharica, ko so bili vozovi mimo. «Oh, jaz pa sem že dolgo kaj takega slutila!* odgovorila je z važnim povdarkom mnogovedna hiSna. «Lep par bosta Anica in Ivan!» «He, eh,» vzdihnila je nekako zani61jivo Vozelkova hiSna ter izginila v sobi. Njej nikdar ni bilo prav, 6e je kdo druge hvalil, nje pa ne. Smešničar. U 6 i t e 1 j: Koliko zob ima odrasel 6lovek, ako mu nobeden ne manjka. U 6 e n e c: Polna usta.